URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 8. aprita 1983
št. 9
VSEBINA
Obalna skupnost Koper
ODRHDBA o razporeditvi detovnegnČMMt v upruvnih in drueih organih obalnih skupnosti
Občina Mirska Bistrica
—	ODREDB A o spremembi in dopolnitvi odredbe p razporeditvi
delovnega časa v upravnih in drugih organih občine Ilirska Bistrica	^
—	ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ilirska Bistrica
—	ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarnc preglede živine in živil živalskega porekla ter pristojbine za izdajo dovoljenj za proizvodnjo mleka
Krajevna skupnost Kuteževo
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Kuteževo
* . * -
Občina !zo!a
—	ODREDBA o trajanju in razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Izola
—' SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Izola v letu 1982	*
Občina Koper
—	ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-hi-gienske službe v občini Koper
—	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Koper po periodičnem obračunu za obdobje januar-december 1982
Občina Postojna
—	POPRAVE ODLOKA o hišnem redu
—	ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živi! živalskega porekla in pristojbina za javno potrošnjo v občini Postojna . ^
—	ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-hi-gienske službe v občini Postojna
—	ODREDB A o višini stroškov tehničnega pregleda
—	ODREDBA o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanju znanja
Občina Sežana
— ODLOK o dopolnitvi odloka b nadomestilu za uporabo*stavb-nega zemljišča
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA odelu poravnalnega sveta
Samoupravna stanovanjska skupnost občitle Piran
—	STATUT samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran POSLOVNIK o delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran-
*
Samoupravna interesna skupnost za komunaino in cestno gospodarstvo občine Postojna
—	STATUT skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo občine Postojna
OBALNA SKUPNOST KOPER
V
Na podlagi določil 9$. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 1^82) in na podlagi 99. člena statuta Obalne skupnosti Kopei (Uradne objave, šf. 13/78 in'13/82) je izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper na seji dne,SO. marca 1983 sprejel
ODREDBO
0	RAZPOREDITVI ÓELOVNEGA (.ASA V UPRAVNIH IN
DRUGIH ORGANIH OBALNE SKUPNOSTI
1.
Ta odredba določa razporeditev delovnega časa v upravnih organih Obalne skupnosti in v organih skupščine Obalne skupnosti Koper oziroma začetek, konec in trajanje delovnega časa ter razporeditev uradnih ur.
2.
Delovni čas v organih Obalne skupnosti traja: ,
a)	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do IS. ure
b)	v sredah pa od 7. do 17. ure,
s tem da se lahko uvede premakljiv začetek in konec delovnega časa za
1	uro (začetek najkasneje ob 8. uri, konec najkasneje ob lb. uri oziroma ob sredah ob 18. uri) po odločitvi odgovornega funkcionarja upravnega organa.
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 17. ure.
4.
Ta odredba se objavi v uradnem glasilu »Uradne objave«. Razporeditev delovnega časa in uradnih ur v upravnih in v drugih organih Obalne skupnosti mora biti v slovenskem in italijanskem jeziku na primeren način označena pred uradnimi prostori.
5.
Ta odredba stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 27. marca 1983 dalje.
Številka: 14-5/83
Koper, 30. marec 1983
Predsednik JOŽE DRAV1NEC. 1. r.
158
URADNE OBJAVE
8. aprila 1983 —št. 9
OBČtNA HJRSKA B!STR)CA
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 2V79, 12/82), 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 1(^83) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica
ODREDBO
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA (ASA V UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANIH OBČINE ILIRSKA BISTRICA
L člen
V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih in drugih organih občine Ihrska Bistrica (Uradne objave, št. 27/81 in 30/82) se spremeni L odstavek 2. člena tako, da se glasi:
* Delovni čas v upravnih in drugih organih občine Ilirska Bistrica traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do ! 5. ure ter ob sredah od 7. do 17. ure.
Drugi odstavek 2. člena se črta.
2.	člen
Besedilo L odstavka 3. člena se spremeni in se glasi:
*Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov občine Ilirska Bistrica, za delovne ljudi in občane. OZD in delovne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter pravne osebe so:
ob ponedeljkih in petkih od 7. do 11. ure in ob sredah od 7. do 1 L ure ter od 12. do 16.30.
3.	člen
Ta odredba stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 13-V81-MV2 Ilirska Bistrica. 31. marec 1983
Predsednik izvršnega sveta JOŽE MALJEVAC, dipl. ing., 1. r.
Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. !!V77 in 2/78) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 31 marca 1983 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINAR-
SKO-HtGtENSKE SLUŽBE V OBCtN) [URŠKA BtSTRtCA
1 člen
S to odredbo st določajo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe v občini Ilirska Bistrica.
2.	člen
Pristojbine plačujejo OZD, društva in rejci živali po naslednjih tarifah:
-	rejci živali po 12 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja, po 0,12 din za vsako pernato žival, za katero se izda zdravstveno spričevalo,
-	izvozniki ali uvozniki živali za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov po 180 din,
-	OZD ali druge osebe za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov v notranjem prometu pri razkladanju, nakladanju in prekladanju po 60 din,
-	za vsako kosovno pošiljko živali ali živalskih protzvodov po .so din,
-	lovske organizacije po 25 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi,
-	lastniki psov 120 din od vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov,
-	lastniki živali — zasebni sektor po 1000 din za odvoz velikega kadavra,
-	lastniki živali (zasebni sektor) po 500 dm za odvoz malega kadavra.
3.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in mesečno oziroma sproti odvajajo na račun 52210-601-11576 Notranjsko-kra-škega veterinarskega zavoda Ilirska Bistrica, pod postavko za veterinarsko higiensko službo.
4.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnih objavah.
Številka: 38-9/82-^5. Ilirska Bistrica. 31. marca
1983	Predsednik
JOŽE MALJEVAC, dipl. ing., l. r.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/7 in 2/78) ter 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 31. marca 1983 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETER1NARSKO-SAN1-TARNE PREGLEDE ŽIVINE IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA POREKLA, TER PRISTOJBINE ZA IZDAJO DOVOLJENJ ZA PROIZVODNJO MLEKA
1.	člen
L Določijo se pristojbine za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali in živalskih proizvodov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, ob odpremljanju izven območja občine ali ko dospejo iz drugih občin, oziroma za*obvezni veterinarski pregled živali, ki se jih goni izven obpiočja občine
1. od vagonskih ali kamionskih pošiljk živali oziroma žival-	
skih proizvodov (razen piščancev)	350 din
enodnevnih piščancev pri nakladanju in razkladanju	350 din
brojlerjev prt nakladanju	250 din
2. od kosovne pošiljke živali	152 din
Za kosovne pošiljke se smatra:	
— govedo nad BI mesecev starosti	do 3 kom.
— teleta in drobnice	do .5 kom.
— perutnina	do 50 kom.
— polži, žabe	do 100 kom.
-— čebelji panji	do 5 kom.
— divjačina (visoka)	do 3 kom.
— nizka in pernata divjad	do 20 kom.
...	šmarne pregtcue pn namauanju, raz-
kladanju in prekladanju pošiljk surovin in odpadkov v notranjem prometu se določijo pristojbine v višini:
1.	od vagonskih ali kamionskih pošiljk	350 din
2.	od kosovne pošiljke (do 1000kg)	.	152 din
!!!. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede, ki se opravljajo pri
nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov prispelih iz uvoza ali namenjenih izvozu, se določijo pristojbine:
1.	od vagonskih ali kamionskih pošiljk	690 din
2.	od kosovne pošiljke	*	276 din
!\ Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali pred
za olom m mesa po zakolu se določijo naslednje pristojbine:
'.za govedo, konje	84	dingom
za teteta. prašiče	55	dirAom
3.	za druge mate živati	4,	dittAom
4.	za preglede prašičev in dfvjadi
v gostilnah in prometu	!67dinAom
- za vsakega nastednjega	, 20 din/kom
3.	za preglede divjih prašičev s
tnhtnoskopskim pregledom	240	din/kom
a .zdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za
/a vs	Podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača
;a vsako kravo molzmeo 139 din	'jr
vost^din^**^ ""banjih organov prašičev ob zakolu za mehurja-
8. aprila 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
159
2.	č!cn
(e prijavtjcna pošitjka ni pravočasno pripravtjena za pregted oh dotočen! uri in na dogovorjenem kraju, mora tisti, ki je pregied naročii, ptačati poteg pristojbine še zamudnino za vsako začeto uro 150 din
3.	čten
Za pregtede opravtjenc oh nedetjah, praznikih in v nočnem času (med 22 in 6 uro) se pristojbina in zamudnina povtča za 50%.
4.	čten
Potni stroški niso všteti v pristojbine in se zaračunavajo posebej.
5.	čten
Pristojbine po tej odredbi sc obračunavajo in odvajajo najmanj enkrat mesečno, na zbirni račun Rcpubtiške takse za promet s parktarji in kopitarji Skupščine občine ttirska Bistrica, pri SDK, račun št. 52210-840-012-3182.
6.	čten
Z dnem ko začne vetjati ta odredba, preneha vetjati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne pregtede (Lfradnc objave, št. Ì7/82).
4 Kooperanti, rejci perutnine (brojterjev) po stopnji 5 % od vsakokratnega izptačita od kooperantske OZD
5.	Vsak moški občan od 18 do 60 teta starosti iz vasi Kuteževo je dotžan opraviti tetno po 16 detovnih ur.
Zavezanec samoprispevka v detu tahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračunava po 200 din.
Samoprispevek se ne ptačuje od sociatnih podpor, invatidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih sprejmejo učenci v gospodarstvu in v sktadu z 10. čtenom zakona o samoprispevku.
Samoprispevka v detu so oproščeni za deto nezmožni občani.
4.
Referendum bo v nedetjo 24. 4. 1983 na votišču v vasi Kuteževo od
7.	do 19. ure.
Pravico do gtasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v sptošni votitni imenik za območje vasi Kuteževo.
5.
Na referendumu se gtasuje osebno in tajno z gtasovnico.
Na gtasovnici je nastednje besedito:
7. čten
Ta odredba začne vetjati nastedn ji dan po objavi v Uradnih objavah.
KRAJEVNA SKUPNOST KUTEŽEVO ZA VAS KUTEŽEVO GLASOVNICA
Števitka: -322-2/83-4/5	Predsednik
Hirska Bistrica, 31. marca 1983	izvršnega sveta
Jože MALJEVAČ, dip! inž., t.r.
KRAJEVNA SKUPNOST KUTEŽEVO
Na podtagi 8. čtena Zakona o referendumu in drugih obtikah izjav-tjanja (Uradni tist SRS, št. 23/77), 6. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, št. 3/73) in sktepa zbora občanov vasi Kuteževo z dne 20. 3. 1983 je svet krajevne skupnosti Kuteževo sprejet na seji dne 4.4. 1983 nastednji
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA VAS KUTEŽEVO
1.
Krajevna skupnost Kuteževo razpisuje za vas Kuteževo referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in detu za namen dokončanja sistema vodooskrbe, sistema kanatizacije ter ureditve in varstva okotja in sicer v denarju za obdobje od 1. junija 1983 do 31. maja 1985, v detu pa za obdobje od 1. junija 1983 do 31. maja 1987.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in detu za vas Kuteževo, za sofinanciranje dokončanja sistema vodooskrbe, sistema kanatizacije ter urejanja in varstva okotja dne 24. 4. 1983.
Samoprispevek v denarju bo uveden od 1.6. 1983 do 31. 5. 1985, v detu pa od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1987.
Zavezanci samoprispevka bi biti občani, ki imajo statno bivatišče na območju vasi Kuteževo.
Samoprispevek v denarju bi ptačevati:	.
1.	Občani, ki prejemajo osebne dohodke, oziroma nadomestita osebnih dohodkov iz detovnega razmerja, vktjučno nagrade, dopot-nitno deto in uživatci pokojnin po stopnji 3 % od neto osebnega dohodka, oziroma nadomesti! osebnega dohodka ati pokojnine.
2.	Občani, ki samostojno opravtjajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intetektuatne storitve po stopnji 3 % od prispevne in davčne osnove.
3.	Zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodka.
4.	Kooperanti, rejci perutnine (brojterjev) po stopnji 5 % od vsakokratnega izptačita od kooperantske OZD
Samoprispevek v detu bi biti dolžni opraviti vsi moški od 18 do 60 teta starosti iz vasi Kuteževo in sicer vsak 16 detovnih ur na teto.
ZA
g ! a s u j e m
PROTI
2.
Skupna predračunska vrednost programov znaša 3.500.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom v denarju zbranih 1.300.000 din, od samoprispevka v detu pa 600.000 din.
Ostata sredstva bodo prispevati: krajevna skupnost Kuteževo, Skupnost za ceste občine H. Bistrica, samoupravna komunatna interesna skupnost It. Bistrica, samoupravna kmetijsko zemljiška skupnost It. Bistrica in organizacije združenega deta.
!
3.
Samoprispevek bodo ptačevati detovni tjudje in občani, ki statno prebivajo na območju vasi KutežeVb.
Z lastniki nepremičnin na območju vasi Kuteževo tahko svet krajevne skupnosti Kuteževo sktene ustrezno pogodbo o plačevanju samoprispevka.
1.	Občani, ki prejemajo osebne dohodke, oziroma nadomestita osebnih dohodkov iz detovnega razmerja, vktjučno nagrade, dopolnilno deto in uživalci pokojnin po stopnji 3 % od neto osebnega dohodka, oziroma nadomestit osebnega dohodka ati pokojnine.
2.	Občani, ki samostbjno opravtjajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intetektualne storitve po stopnji 3% od prispevne in davčne osnove.
3.	Zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodka.
Ctasovatec gtasuje tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI, pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
6.
Svet krajevne skupnosti tahko zavezanca samoprispevka oprosti pta-čevanja, če bo ugotovit, da je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in čtanov njegove družine.
7.
Družbeni nadzor nad zbranimi sredstvi in uporabo opravtja skupščina krajevne skupnosti preko sveta KS.
8.
Gtasovanje na referendumu vodi votitni odbor, ki ga imenuje votitna komisija krajevne skupnosti, ki je pristojna za razgtasitev izida gtasovanja.
9.
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 1/83 Kuteževo, 4. 4. 1983
PREDSEDNIK SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KUTEŽEVO Franc ŠAJN, !. r.
160
URADNE OBJAVE
8. apri!a 1983 — št. 9
OBČtNA !ZOLA
Na podtagi 95. čtena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Stovenije (Uradni !ist SRS, št. 24/79 in 12/82), 7. č!ena Odtoka o razporeditvi detovanja časa v upravnih organih (Uradni !ist SRS, št. 7/80, 3&82 in HP83) in 241. č!ena statuta občine Izola, je Izvršni svet Skupščine občine Izota na seji, dne 30. marca 1983 sprejet
ODREDBO
O TRAJANJU IN RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE IZOLA
1.	čten
S to odredbo se dotoča začetek, konec, trajanje in razporeditev de-tovnega časa v strokovni stužbi skupščine in izvršnega sveta ter v upravnih organih občine Izota.
2.	čten
Detovni čas v upravnih organih občine Izota traja
—	vsak ponedetjek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure
—	vsako sredo od 7. do 17. ure.
3.	čten
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov občine Izota za detovne tjudi in občane, organizacije združenega deta, detovne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe so:
—	ob ponedeljkih in petkih — od 8. do 12. ure
—	ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Sprejemno-informacijska pisarna in stužba za registracijo računov
pri upravi za družbene prihodke sprejema stranke vsak detovni dan ter. ves detovni čas.
+	4. čten
Izven detovnega časa, ki ga dotoča ta odredba, sprejemajo upravni organi stranke samo v nujnih primerih, ko je zaradi njihovih ati sptoš-nih koristi neobhodno potrebno opraviti neko opravito še istega dne.
5.	čten
Razpored uradnih ur za stranke mora biti vidno označen v prostorih upravnih organov.
6.	čten
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha vetjati odredba o trajanju in razporeditvi detovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Izota (Uradne objave, št. 30/82).
7.	čten
Ta odredba začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo, rabtja pa se od 27. marca 1983 datje.
$tevi!ka: 14-5/82	Predsednik
Izota, 30. marca 1983	izvršnega sveta
Leopotd GORJUP, t.r.
Na podtagi 241. člena statuta občine Izota (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) in v sktadu z dotočiti Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tetu 1982 (Uradni tist SRS, št. 1/82) je izvršni svet Skupščine občine Izota na seji, dne 30. marca 1983 sprejet
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE IZOLA V LETU 1982
1.	čten
Na podtagi podatkov Stužbe družbenega knjigovodstva iz zaktjučnih računov izvršni svet ugotavtja, da se je v obdobju januar—december 1982, v primerjavi z obdobjem januar—december 1981 v gospodarstvu občine Izota povprečni razporejeni brutto osebni dohodek na delavca po vkatkutiranihUrah povečat za 25,8 % in znaša 18.537 dinarjev. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so v gospodarstvu občine Izota porastta za 24,29 %.	t
2.	čten
Ugotovitev iz 1. čtena tega sktepa stuži samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materiale proizvodnje za usmerjanje detitve dohodka in uresničevanje dotoči! III. poglavja Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tetu 1982.
3.	čten ,
Ta sktep se objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 010-4/83	Predsednik
Izota, 30. marca 1983	izvršnega sveta
Leopotd GORJUP, t.r.
OBČtNA KOPER
Na podtagi 14. čtena zakona o varstvu živati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS, št. 1&77 in 2/78) in 9. čtena odtoka o organizaciji, ureditvi in postovanju veterinarsko-higienske stužbe v občini Koper (Uradne objave št. &83) je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 1. aprita F983 sprejet
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE V OBČINI KOPER
\
1.	čten
S to odredbo se dotočijo pristojbine za kritje stroškov detovanja veterinarsko higienske stužbe v občini Koper.
2.	čten
Pristojbine plačujejo organizacije združenega deta, društva in rejci živati po nastednji tarifi:
—	rejci živati po 20 din za vsako parktjasto živa! ati kopitarja in po 0,05 din za vsako pernato živat, za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni tist),
—	uvozniki in izvozniki živati oziroma špediterske organizacije za vsako vagonsko ati kamionsko pošitjko živati ati živatskih proizvodov pri uvozu ati izvozu 200 din,
—	za tadijsko uvozno ati izvozno pošitjko 20 din po toni,
—	tovske organizacije 20 din od vsake uptenjene in prodane divjadi,
—	tastniki psov 100 din za vsakega psa ob rednem tetnem ceptjenju psov,
—	proračun skupščine občine Koper 100.000 din,
—	sktad za zatiranje živatskih kužnih botezni skupščine občine Koper 100.000 din.
3.	čten
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno odvajajo na račun št. 51420-601-11966 Veterinarski zavod Primorske, Sežana, pod postavko Za veterinarsko higiensko stužbo.
4.	čten
Ta odredba začne vetjati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 402-14/83	Predsednik
Koper, 1. aprita 1983	VtKTOR LOZEJ
%
Na podtagi 15. čtena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tetu 1982 ih 273. čtena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 31. marca 1983 sprejet
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O STOPNJI RASTI OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER
1982
* 1.
Doseženo rast razporejenih sredstev za osebne dohodke (masa) v obdobju januar—december 1982 v primerjavi z razporejenimi sredstvi
8. aprila 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
161
za osebne dohodke po zaključnih računih za leto 1981 znaša v gospodarstvu občine Koper 26,7 %.
12.
Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca po vkalku-liranih urah na mesec v obdobju januar —december 1982 v primerjavi s poprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke na delavca na mesec v letu 1981 znaša v gospodarstvu občine Koper 27,5%.
3.
Pri podatkih iz točke 1. in 2. je že izločen vpliv povečanja sredstev za osebne dohodke ha podlagi izvoza.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 113-9/82	Predsednik
Koper, 31. marca 1983	izvršnega sveta
,	VIKTOR LOZEJ, I r.
OBČ!NA POSTOJNA
Pri objavi odloka o hišnem redu (Ur. objave št. 7/83) je prišlo do napake, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODLOKA O HIŠNEM REDU
V 31. členu se točka 2. pravilno glasi: *ki krši določbe 17. člena in sicer točke od 3. do 13.*
Na podlagi 4$. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) in 1. Člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št. 2/78) ter 223. člena statuta občine Postojna je Izvršni svet Skupščine občine Postojna na seji dne 2$. marca 1983 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETER1NARSKO-SAN1-TARNE PREGLEDE ŽIVINE IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA POREKLA IN PRISTOJBINAH ZA JAVNO POTROŠNJO V OBČIN!
POSTOJNA
1.	člen
1.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se na prevoznih sredstvih opravlja izven občine, ali pripelje iz drugih občin, se določijo pristojbine:
a)	od vagonskih ali kamionskih pošiljk	350 din
b)	od kosovnih pošiljk	154 din
Za kosovno pošiljko se smatra:	,
—	govedo, konj nad eno leto starosti do 3 kom
—	žrebeta, teleta, prašiči, drobnica do	5 kom
—	odojki do 3 mesece starosti do	15 kom
—	perutnina do	50 kom
—	panji čebel do	5 kom
—	polži, žabe, raki, ribe do	159 kom
11. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin in odpadkov, prispelih iz uvoza ali namenjenih za izvoz, se pri nakladanju, razkladanju in prekladanju določi pristojbine:
a)	od vagonskih ali kamionskih pošiljk	690 din
b)	od kosovnih pošiljk	280 din
111. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine pred zakolom ali mesa po zakolu, se določijo sledeče pristojbine
—	za govedo	84	din
—	za teleta	70	din
—	za prašiče s trih. pregledom	55	din
—	za odojke	42	din
—	za drobnico	42	din
—	za prašiče zaklane v gostilnah	in	prometu	167	din
—	za zajce inpernato divjad	74	din
—	za divje prašiče s trih. pregledom	140	din
IV.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pri nakladanju, prekladanju in .azkladanju mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, jajc, uplenjene divjadi ter živilskih surovin in odpadkov v notranjem
prometu:
—	za mesne izdelke od kg	0,144 din
—	za mlečne izdelke od kg	0,144 din
—	za jajca od komada	0,014 din
—	za vagonske ali kamionske poš. mesa
nad 1000 kg	376 din
do 1000 kg	209 din
—	za ribje konzerve od komada	0,096 din
V.	Za kontrolo proizvodnje ter prometa z mlekom in mlečnimi izdelki v Mlekarni Hruševje — KZ Postojna:
—	od vsega odkupljenega mleka iz družbene in privatne lastnine 0,021 din.
VI.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede nad objekti in proizvodnjo mesnih izdelkov vpredelavi Nanos TM1 Postojna:
—	od kg proizvedenih mesnih izdelkov 0,28 din
VH. Za obvezen veterinarsko-sanitami nadzor nad objekti, prometom in proizvodnjo brojlerjev, jajc, enodnevnih piščancev, mesom in krmili v PPK Pivka:
—	mesečno 264.480 din
V!!!. Za izdajo^Jovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača za vsako kravo molznico 140 din.
Mlečni proizvajalci, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajo na drug način v proizvodnji, se poleg določene pristojbine zaračunava za odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo.
2.	člen
Za Kmetijsko zadrugo Postojna TOZD Mlekarna Hruševje se uporabljajo določila 5. točke 1. člena.
Za PPK Neverke se uporabljajo samo določila 7. točke 1. člena.
3.	Člen
(e prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled, pa pride ob določeni uri na dogovorjen kraj, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino za vsako začeto uro: 350 din.
4.	člen
Č: pregled opravlja izven delovnega čaa, na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20 do 5 ure, se pristojbina ali zamudnina poveča za 50%.
5.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvajajo najmanj enkrat mesečno, na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Postojna.
6.	člen
Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbina^ za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna (Ur. objave št. 2Ck82).
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 322-3/81-3
Postojna, 25. 3. 1983
Predsednik izvršnega sveta FRANC GLAŽAR, dipl scg. 1. r.
162
URADNE OBJAVE
6. aprila 1983 —št. 9
Na podlag 14. č!ena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), 7. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Postojna (Ur. objave, št. 4/82) in 223. člena statuta občine Postojna* je Izvršni svet skupščine občine Postojna na seji dne 2$. marca 1983 sprejel
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE V OBČINI POSTOJNA
' 1. člen
So to odredbo se določajo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe v občini Postojna.
2.	člen
Pristojbine plačujejo Organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah:
—	rejci živali po 12,00 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja in
po 0,06 din za vsako pernato žival, za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni list),	'
—	izvozniki ali uvozniki živali za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov po 180,00 din
—	organizacije združenega dela ali druge osebe za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali, v notranjem prometu, pri razkladanju, nakladanju ali prekladanju po 60,00 din
—	za vsako kosovno pošiljko živali in živalskih proizvodov po 30,00 din
—	lovske organizacije po 25,00 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi
—	lastniki psov po 120,0Q din za vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov
—	rejci živali (privatni sektor) za odvoz velikega kadavra 1000,00 din (konji, govedo),
—	rejci živali (privatni sektor) za odvoz malega kadavra 500,00 din (prašiči, teleta, ovce, koze).
3.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno ali sproti odvajajo na poseben račun za veterinarsko higiensko službo pri SO Postojna.
4.	člen
Ta odredba.začne veljati osmi dan po objavf v Uradnih objavah.
' \.
*	5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati.odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Postojna št.: 402-^82-3 objavljene v Uradnih objavah št. 12/82.
Št.: 402-2/82/3	Predsednik
Postojna, 25. marca 1983	Franc Glažar, dipl. scg. 1. r.
6.	za traktorje	140,00 din
7.	za traktorske priklopnike	70,00 din
Za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu se določi
višina stroškov	^	70,00 din
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica. Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
Postojna, 28. 3. 1983
Predsednik Franc Glažar, dipl. scg.
Na podlagi 3. odstavka 108. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna, v soglasju z Republiško skupnostjo za cene in po predhodnem mnenju izvršnih svetov občinskih skupščih Cerknica, Ilirska Bistrica, Sežana, Idrija in Logatec
ODREDBO
O VIŠINI STROŠKOV VOZNIŠKEGA IZPITA, PREIZKUSA ZNANJA PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA IN PREVERJANJA ZNANJA
I.
Višina stroškov za izpit iz varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozi! vseh kategorij in traktorjev znaša 110,00 din.
Višina stroškov preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem znaša 85,00 din.
IL
Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma traktorja
znaša:
1.	za kategorijo	A	140,00	din
2.	za kategorijo	B	220,00	din
3.	za kategorijo	C	280,00	din
4.	za kategorijo	D	350,00	din
5.	za kategorijo E	*	^	280,00 din
6.	za traktor ,	'	*	140,00 din
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
IV.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja znanja (Uradne objave HV82).
Postojna, 28. marca 1983
Predsednik Franc Glažar, dipl. scg.
OBČ!NA SEŽANA
Na podlagi 134. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna, v soglasju z Republiško skupnostjo za cene
ODREDBO
O VIŠINI STROŠKOV TEHNIČNEGA PREGLEDA
Na podlagi 42 člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavb-n.m zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 9. člena zakona o prckrških(UradnitistSRS.št I^77,3(V78m23/81), 155.in !59.č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št 7/78, 3(Y79 in 9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora kraje\nih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 25. marca 1983. dne 25. marca 1983 sprejela
Višina stroškov za celotni redni ali izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela TRANSAVTO, TOZD TEHNIČNI OBRATI Postojna, znaša:
1.	za motorna vozila s prikolico ali brez nje	70,00 din
2.	za osebne avtomobile	* 250,00 din
3.	za tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo:
do 6000 kg	260,00	din
nad 6000 kg	320,00	din
4.	za avtobuse	415,00	din
5.	za dvo ali več osna priklopna vozila	*	180,00 din
O DOPOLNITVI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
I.	člen	'
V 2 členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ra ne o št. 16/78), se doda nova, četrta alinea, ki se glasi: *— v Senožečah, ki leži v mejah gradbenega okoliša.* '
—	2. člen
ra odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 42&a-2/77-3	„ .	.
Predsednik
bezana, dne 25. marca 1981	T-.	^
*	Tihomir Kovačič, l.r.
8. apri!a 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
163
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE POSTOJNA
Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti oMne Postojna sta na seji dne 16. 3. 1983 sprejeta
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA O DELU PORAVNALNEGA SVETA
1. č!en
Drugi odstavek 2. č!ena Poslovnika o delu Poravnalnega sveta (Uradne objave št. 31/82) se spremeni tako, da se g!asi:
»Poravnalni svet je sestavljen iz predsednika in štirih članov. ki se volijo za dobo dveh let.«
^	2. ólen
Peti člen se v celoti nadomesti z novim besedilom, kot sledu
»Poravnalni svet deluje v senatu, ki ga sestavljajo predsednik senata in dva člana. Pred začetkom obravnave predsednik Poravnalnega sveta s sklepom določi sestavo senata.
Poravnalni svet sklepa poravnave in sprejema odločitve na obravnavah.«
3. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 02(y3-l/83	Predsednik skupščine
Postojna, 16. marca 1983	„ Tiselj Marjan, ing., ! r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE P!RAN
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS.št. 13/81) ter 5 1. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupndSti občine Piran je skupščina stanovanjske skupnosti Piran na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 8. novembra 1982 sprejela
STATUT
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE
PIRAN
* * -I. UVODNE !N SPLOŠNE DOLOČBE .
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skùpnost občine Piran (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine dne 8. 2. 1983 je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanje drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen	^
Stanovanjska skupnost je pravna oseba š pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jth ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Koper odprt žiro račun in druge račune.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran in v Italijanskem jeziku Comunità autogestita per gli alloggi de! comune di Pirano.	i
Sedež stanovanjske skupnosti je: v Piranu.
6.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Kopru.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — Comunità autogestita per gli alloggi de! comune di Pirano.
Štampiljka je okrogle oblike.
II.	OPREDELITEV PRAVIC. OBVÈZNOSTI IN ODGOVORNOSTI. KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
8.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stano^mjske skupnosti; .
—'usklajevalni,postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini;
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih de!.za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti. '	'
III OPREDELITEV PRAVIC. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih akte/ ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oz. stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
*— skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture;
164
URADNE OBJAVE
8 apri!a 1983 —čt. 9
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ah drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce invesdtorskih de! za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in prenovo;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE
SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
1&.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 36 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
12.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način dela in odločanje v skupščini stanovanjske skupnosti .	13. člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
15.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo^ darstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine,
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti.
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,"
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
—	o organiziranju de! pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju, oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu. odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
17.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij.
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o drugih zadevah, za katera sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
19.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizacij gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4 Skupni organi skupščine
20.	člen
Skupščtna stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
21.	člen
Skupni organ je za delo odgovoren skupščin..
22.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
23.	člen
upščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne or-
8. apri!a 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
165
odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za graditev stanovanj,
odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor za prenovo.
24.	člen	,
4.1.	Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja osnutke in daje v obravnavo vse samoupravne splošne akte iz svojega področja;
—	pripravlja predloge sanioupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti;
* — pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti;
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblasti! skupščine oziroma njenih zborov za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi;
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin;
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov;
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti;
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice za stanovanja v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše;
—	po usklajevanju med skupnostmi organi oblikujejo predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti;
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom;
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost;
—	obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost;
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora;
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve, imenovanja in razrešitev organov skupščine oziroma organov posameznega zbora;
—	opravlja zadeve v zvezi z družbenimi priznanji in nagradami.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 7
članov.
25.	čten
4.2.	Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine bziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj;
—	pripravlja osnutke in daje v javno obravnavo samoupravne splošne akte iz svojega področja;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini;
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih stanovanj in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev;
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri
* družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi;
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve;
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve;
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve;
—	pripravlja predlog delitve vzajemnbstno združenih sredstev do katerih so upravičeni organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci;
—	imenuje strokovno komisijo za izbor izvajalcev za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	določa izvajalca za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo;
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za graditev stanovanj šteje 7 članov.
26.	člen
4.3.	Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	pripravlja osnutke in daje v obravnavo vse samoupravne splošne akte iz svojega področja;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	oblikuje predlog enotnih meri! za namensko uporabo stanarin in najemnin;
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo;
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem sredstev stanarin;
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj;
—	po potrebi imenuje strokovno komisijo za izbor izvajalcev v primeru večje investicije iz naslova gospodarjenja;
—	imenuje licitacijsko komisijo za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš, ki se vrši potom samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	določa izklicno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš, ki se prodajajo potom samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	skrbi za dosledno izvajanje pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti o prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš ter daje predloge oziroma pobude za spremembo tega pravilnika;
—	obravnava in odloča o distribuciji in najemnih razmerjih za poslovne prostore, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	določa izvajalce za dela iz vzajemnosti sredstev in amortizacije stanarin;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja;
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 7 članov.
4.4.	Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
166	URADNE OBJAVE
—	pripravlja osnutke in daje v obravnavo vse samoupravne splošne akte iz svojega področja;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	dodeluje razpolagalne pravice OZD in delovnim skupnostim po veljavnem aktu;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju;
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
28.	člen
V	okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu deluje sedem članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV;
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš;
—	pripravlja predloge prednostnih list za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega ali solidarnostnega stanovanja.
29.	člen
V	okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu deluje 7 članska komisija za delno nadomeščanje stanarin. Komisija opravlja zlasti naslednjo nalogo:
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarin.
30.	člen
V	okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu deluje 7 članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov.
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	razpravlja o predlogih SPIZ in občinskega društva upokojencev za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov;
—	pripravlja predloge prednostnih list za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov z dodelitvijo družbenih najemnih stanovanj in stanovanj zgrajenih s sredstvi SPlZ-a;
—	pripravlja predloge prednostnih list za obravnavanje kreditov za rekonstrukcijo, novogradnjo zasebnih hiš in stanovanj;
—	obravnava vloge za adaptacije družbenih stanovanj ter pripravlja predloge za pridobitev sredstev za te adaptacije.
31.	člen
4.5. Odbor za prenovo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja prenove;
pripravlja osnutke in daje v obravnavo vse samoupravne splošne akte iz svojega področja;
pripravlja predloge letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove;
spremlja izvajanje sprejetih programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov prenove;
—	imenuje strokovno komisijo za izbor izvajalcev;
—	določa izvajalce prenove;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s prenovo;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov s področja prenove;
8. aprila 1983 —št. 9
— opravlja druge naloge s področja prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
Odbor za prenovo šteje 7 članov.
5.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
32.	člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah o katerih odločajo delegati v skupščini in na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti. Če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odločata zbor uporabnikov, oziroma zbora izvajalcev, so sprejeti če je zanjo glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
33.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
34.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti na svoji seji.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
35.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitvi.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevanjem postopkom.
V	primeru navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
36.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predlog odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu skupščine Občine Piran, da skupščina Občine začasno uredi to vprašanje.'
37.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Skupni organ sprejme sklepe z večino glasov vseh članov.
6.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
38.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oz. delegacij, ki so jih delegirali,
,. "I predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uve-javljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska donna dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa de! družbene reprodukcije, o katerem odlo-ajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
-- da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, o anov m stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljanja vza-
8. apri!a 1983 —št: 9
URADNE OBJAVE
167
jemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja,
da dejavno sodelujejo v delu skupščine oz. zborov skupščin stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oz. zborov.
da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oz. delegacij o delu stanovanjske skupnosti
39.	čleh
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oz. delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
—	: J "	; \
7.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
40.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnosti delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupš-, čini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
41.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter zp obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
42.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, načrn zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
43.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
44.	člen	^
Skupščino enote sestavljata Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev.
Glede sestave in delegiranja delegatov v Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti se smiselno upošteva določila členov 9. in 10. člena tega statuta.
45.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
Vi PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
46.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost;
—	sklicuje in vodi sej^ skupščine;
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine.
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom.
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oz. zborov;
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte. ki jih je sp ejela skupščina;
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost;
—	podpisuje ostale knjigovodske listine;
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva;
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	skrbi za sodelovanje skupščine ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oz. posamezen zbor.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
47.	člen
(e je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
% *
48.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor;
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora;
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
VH. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
- *
49.	člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove fn merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki;
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
50.	člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
! '	' - i *
VIII. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
51 člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki,
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva,
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze.
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim,
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike,
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije.
168
URADNE OBJAVE
8 apri!a 1983 — §t. 9
—	sodetovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejemanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
!X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pn-stojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
58.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah.
52.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta za:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti;
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
X PRAVICE. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
54.	člen
Odbor za stanovanjsko delavsko kontrolo ima zlasti nasledq je pravice. dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti'drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb:
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti;
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skuphosti ter razpolaganje z njimi;
—	nadzira izvajanje samoupravnega šporazuma o teitieljih plana stanovanjske skupnosti in plana stanovanjske skupnosti;
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupno-* sti;
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravice vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo oprav! jamadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sam. lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžitost. da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti.
59.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
XI PRAVICE. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
60.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samo zaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za'ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazpnm o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost;
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite;
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanja stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje;
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva;
organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr.: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevaje predpisov v protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo);
skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za:
zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov;
zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnav-janje obveznega orodja in sredstev za odstrajevanje ruševin in reševanje občanov;
— v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev;
—, sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri: lesemh h ^ j	^ postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in
pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,	^
priprav, potrebne delovne sile, gradbenega materiala. '
8. aprila 1983 — št. 9
URADNE OBJAVE
169
elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe,
razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb yi rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnosti stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 7 članov. Predsednik odbora je na položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti, (lana odbora po položaju pa sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XII.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
61.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
62.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelja stanovanjske skupno- „ sti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetjih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne òrganiziranosti stanovanjske skupnosti'in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
63.	elen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti:	*
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti:
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti;
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v uradnih objavah Primorskih novic Koper;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XIII.	OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO
SKUPNOST
64.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena:
—	se oblikuje strokovna služba stanovanjske skupnosti kot skupna služba še za samoupravno komunalno interesno skupnostjo z enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem;
—	za posamezna strokovna opravila se s posebnim sporazumom poveri opravljanje teh de! specializirani organizaciji združenega dela.
65.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja zlasti naslednje
naloge:
—	pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov;
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila;
—	opravlja administrativna in strokovna opravila za stanovanjsko skupnost;
—	opravlja administrativna in strokovna opravila za skupnost stanovalcev v kolikor jo te skupnosti za to pooblastijo.
66.	člen
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
67.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delavna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
68.	člen 1
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost stanovanjske skupnosti, programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti.
69.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti.
XIV.	REŠEVANJE SPOROV
70.	glen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
71.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega Sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziròma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
72.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran odgovorna skupščini občine.
XVI.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PRIPADNI-.	KOV ITALIJANSKE NARODNOSTI
73.	člen
Občani italijanske .narodnosti se enakopravno in v svojem jeziku vključujejo v delo skupščine in njenih organov in v svojem jeziku uveljavljajo pravice in dolžnosti uporabnika oziroma izvajalca v stanovanjski skupnosti.
Pri sestavi organov stanovanjske skupnosti se zagotavlja ustrezno zastopanost občanov italijanske narodnosti.
74.	člen
Ustno in pisno komuniciranje z občani italijanske narodnosti, z njihovimi organizacijami in društvi v okviru stanovanjske skupnosti, se opravlja v obeh jezikih.
75.	člen
Za nosilce funkcij v organih stanovanjske skupnosti ter opravljanje dela in nalog strokovnega delavca in vodje v Delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti je obvezno pasivno znanje italijanskega jezika.
76.	člen
Izvajalske organizacije s področja stanovanjske skupnosti opredelijo v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste funkcije, dela in naloge, za opravljanje katerih je obvezno znanje obeh jezikov.
77.	člen
Ustanovitveni akt in statut s področja stanovanjske skupnosti se objavlja v obeh jezikih.
Drugi splošni akti, vsa gradiva za javno obravnavo, ki so pomembna za svobodno menjavo dela v stanovanjski skupnosti so dvojezična.
170
URADNE OBJAVE
8. aprita 1983 — §t. 9
XVII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
78.	čten
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
79.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki vetja za njegov sprejem.
Za raztago dotočb statuta je pristojna skupščina.
*	80. čten
Z dnem. ko začne vetjati ta statut preneha vetjati statut stanovanjske
skupnosti z dne 28. ! t. !980.
$
81. čten
Ta statut začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Piran. 8. ahrita 1983	Predsednik skupščine skupnosti
MARIJA BRATINA, !. r.
Na podtagi 27. čtena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran ter 38. čtena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev dne 8. novembra t982 sprejeta
POSLOVNIK
O DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
t. čten
Poslovnik o detu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran (v nadaljnjem beseditu: postovnik stanovanjske skupnosti ) ureja deto in organizacijo skupščine, njenih zborov in statnih skupnih organov ter drugih detovnih tetes skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo deto detegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju natog stanovanjske skupnosti.
2.	čten
Kotikor posamezna vprašanja o detu skupščine niso urejena s po-stovnikom stanovanjske skupnosti, jih ureja skupščina s sktepom. upoštevajo dotočita tega poslovnika.
3.	čten
Deto skupščine je javno.
4.	čten
Skupščina predstavtja njen predsednik.
5.	čten
Skupščina ima in uporabtja okrogto štampiljko z napisom: *Samou-pravna stanovanjska skupnost občine Piran* in v italijanskem jeziku "Comunità autogestita per gti attoggi de! comune di Pirano*.
Štampiljka je v hrambi pri detovni skupnosti.
II PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
6.	čten
Izhajajoč iz interesov in smernic detavcev. detovnih tjudi, občanov in stanovatcev. združenih v stanovanjski skupnosti občine, dotočajo ustanovitelji temetjna statišča za deto svojih detegatov v skupščini stanovanjske skupnosti
7.	čten
Pri zavzemanju statišč in oprede!jevanju do vprašanj o katerih se od-toča v skupščini, zastopa detegat statišča konference delegacij, ki ga delegira. upoštevaje sptošne družbene potrebe in interese.
8.	čten
Detegat ima pravico in dolžnost udeteževati se sej skupščin in organov. v katere je izvotjen ter ustvarjalno delovati pri njihovem detu in odločanju.	,
9.	čten
Detegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s poobtastitom konference delegacij, ki ga je delegirata V poobtastitu se navede, ati je detegat pobtaščen za vse ati te za posamezne točke dnevnega reda seje. Detegat se tahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ati sprejeta razširitev dnevnega reda seje. če mu to dopuščajo sptošne smernice in statišča konference delegacij, ki ga je delegirata.
tO. čten
Detegat. ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti konferenco delegacij, ki ga je detegirata.
Detegat. ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega čtan je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa.
t !. čten
Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičita, skupščina o tem obvesti konferenco detegacij.
!2. čten
Detegat ima pravico predtagati posamezne zadeve za uvrstitev v detovni program skupščine, pravico in dolžnost razprav!jati o predtogih detovnih programov, kakor tudi pravico predtagati posamezne natoge kot prednostne natoge v detovnih programih.
!3. čten
Detegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predtog dnevnega reda seje skupščine, razpravtia o predtaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavate na seji.
!4. Čten
Detegat ima na seji skupščine ztasti nastednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi detegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	predtagati obravnavo samoupravnih sptošnih aktov ter njihovih sprememb in dopotnitev. kakor tudi zahtevati obvezno raztago samoupravnih sptošnih aktov;
—	dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva
v katerem je udeležena stanovanjska skupnost;
—	dajati pobudo za sprejem statišč, smernic in sktepov skupščine, o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju statišč smernic in sktepov skupščine;
—	predtagati izvotitev, imenovanje ati razrešitev čtanov skupnih organov in drugih detovnih tetes skupščine.
Detegat uresničuje pravice iz prešnjega odstavka tega čtena neposredno na seji ati pismeno.
15. čten
Detegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na deto skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega detovnega tetesa ati detovne skupnosti stanovanjske skupnosti
t6. čten
Vprašanja detegatov morajo biti kratka ter postavljena pravitoma v pismeni obtiki, tahko pa so postav!jena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda sej.. namenjeni za vprašanja detegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Koliko je možen takojšen odgovor na postavtjeno delegatsko vprašanje, se ga ustno sporoči detegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 30-dneh v pismeni obtiki ati pa ustno na naslednji seji.
17.	čten
Ko dob! detegat odgovor na svoje vprašanje, tahčo postavi dopo'-nitno vprašanje.
6. aprila 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
171
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina.
18.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem katero gradivo velja za uradno tajnost odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo poslano skupščini z oznako *uradna tajnost* ali *driavna tajnost*.
19.	člen
Delegat mora obveščati konferenco delegacij, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in suklajevanju stališč stanovanjske skupnosti.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne določbe
20.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
21.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira:
V	ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši;
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področja dela in odloča o njihovi sestavi.
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
22.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita za dobo dveh let, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadaljni dve leti.
23.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo;
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora;
—	sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine;
—	skrbita za izvajanje tega poslovnika;
—	opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora;
24.	člen
Podpredsednik posameznega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V	primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi poblastili.
3.	Odločanje o združevanju in uporabi sredstev
2$. člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnosti in solidarnosti sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno združevanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oziroma delegati krajevnih skupnosti.
26. člen
Zbor izvajalcev odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpreosednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora; ..
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizacij gradbenih elementov;
—	o ustanavlanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Usklajevani postopek
27 člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevani postopek.
28.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
29.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitve o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prešnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prešnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru navedenim v prešnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
30.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, od ločitev zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skuščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
IV.	SEJA SKUPŠČINE
1.	Sklic seje
31.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
32.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo na pobudo najmanj ene petine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti,
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj ko to zahteva občinska konferenca SZDL Slovenije, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije ali skupnost socialnega varstva občine.
Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevati za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepa zaradi katere so zahtevali sklic seje.
33.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano konferenci delegacij manjmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom tiska.
172
URADNE OBJAVE
8. apri!a 1983 —§t. 9
34.	č!en
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se posije delegatom tudi zapisnik prešnje seje, kolikor ni bil poslan ie prej.
35.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 36. členu tega poslovnika; razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine.
2.	Potek seje
36.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik. Če je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji 3-č!anski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblasti! delegatov.
38.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
39.	člen
V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
40.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki je dobi! podporo najmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
41.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prešnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
42.	člen
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupčina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le ta potrebna pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
43.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati.
Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem.
44.	člen
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
45.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave
Predsednik skrbi, da govornika niče ne moti pri govoru.
46.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
47.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda (e delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravi! navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzroči! popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
48.	člen
Če se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
49.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
50.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Če predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obranave.
51.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
52.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo.
3.	Vzdrževanje reda
53.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin
—	odvzem besede
—	odstranitev s seje.
54.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni da! besede, ki sega govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzeme delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bi! na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
55.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna pp zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti deio na seji, ki na seji hudr žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, M niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje mora takoj za* pustiti sejno dvorano.
8. apri)a 1983 — št. 9
URADNE OBJAVE
173
56.	člen
Predsednik skupščine obvesti konferenco delegacij in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bi! izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bi! izrečen.
57.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
58.	člen
Če predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje.
4.	Sprejemanje sklepov
59.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.
O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno.
60.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo !e-te sestavni de! predloga, če pa se z njimi nc strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spremljevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni de! predloga.
Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine.
5.	Glasovanje
61.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko določi, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
62.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom rok.
63 člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj sc najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu ali se kdo vzdrži glasovanja.
64.	člen
Glasovnica iz katere se nc da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
65.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delgatov obeh zborov.
66.	člen
Po končanem gasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen.
+
6.	Zapisnik
67.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti pa:
—	zaporedno število seje?,
—	čas in kraj seje,
—	ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo,
—	seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	seznaa* odsotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	ugotovitev sklepčnosti,
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali,
—	povzetek razprave,
—	sprejete sklepe,
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanje.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
68.	člen
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je seja posneta na mangetofenski trak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
V.	SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
69.	člen	'
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalčev.
70.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihove predsednike.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
7 !. člen
Če zbora zasedata skupaj glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
72.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejmeta, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje
.	. , -	' i tt.'lf
73.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje. poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VI.	SEJA ZBORA
74.	člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pubodo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prešnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednika skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
75.	člen *	*
Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
76.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
VIL SEJE SKUPNEGA ORGANA
77.	člen
Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pubudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena mora! sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
174
URADNE OBJAVE
8. apri!a 1983 — §t. 9
Predlagatelji. ki so zahtevali sklic seje skupnega organa, predložijo skupnem organu gradivo ter predlog sklepa v zadevi zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa.
78.	člen ,
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
(e je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
79.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov.
80.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo.
Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji skupnega organa.
Vil! SKUPNE SEJE SKUPNIH ORGANOV
81.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti lahko skupni organi obravnavajo na skupnih sejah. Skupni organ skličejo na skupno sejo njihovi predsedniki. Skupno sejo vodi eden izmed predsednikov skupnih organov to je odborov ali komisij.
82.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo.
*
*	83. člen
Predsednik občasnega skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji.
IX.	KOLEGIJ PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
84. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsednika ter podpredsednika zborov sestavljajo kolegij predsednika skupščine.
Pri delu kolegija skupščine sodelujejo predsedniki skupnih organov-in vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Kolegij predsednika skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in stalnih skupnih organov;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju;
—	spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh organov;
—	po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma;
—	skrbi za izvajanje določb tega poslovnika.
8$. člen*
Kolegij predsednika skupščine 'dela na sejah. Za organizirynje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine.
X.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
*	86. člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta.
Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta stanovanjske skupnosti, iz potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine o sta-novanskem gospodarstvu.
Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost.
87.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
88.	člen	.
Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
^	89. člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 8. novembra 1982.
Poslovnik se objavi v uradnih objavah.
Piran, 8. november 1982
Predsednik skupščine MARIJA BRATINA, !,r.
SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNO !N CESTNO GOSPODARSTVO OBČJNE POSTOJNA
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 15. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 137. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo za območje občine Postojna je skupščina skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo občine Postojna na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 83 sprejela
STATUT
SKUPNOSTI ZA KOMUNALNO IN CESTNO GOSPODARSTVO OBČINE POSTOJNA
L UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost za komunalno in cestno gospodarstvo o ine Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je bila ustanovljena amoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne int. .sne ^nosti za komunalno in cestno gospodarstvo za območje občine P tojna.
Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri delovni Iju-. d je in občani uresničujejo svoje potrebe in interese na področju komunalnega in cestnega gospodarstva, pri čemer oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite politike na področju komunalne dejavnosti individualne in skupne rabe: dejavnosti vzdržc anja. varstva, rekonst! ukcij in gradenj cest. usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v komunalnem in cestnem gospodarstvu
2.	člen
Statut skupnosti opredeljuje podrobneje zlasti:
—	samoupravno organiziranost skupnosti.
—	usklajevalni postopek med zbori,
—	pristojnost predsednika skupščine skupnosti ter pristojnosti predsednikov zborov skupščine skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	opravljanje strokovnih de! za skupnost,
—	finančno knjigovodsko poslovanje skupnosti, 4^
—	reševanje sporov.
3. apri!a 1983 — št. 9
URADNE OBJAVE
175
3.	č!en
Dejavnost skupnosti iz 3. člena Zakona o komunalnih dejavnostih in ki se nanaša na vzdrževanje in varstvo cest ter na zadeve iz drugega odstavka 4. č!ena Zakona o cestah, posebnega družbenega pomena.
4.	č!en
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določi! ustave, zakona o komunalnih dejavnostih in zakona o cestah in drugih predpisov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter tega statuta.
5.	člen
Skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Postojna odprt žiro %tčun za komunalno in cestno dejavnost in druge račune po potrebi.
6.	člen
!me skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno gospodarstvo občine Postojna.
Sedež skupnosti je: Postojna, Tržaška 22.
7.	člen
Skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno gospodarstvo občine Postojna.
Štampiljka je okrogle oblike. *
8.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Koper. Enota v Kopru.
*	9. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti.
!!. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOST!
1. Skupščina skupnosti
10.	čkvi
Skupščino skupnosti sestavljajo enotni zbor uporabnikov in zbor izvajalcev komunalne dejavnosti in cestne dejavnosti.
Zbor uporabnikov ima 31. delegatskih mest.
Zbor izvajalcev komunalne dejavnosti ima 7 delegatskih mest.
Zbor izvaja!cc\ cestne dejavnosti ima praviloma 8 delegatskih mest.
Število delegatov v zboru izvajalcev cestne dejavnosti se lahko poveča v primeru in za čas. ki ga predvideva 17. člen tega statuta za eno delegatsko mesto.
1 1. člen
Mandatna doba delegatov v skupščinj skupnosti traja štiri leta.
12. člen
V zbor uporabnikov pošiljajo delegate delovni ljudje in občani preko temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter preko krajevnih skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost ima v zboru uporabnikov po eno delegatsko mesto, funkcijo delegacije za delegiranje delegata pa opravlja svet krajevne skupnosti.
Temeljne organizacije in delovne skupnosti s sedežem na območju občine Postojna imajo v zboru uporabnikov 13 delegatskih mest. Funkcijo delegacij za delegiranje delegatov opravljajo centralni delavski sveti ali DS TOZD in konference delegacij DS TOZD oz. delovnih skupnosti.
!3. člen
Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij
z naslednjim številom delegatskih mest:	.	, ,
st. del.
mest
—	JAVOR Pivka — vsi TOZD na območju občine Postojna	!
—	GOZDNO GOSPODARSTVO Postojna — vsi TOZD na
območju občine Postojna in skuphe službe	1
—	L1V Postojna — vsi TOZD na območju občine Postojna in
skupne službe	1
SCT — TOZD Gradnje Postojna — in SGP Primorje —
TOZD Postojna	1
—	Kmetijska zadruga Postojna — vsi TOZD in skupne službe	1
—	PK Pivka Neverke — vsi TOZD na območju občine Postojna
in skupne službe	^	!
—	Transavto Postojna — vsi TOZD in skupne službe	1
—	Mercator Nanos — vsi TOZD na območju občine Postojna
in skupne službe	1
—	THO Postojnska jama — vsi TOZD in skupne službe	!
—	ŽTO Postojna, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Postojna (nosilec konference delegacij)
a)	DS ŽTO Postojna, Kraigherjeva 11,
b)	TOZD SVTK Pivka.
c)	TOZD za promet. Kolodvorska 25, Postojna, č) TOZD za transport. Kolodvorska 25, Postojna,
d)	TOZD Kolodvorska restavracija Pivka,
e)	PEP Ljubljana, TOZD PEP Pivka,
—	PTT Koper, TOZD za PTT promet Postojna, (izvajalci in uporabniki)
—	Mlinotest Ajdovščina, TOZD Pekarna Postojna,
—	Cestno podjetje Koper, Enota Postojna (izvajalci in uporabniki)
—	Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Baza Zalog (izvajalci in uporabniki)
—	AMD Postojna
—	Delovna skupnost Skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo Postojna	!
(nosilec konference delegacij)
a)	Uprava SO Postojna,
b)	GŠC Postojna,	\
c)	Gimnazija Postojna,
d)	OŠ Postojna, Pivka, Prestranek, Košana, VZ Planina,
e)	Glasbena šola,
f)	Delavska univerza,
g)	VVZ Postojna,
h)	Delovna skupnost skupnih služb SIS družbenih dejavnosti,
i)	Lekarna Postojna,
j)	Kraški zdravstveni dom Postojna,^
k)	KC Ljubljana — TOŽI) Bolnišnica za ženske bolezni* porodništvo Postojna
l)	Dom upokojencev Postojna,
m)	Mestna knjižnica Postojna.
n)	Občinski odbor Rdečega križa,
o)	DS občinske skupnosti socialnega skrbstva.
p)	Zavarovalna skupnost Triglav
—	Komunalno podjetje Postojna (izvajalci in uporabniki)
—	Kraška skupnost za varstvo okolja.
—	Samoupravna stanovanjska skupnost Postojna. Staninvest
Postojna	* !
—	Kmetijska zemljiška skupnost Postojna	!
—	Krajevne skupnosti:
a)	Postojna	1
b)	Pivka	!
c)	Planina
d)	Prestranek	*	1
e)	Studeno	1
f)	Bukovje	!
g)	Hrušcvje	!
h)	Veliko Ubeljsko	!
- i) Razdrto	1
j)	Hrcnovice	1
k)	Hrašče ,	!
l)	Landol	1
m)	Šmihel	.	.	1
n)	Jurišče	!
o)	Zagorje	!
p)	Dolane	1
r)	Košana	1
s)	Suhorje	1
14.	člen
V zbor uporabnikov pošilja enega delegata tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ
176
URADNE OBJAVE
8. aprila 1983 —§t. 9
15.	člen
V	zbor izvajalcev komunalne dejavnost! de!egirajo delegate organizacije. ki opravljajo dejavnost individualne in skupne komunalne rabe. Elektro Sežana 1. Komunalno podjetje Postojna 3, Hidro Koper 1, PTT Postojna 1, Avtopromet Gorica 1.
16.	č!en
V	zbor izvajaicev cestne dejavnosti, ki ima 8 deiegatskih mest delegi-rajo:
—	temeljna organizacija za vzdrževanje cest, ki izvaja dejavnost vzdrževanja in varstva cest na območju skupnosti, 3 delegate,
—	delovna skupnost delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija iz 1. alinee tega č!ena. 2 delegata,
—	podjetje za vzdrževanje avtocest, ! delegata,
—	temeljna organizacija za gradnjo cest, ki je združena s temeljno organizacijo za vzdrževanje in varstvo cest v delovno organizacijo, 2 delegata.
17 člen
V	zbor izvajalcev cestne dejavnosti delegirajo delegate tudi temeljne organizacije, ki opravljajo raziskovalna dela, projektirajo ali gradijo ceste ali vzdržujejo lokalne ceste v mestih in naseljih mestnega značaja in je skupščina občine določila, da je njihovo vzdrževanje komunalna dejavnost.,
Delegati navedenih temeljnih organizacij sodelujejo v zboru izvajalcev le v času izvajanja dogovorjenih de! ob katerih se vzpostavlja trajnejša razmerja in to le v zadevah glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem dogovorjenih del.
Konkretno število delegatskih mest in trajanje mandata delegatov v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena ob nastanku vsakega primera posebej določi skupščina skupnosti s statutarnim sklepom.
2.	Način dela in odločanje v skupščini skupnosti
18.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotno več kot SO % delegatov v zborih Skupščine.
**
19.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji vseh zborov.
—	enakopravno v obeh pristojnih zborih.
—	samostojno v posameznem zboru.
20.	člen
Delegati na skupni seji zborov odločajo:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine zborov, izvolitvi in razrešitvi predsednika stalnih in občasnih skupnih organov ter o imenovanju in razrešitvi organizacijskega taj-niCa skupnosti,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov, za katere sprejem je po predpisih pristojna skupščina skupnosti,
—	o določitvi predloga dolgoročnega plana.
—	o določitvi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
—	o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov.
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razen iz pristojnosti zboro\ komunalne oz. cestne dejavnosti.
21.	člen
Delegati uporabnikov in izvajalcev komunalnih dejavnosti enakopravno na skupni seji ali ločeno v obeh zborih odločajo:
—	o pogojih, obsegu in kvaliteti ter načinu upravljanja komunalne dejavnosti.
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja ter letnih planih (programih) komunalne dejavnosti,
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih komunalne organizacije za upravljanje dejavnosti.
—	o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj komunalne dejavnosti.
—	o uresničevanju planov in programov komunalne dejavnosti ter izgradnji komunalnih objektov in naprav.
—	o cenah storitev komunalne dejavnosti,
—	o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka komunalne organizacije izvajalcev,
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnega organa komunalne organizacije izvajalke,
—	o modernizaciji, racionalizaciji na področju izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav določene komunalne dejavnosti,
—	o ukrepih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite komunalne dejavnosti,
—	o drugih zadevah, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
22.	člen
Delegati uporabnikov in izvajalcev cestne dejavnosti enakopravno na skupni seji ali ločeno v obeh zborih odločajo:
—	o politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcije in graditve regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti,
—	o sprejemu dolgoročnega in srednjeročnega plana,
—	o sprejemu letnega plana,
—	o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest.
—	o standardih in normativih za obseg in kakovost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest.
—	o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot,
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite cestne dejavnosti.
23.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov samostojno odločajo:
—	o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki,
—	o predlogih aktov in sklepih, ki se predlagajo skupščini v sprejem,
—	o združevanju sredstev uporabnikov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
—	o sredstvih, ki jih uporabniki združijo za izvedbo sprejetih planov cestne dejavnosti.
—	o razvrščanju javnih poti v lokalne ceste.
—	o izvolitvi članov zbora uporabnikov \ komis!je in odbore skupščine,
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov,
o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in Skupnosti za ceste SLvenije. '
24.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev komunalne dejavnosti samostojno odločajo:
—	o aktih in sklepih, ki se predlagajo skupščini v sprejem.
—+ o pogojih za priključitev uporabnika na komunalno napravo ali objekt.
—	o delegiranju delegatov zbora izvajalcev komunalne dejavnosti v zbor izvajalcev Zveze komunalnih skupnosti Slovenije.
'25. člen
Delegati zbora izvajalcev cestne dejavnosti samostojno odločajo:
—	o aktih in sklepih, ki se pfedlagajo skupščini v sprejem,
—	o obsegu in kakovosti del in storitev, dogovorjenih v planih občinske skupnosti za ceste, ki jih morajo izvesti temeljne organizacije združenega dela pri vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v smislu zakona o cestah, predpisov o varnosti cestnega prometa ter predpisov izdanih na njuni podlagi,
—	o predlogih, za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost cestnih del.
—	o višini poročil za izredne prevoze po cestah,
—	o izvolitvi članov zbora izvajalcev v odbore skupščine.
—	o razvrstitvi javnih poti v lokalne ceste,
—	o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora,
—	o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije
26. člen
Skupščina o vseh navedenih zadevah razpravlja in sklepa na skupnem zasedanju zborov. Sklic posameznih zborov in ločeno razpravljanje in sklepanje se izvrši na zahtevo delegatov posameznega zbora
8. aprila 1983 —št. 9
URADNE OBJAVE
177
27.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju vseh zborov o dodatnih finančnih obveznostih uporabnikov komunalnih storitev in cest, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana komunalno cestne skupnosti.
28.	člen
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji vseh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovalo 50% prisotnih delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščin? skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejelo 50% vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovalo 50 % delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
3.	Skupni organi skupščine
29.	člen
Skupščina skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupni organi skupščine so komisije in odbori za posamezna področja izvrševanja nalog skupščine, ki štejejo vključno s predsednikom po pet članov.
Predsednika in člane komisij in odborov voli skupščina za dobo štirih let.
Skupščina skupnosti ima predsedstvo, ki šteje 10 članov.
30.	člen
Predsedstvo skupnosti za komunalno in cestno gospodarstvo opravlja naslednje naloge:
—	povezovanje dela odborov in komisij preko Delovne skupnosti,
—	urejuje odnose z DS skupnosti,
—	organizacija sej skupščine,
—	druge zadeve.
31.	člen
Predsedstvo vodi predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
(lani predsedstva so predsedniki odborov in komisij po funkciji, ostale člane imenuje skupšči^
32.	člen
Komisije in odbori so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti.
Komisije in odbori delajo in odločajo na sejah.
33.	člen
Komisija ali odbor veljavno odloča, če je na seji prisotno več kot 50 % članov komisije ali odbora.
Komisija ali odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov komisije ali odbora.
34.	člen
Skupščina skupnosti ima naslednje komisije in odbore:
—	Komisija za urejanje vodooskrbe,
—	Komisija za urejanje odvajanja odpadnih in meteornih voda,
—	Komisija za cestno infrastrukturo,
—	Komisija za dejavnost kolektivne in individualne komunalne rabe,
—	Komisija za opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
—	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	Odbor za samoupravni delavski nadzor.
35.	člen
Komisija za urejanje vodooskrbe ima predsednika in štiri člane. Komisija opravlja naslednje naloge:
—	razpravlja o osnutkih srednjeročnega in letnih planov novogradnje in rekonstrukcije vodovodnega omrežja,
—	obravnava višino cene vode skupaj s komisijo za individualno komunalno potrošnjo na predlog Komunalnega podjetja Postojna,
—	obravnava plan vzdrževanja vodovodnega omrežja. Plan pripravi Komunalno podjetje Postojna,
—	vrši izbor izvajalcev na podlagi prispelih ponudb na predlog Komunalnega podjetja Postojna,
—	potrjuje izbor nadzornega organa,
—	daje pobudo za najemanje kreditov,
—	pripravlja letne programe in poročila o delu skupaj s strokovno službo,
—	opravlja ostale naloge iz svojega področja dela na osnovi zakonskih predpisov ali po nalogu skupščine skupnosti, in predsedstva skupnosti.
Svoje pripombe in sklepe posreduje v potrditev skupščini skupnosti.
36.	člen
Komisija za urejanje odvajanja odpadnih in meteornih voda ima predsednika in štiri člane. Njene naloge so:
—	razpravlja o osnutkih srednjeročnih in letnih programov novogradnje in rekonstrukcije kanalizacijskega omrežja,
—	obravnava srednjeročne in letne plane vzdrževanja kanalizacijskega omrežja, plane pripravi Komunalno podjetje Postojna,
—	daje pobudo za najemanje kreditov,
—	razpravlja o predlogu komunalnega podjetja o višini cene kanalščine,
—	razpravlja o ponudbah izvajalcev in vrši izbore izvajalcev na osnovi predloga Komunalnega podjetja Postojna,
—	potrjuje nadzorni organ na predlog Komunalnega podjetja Postojna,
—	pripravlja plane programa svojega dela s strokovno službo,
—	pripravi poročilo o delu skupaj z DS,
—	opravlja ostale naloge iz svojega področja dela na osnovi zakonskih predpisov ali po sklepu skupščine skupnosti in predsedstva.
Svoje pripombe in sklepe posreduje v potrditev skupščini skupnosti.
37.	člen
Komisija za cestno infrastrukturo ima predsednika in štiri člane. Komisija ima naslednje naloge:
—	razpravlja o osnutkih srednjeročnih in letnih programov novogradnje in rekonstrukcije cestnega omrežja, spremljajočih objektov in prometne signalizacije,
—	obravnava plan vzdrževanja cestnega omrežja, plan pripravi Cestno podjetje Koper,
—	predlaga višino sredstev za vzdrževanje cest s katerimi upravljajo krajevne skupnosti,
—	vrši izbor izvajalcev na podlagi prispelih ponudb,
—	vrši izbor nadzornega organa na osnovi predloga Cestnega podjetja Koper,
—	daje pobudo za najemanje kreditov,
—	pripravi letni program svojega dela skupaj s strokovno službo,
—	pripravi poročilo o delu skupaj s strokovno službo,
—	opravlja ostale naloge iz svojega področja dela na osnovi zakonskih predpisov ali po nalogu skupščine skupnosti in predsedstva skupnosti.
Svoje pripombe in sklepe posreduje v potrditev skupščini skupnosti.
38.	člen
Komisija za dejavnost kolektivne in individualne komunalne rabe ima predsednika in štiri člane. Njene naloge so:
—	organizacija primestnega avtobusnega prometa,
—	razpravlja o ceniku komunalnih storitev, cene pripravijo izvajalci, koordinacija de! vodnega gospodarstva,
—	razpravlja o letnih in srednjeročnih planih vzdrževanja in izgradnje javne razsvetljave, plan pripravi Elektro Sežana,
—	razpravlja o letnem planu javne snage, plan pripravi Komunalno podjetje Postojna,
—	vrši izbor izvajalcev na osnovi prispelih ponudb.
—	vrši, izbor nadzornega organa,
—	daje pobude za najemanje kreditov,
—	pripravlja letni program dela in poročilo o delu skupaj s strokovno službo,
—	opravlja ostale naloge iz svojega področja dela na osnovi zakonskih predpisov ali po nalogu skupščine skupnosti in predsedstva skupnosti.
Svoje pripombe in sklepe posreduje v potrditev skupščini skupnosti.
39.	člen
Komisija za opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč ima predsednika in štiri člane. Komisija ima naslednje naloge:
178
URADNE OBJAVE
8. apri!a 1983 —št. 9
—	skupaj z DS pripravo srednjeročnih in !etnih pianov opremijanja stavbnih zemijišč,
—	skupaj z DS priprava izračuna stroškov komunainega opremija-nja,
—	skupaj z DS in krajevnimi skupnostmi pripravo programov oddajanja stavbnih zemijišč,
—	skupaj z DS pripravo ietnih pianov deia,
—	oddajanje stavbnih zemijišč za skupnost in za krajevne skupnosti,
—	sprejemanje skiepov o oddaji stavbnih zemijišč preko komisije za javni natečaj za skupnost in krajevne skupnosti
priprava poročii o odeiu skupaj z DS,
—	vrši izbor izvajaicev in nadzornega organa na osnovi predioga Komunainega podjetja Postojna,
—	poročiio o deiu.
40.	čien
Predsedniki komisij in odborov organizirajo in vodijo njihovo deio.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti deiegatov
41.	čien
Deiegati v zborih skupščine skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih doiočajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine staiišča in skiepe, sprejete v deiegacijah oz. skupščine staiišča in skiepe, sprejete v deiegacijah oz. konferencah deiegacij, ki so jih deiegiraie.
—	da prediagajo, obiikujejo in sprejemajo skiepe in staiišča, ki uve-ijavijajo samoupravno družbenoekonomske odnose v komunainem in cestnem gospodarstvu ob upoštevanju načeia, da je komunaina dejavnost in dejavnost vzdrževanja in varstva cest dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	da dejavno sodeiujejo v deiu skupščine oz. zborov skupnostr v deiu skupnih organov skupščine ter v deiu občinskih organov skupščine oz zborov,
—	da skrbijo za obveščanje deiegacij oz. konferenc deiegacij o deiu skupnosti oz. njenih organov.
42.	čien
Deiegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem deiu v skupščini oz. zborih skupščine upoštevajo smernice, staiišča in skiepe deiegacij oz. konferenc deiegacij, ki so jih deiegiraie v skupščino.
Deiegati so za svoje deio v skupnosti odgovorni ustanoviteijem skupnosti.
5.	Poslovnik o delu skupščine skupnosti
....	43. čien
Podrobnejše doiočbe o pravicah in doižnostih deiegatov v skupščini skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih organov ter o programiranju deia v skupščini določa posiovnik o deiu skupščine skupnosti.
!!!. USKLAJEVALNI POSTOPEK
44.	čien
(c ob odiočanju v skupščini skupnosti med zbori ni doseženo so-giasje, je potrebno opraviti uskiajevaini postopek.
45.	čien
Uskiajevaini postopek izvede komisija, ki šteje štiri deiegate zbora uporabnikov in tri deiegate pristojnega zbora izvajaicev.
Komisija deia na seji, ki ji morajo prisostvovati vsi čiani komisije.
Komisijo za izvedbo uskiajevainega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina skupnosti na skupni seji.
46.	čien
Skupščina skupnosti iahko na isti seji nadaijuje razpravo in sprejme odiočitev o zadevi, o kateri ni biio doseženo sogiasje, če komisija iz prejšnjega čiena tega statuta uskiadi staiišča in obiikuje prediog odioči-tve.
(e kijub uskiajevanju ni biio doseženo sogiasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odiočitve se potrebno večino, skupščina prediog odiočitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega čiena statuta pa zadoiži, da nadaijuje z uskiajevainim postopkom.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega čiena mora komisija za izvedbo uskiajevainega postopka v roku, ki ga doioči skupščina skupnosti prediožiti predsedniku skupščine skupnosti uskiajen prediog odiočitve.
47.	čien
V	primeru, da po opravijenem uskiajevainem postopku skupnosti ne sprejme predioga odiočitve, odiočitev pa zadeva skiep posebnega družbenega pomena s področja komunainega aii cestnega gospodarstva, da skupščina skupnosti pobudo izvršnemu svetu Skupščine občine Postojna, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
IV. PRISTOJNI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKOV ZBOROV
48.	čien
Predsednik skupščine skupnosti ima ziasti nasiednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	skiicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi, da skupščina deia v skiadu z doiočili posiovnika, sporazuma in zakonov,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oz. zborov,
—	podpisuje skiepe in samoupravne spiošne akte, ki jih je sprejeta skupnost,
—	podpisuje pogodbe, potne naioge ter druge dopise oziroma finančne dokumente o katerih razpravija skupščina skupnosti,
—	opravija druge naioge, ki mu jih naioži skupščina oz. posamezni zbor.
49.	čien
Predsednik skupščine je za svoje deio odgovoren skupščini.
50.	čien
Če je predsednik skupščine odsoten aii zadržan, ga nadomešča z vsemi poobiastiii podpredsednik skupščine, ki iahko po poobiastiiu predsednika skupščine tudi trajno opravija posamezne naioge iz pristojnosti predsednika skupščine.
51.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zborov izvajaicev imata ziasti nasiednje pristojnosti:
—	predstavijata zbore,
—	skiicujeta seje zbora ter prediagata dnevni red sej zbora.
52.	člen
Organizacijski tajnik skupnosti je za svoje deio odgovoren skupščini skupnosti. Ima nasiednje naioge:
—	organizira vse deio za skupnost ter skrbi za izvajanje skiepov skupščine,
—	skrbi za uskiajevanje skupnih naiog v Zvezi komunainih skupnosti Siovenije in Skupnosti za ceste SRS,
—	skrbi za sodeiovanje skupščine skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organi v občini,
—	podpisuje predpise skiepov iz zapisnikov vseh organov skupnosti ter skupščine,
—	vodi in organizira deio DS.
—	skrbi za informiranje javnosti,
—	opravija ostaia deia za katera ga zadoiži skupščina oz. njeni organi.
V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
,	53. člen
Zaradi uresničevanja samoupravne deiavske kontroie je v skupnosti odbor samoupravne deiavske kontroie, ki je sestavijen iz treh čianov.
* < *
54.	čien
Odbor samoupravne deiavske kontroie voii jo za dobo štirih iet deiegati zbora uporabnikov in zborov izvajaicev izmed deiegatov obeh zborov in sicer vsak zbor po enega deiegata.
Predsednika odbora voiijo čiani izmed sebe.
8. aprila 1983 — št. 9
URADNE OBJAVE
179
55.	ČL- ,
Odbor samoupravne delavske kcntrole ima zhsti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in planov skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev skupnosti,
—	druge zadeve iz določi! samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
56.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo
57.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij, oz. konference delegacij, in predlog skupščine skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov.
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oz. posamezne strokovnjake.
58.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino skupnosti, posamezni zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
(e se ugotovljene pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor samoupravne delavske kontrole o tem pristojnega pravobranilca samoupravljanja.
59.	člen
Podrobnejša določila o oblikovanju odbora samoupravne delavske kontrole ter o načinu njegovega dela so urejena v pravilniku o delovanju odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
V!. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE [N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
60.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav v komunalnem in cestnem gospodarstvu občine.
61.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	predlaga obrambne elemente samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter plana skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna skupnost,
—	izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja komunalnega in cestnega gospodarstva,
—	sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
—	skrbi, da bo ob izvajanju komunalnih storitev in dejavnosti vzdr-
ževanja, rekonstrukcij in gradenj cest na območju občine zagotovljeno upoštevanje obveznih varnostnih vidikov vseh potrebnih ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	opravlja tudi druge naloge v skladu s predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
62.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šte^e pet članov, ki jih za dobo štirih let volijo delegati zbora uporabnikov in zborov izvajalcev.
Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine skupnosti
63.	člen
Podrobnejša določila o oblikovanju odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter o načinu njegovega dela so urejena v pravilniku o delovanju odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupnosti.
V!!. JAVNOST DELA SKUPNOSTI
64.	člen
Delo skupnosti je javno.
65.	člen
Skupščina in skupni organi skupnosti redno, pravočasno in popolno obveščajo ustanovitelja skupnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter o drugih planskih aktih skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovna dela in naloge za skupnost, kakor tudi o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti skupnosti.
66.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	preko delegatov v skupščini skupnosti.
—	s pismenimi gradivi za sejo skupščine, zborov in skupnih organov skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti, objavljenimi v glasilih delovnih organizacij,
—	z letnimi poročili delovnim ljudem in občanom o delu skupnosti v preteklem letu,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina
Vlil. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA KOMUNALNO CESTNO SKUPNOST
67.	člen
Opravljanje administrativno strokovnih pomožnih in tem podobnih de! skupnega pomena opravlja naprej že ustanovljena strokovna služba.
68.	člen
Razmerja med skupnostjo in Delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
!X. FINANČNO POSLOVANJE
69.	člen
Račune, ki so v skladu z finančnim načrtom potrjuje organizacijski tajnik, ravno tako daje naročila za opravljanje de! ki so v skladu z finančnim načrtom.
70.	člen
Naročila za opravljanje posameznih del, ki niso v skladu z finančnim načrtom a je njihova izvedba nujna, izda odbor pristojen za posamezno področje dela do višine 500.000,00 din. O svojem sklepu seznani skupščino skupnosti na prvi seji ter predlaga rebalans finančnega načrta.
O večjih spremembah odloča skupščina.
7 L člen	*
Sktrpnost lahko daje iz tekočega priliva vseh trenutno neangažiranih sredstev kratkoročno kredite krajevnim skupnostim oz. ostalim interesentom za izvrševanje njihovih planov. Pogoji dajanja kredita se definirajo v pogodbi.
180
URADNE OBJAVE
8. aprita 1983 —št. 9
72.	člen
Računovodsko-knjigovodsko poslovanje skupnosti se uredi s pravilnikom ter sporazumom med skupnostjo in organizacijo ki opravljajo računovodsko-knjigovodska dela za skupnost.
73.	člen
Za pravilnost računovodsko-knjigovodskega poslovanja odgovarja organizacija, ki opravlja ta dela.
V kolikor skupščina skupnosti ali njeni organi sprejmejo sklep, ki ni v skladu z zakoni, je organizacija dolžna o tem pismeno obvestiti skupnost. Tak sklep skupščine ali njenih organov se ne realizira.
X	REŠEVANJE SPOROV
74.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s področja dejavnosti prometa in zvez Slovenije.
75.	člen
Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje dejavnosti prometa in zvez Slovenije.
XI	KONČNE DOLOČBE
76.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti.
77.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina skupnosti.
78.	člen
Po sprejemu statuta skupščipa skupnosti v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih iz zakona o cestah statut predloži v soglasje Skupščini občine Postojna.
79.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi na krajevno običajen način.
Ko začne veljati ta statut, neha veljati statut Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje obpine Postojna in statut Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem.
SOC!AL!ST!ČNA REPUBLJKA SLOVENMA SKUPŠČINA OBČ!NE POSTOJNA
Na podlagi 168. člena statuta občine Postojna, 20. člena zakona oce-stah(Ur. list SRS št. 38/81) in 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 10. 2. 1983 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina občine Postojna daje soglasje k statutu Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost Postojna št. 30-19-82.
2.
Skupnost naj statut dopolni s pripombami, ki jih je dala komisija za samoupravne akte OZD Skupščine občine Postojna.
3*.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 025-9-75	Predsednica
Postojna, 10. 2. 1983	STANKA HORVAT. 1. r.
St.: 30/19-82 Postojna, 23. marca
Predsednik ANTON BERLAK, 1. r.