LIKOVNA UMETNOST
NOSTALGICNA GROTESKA. Grafik Misch Kohn je značilen predstavnik sodobne ameriške inteligence, ki je usodno razpeta med dvema poloma — Evropo in Ameriko. To dilemo čutimo tako v vsebini kot v formalni strukturi. Drznost in zanikanje vsega tradicionalnega je v kontradikciji z iskanjem trajnih vrednot in poetičnega humanizma. Zelja in hotenje po izpovedi sta v mnogih primerih prerastla toge oblikovne okvire — zato se umetnik oplaja na izviru, ki mu najbolj ustreza. Formalne pobude išče tako pri Polocku kot pri evropskih (zlasti nemških) ekspresionistih. Včasih sd pomaga celo z dadaistionimi prijemi — vse to pa z edinim ciljem — poiskati resnico časa in posredovati njeno doživetje človeku, ki mu je njegova umetnost namenjena1.
Brezličen velikan, tragični, s krvjo in znojem obliiti zmagovalec Madison Square Gardna, je hkrati simbol elementarne človeške moči in hkrati podoba človeka — zveri, simbol strahu pred poteptano človečnostjo modernega gladiatorja, človeka, ki postaja podoben gorili, kjer v orjaškem mehu, napolnjenem s krvjo in mišicami, ni prostora za misel in čustvo. Poteptani velikan se zaman prebija skozi zid pošastne brezbrižnosti. Fotografske oči, nesmiselni   reklamni  napisi  in   brezizrazni   nasmeški   ponižujejo   še  zadnji
88
ostanek pohojene človečnosti. V tem svetu pa zašije tudi hudomušna strogost starega brkatega deda, napihnjeni mannovski Untertan v generalski uniformi pa cinglja z medaljami in s sršečimi brki straši velike in male otroke.
Sproščen, dobrodušen humor se spreminja v brezup in iz tega spet zasdje iskra tipičnega črnega humorja. Hipne koncesije prevladujočemu okusu, tehnični prijemi, ki postanejo sami sebi namen — eksperiment zaradi eksperimenta. Novost za vsako ceno in spet globoko doživetje. Grafik se izživlja v igri nepričakovanih efektov in prisega nad pollockovskim spontanim avtomatizmom — nato pa spet zasluti, da umetnost ni le formalistično igračkanje. Material mu pomeni inspiracijo, amorfna tvarina se počasi spreminja v sredstvo za dosego umetniškega ciljau Slikoviti madeži in strukture slučajnih odtisov pa postanejo gradbeni elementi nove izpovedi — dobijo človeško dimenzijo. V tem pa je velika skrivnost mladega ameriškega grafika.
Ivan  Sedej
89