Leto XXI., St. 17
V	organizaciji Je mol, kolikor mo(l — toliko pravice
Izhaja 10. in 25. dne ▼ m*secm.
Dopisi morajo biti iranldrasi la podpisani ter opremljeni ■ Štampiljko dot- organizacij«.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Sokoplsi »e n* vračajo.
nn ati er
Imf iai Im W
Uredništvo in opravai Ljubljana, poštni predal 290.
STROKOVNI ČASOPIS
čekovni račun itev. 13.562. Telefon interurban it. 3478.
ran
Posebno zavarova-nie tuberkuloznih
Nekateri časopisi so prinesli poročilo o nekakšnem predlogu o nujnosti posebnega fonda za zdravljenje tuberkuloznih delavcev in nameščencev, ki bi se naj realiziral iz pravic delavcev, ki jim pripadajo po § 219. Obrtnega zakona. Časopisi so ta predlog priobčili in še to samo suhoparno, ne da bi k temu silno, delikatnemu in važnemu vprašanju povedali tudi svoje mnenje.
Strokovna komisija za Slovenijo je na svoji seji razpravljala o tem predlogu in ga, v kolikor je to bil kak 'predlog, v celoti zavrnila. Kajti nemogoče je, da bi delavstvo samo iz svojih skromnih pridobitev pri vsej mizeriji še prispevalo za tuberkulozne in jih podpiralo, .
PIT KNJIG
n izda letos Cankarjeva družba svojini članom. In sicer:
1
ti»v	, Tuberkuloza je prole-
tarska bolezen, ne zato proletarska, ker boluje na nji in umira delavstvo, nego zato je proletarska bolezen, ker bogat tuberkulozen človek, kapitalist, za tuberkulozo, če jo je kje nabral, ne bo od nje umrl. Ozdraviti se bo zna.1, ker ima sredstva za to. Delavec in delavka pa tega ne moreta storiti, ker četudi se zdravita, četudi sta, recimo v zdravilišču pol leta, morata, ko izčrpata dajatve OTJZD iti nazaj v nehigijenične prostore tovarne, delati i- «•*<«■•'nii 1
< L' ' » MW| |j|
Protituberkulozna liga, vsi borci zoper tuberkulozo, vsi odličnjaki v teh odborih in ligah, izrecite vsaj nekaj odločilnih besed, to je: Razmere, ki sejejo in kultivirajo tuberkulozo, se naj odstranijo in tuberkuloze je konec. ►>■	.„-—*—
Tu udarite v plast zvona in to povodenj tuberkuloze zajezite, tu naj protituberkulozna liga zastavi svoj vpliv, svojo moč.
Da, delavstvo je za pomoč tuberkuloznim. A ne da bi se njega obremenjevalo.
Strokovna komisija je na svoji seji sklenila:
Pozvati bansko upravo, vse Delavske zbornice, Središnji urad za zavarovanje delavcev, Ministerstvo socialne politike in narodnega zdravja in druge faktorje, da naj se Bed-nostni fond, njegovi dohodki, ki jih tudi mora plačevati delavstvo, porabi za zavarovanje tuberkuloznih. In mnogo bo pomagano in denar bo dobro naložen.
P	f 'i‘ r » ht>*< rtimJ
Pod severnim nebom
ali »Ocean*1 le knliaa. ki |o Je napisal ru»kl pisatelj Pavel Niiovoi in ki Jo letos izda Cankarjeva družba. Krasen roman je »Pod sever-nlm nebom**, poln nenavadne lepote, napet in sanimiv.— Bodi žlan in dobil Jo boi.
Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935.
Bcer: Zgodovina socialnih bojev, I. knjiga.
Beer:	Zgodovina socialnih
bojev, II. knjiga.
Pavel Nizovoj:	Ocean,	ali
kakor je pravi ruski naslovi Pod severnim nebom.
Ivan Molek: Sesuti stolp.
Sodrug, sodružica! Aii si že član Cankarjeve družbe? Glej, pet knjig bo letos izšlo in to vse samo za 25 dinarjev članarine. Če pa hočeš samo štiri knjige, pa plačaj 20 Din. Ne odlašaj, ker v začetku oktobra se bodo že knjige razpošiljale in bodo zelo lepe in poučne, pravi tvoj prijatelj.
Poverjeniki! Vaša beseda naj bo kakor plug na nerazorani njivi, kakor seme, ki bo vzklilo in rodilo sadove proletarske zavednosti in ponosa, ko boste nabirali člane za Cankarjevo družbo.
Filip Uratnik:
Zagrebška konferenca
Pretekli teden se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov delavskih zbornic in delavskega zavarovanja. Na tej konferenci smo razpravljali o izvedbi in izgraditvi raznih panog našega onemoglostnega in starostnega zavarovanja.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence je
stopilo v akuten štadij. To zavarovanje obstoja dosedaj, kakor znano sa mo v Sloveniji in Dalmaciji. Ostali deli države ga nimajo. Tako socialni, kakor gospodarski interesi zahtevajo, da se proširi stanje, ki v enem delu države že obstoja, na celo državo.
Minister za socialno politiko je dobil v letošnjem finančnem zakonu pooblastilo, da to proširjenje izvede.
Potrebni so največji napori interesentov, da bi to pooblastilo ne ostalo na papirju. Vse delavske zbornice v državi so tozadene napore zasebnih nameščencev in njihovih strokovnih organizacij že v mišljenjih, podanih ministrstvu socialne politike, najtopljeje podprle. To je prišlo na zagrebški konferenci ponovno do izraza. Ni se pa moglo iti pri tem preko dejstva, da ima minister za socialno politiko že več let tudi pooblastilo, da izvede v celoti ali delno splošno delavsko invalidsko in starostno zavarovanje.
Morda je preveč, ako govorimo tu o zavarovanju. Zakaj, to kar se da s skromnimi 3% zavarovane mezde ustvariti, je le skromen početek tega zavarovanja.
Najvažnejše delo, ki ga je v pogledu zgornjih akcij zagrebška konferenca opravila, je v tem, da je preprečila, da bi se moglo izigravati na-meščensko zavarovanje proti delavskemu, ali pa narobe, kar bi se lahko končalo tako, da bi obe akciji popolnoma propadli. Sklenjeno je bilo, da se mora vršiti borba za obe zavarovanji vzporedno in da morajo biti akcije strokovnih organizacij vseh pravcev, delavskih zbornic, kakor tudi vseh organov delavskega zavarovanja paralelne, usmerjene v pravec, da se dosežeta oba gori postavljena cilja.
Ni res, da se obe gori navedeni zavarovanji ne bi dali izvesti. Sredstva starostnega in invalidskegan zavarovanja se trošijo s početka le v prav neznatni meri. Večji del teh sredstev se kapitalizira in priteka po tej poti v narodno gospodarstvo nazaj. Če govorimo o visokem obdavčenju delavskih mezd, je treba reči, da je to obdavčenje res visoko. l>\
j 'v *,-.«-' ■
pod"
ročju Dravske banovine obstoja še poleg tega 1%% doklada na mezde za takozvani bednostni fond. Ta doklada obstoja samo v naši banovini. Ako se samo te dve obdavčitvi
ukinite, bi imeli zbrana sredstva za izvedbo splošnega invalidskega in
starostnega zavarovanja broj znatnejših novih obdavčitev delavstva.
Ob priliki razprav o izvedbi splošnega invalidskega zavarovanja pa nismo mogli iti preko enega dejstva.
To zavarovanje bo začelo zbirati prispevke takoj. Njegovi učinki pa se bodo pokazali šele čez leta, v skromnem obsegu šele po preteku karenčne dobe, v nekoliko večjem obsegu kasneje.
Razumljivo je, da je zbiranje rezerv pri starostnem zavarovanju nujno. Vendar se mora tudi s tem računati, da je treba dati delavstvu tudi takojšnjih koristi, kadar se zahtevajo od njega žrtve. Imamo pa tudi področja, kjer je takojšnja odpomoč res nujna in neodložljiva.
Na konferenci se je doseglo soglasje o tem, da se mora izvesti vsaj zavarovanje onemoglih tuberkuloznih s takojšnjim učinkom.
Zakaj je to prav posebno nujno? Naš Okrožni urad odpušča iz svojega zdravljenja vsako leto približno 100 neozdravljivih tuberkuloznih bolnikov, ker jim je potekla članska doba prej, nego so ozdravljeni. Cenim, da je takih težko bolnih bivših članov delavskega zavarovanja samo v Sloveniji okrog 500.
Znana stvar je, da dajejo pri nas občine le nezadostne podpore, ki nikakor ne zadostujejo za preživljanje. Položaj teh tuberkuloznih, ki so v večini primerov še vzdrževatelji rodbine, je strašen. Prisiljeni so iskati vedo znova in znova zaposlenja, da bi bili deležni zopet podpore pri Okrožnem uradu. V tej zaposlitvi o-
kužujejo svoje sodelavce. %W-~ j *
r ».	■	.	o	».	\	•	.*
VM14»	1	'lifcUiiAVWfil	V
To je težko za prizadete in nevarno za okolico. 1^ teh razlogov je takojšnja izvedba invalidskega zavarovanja za tuberkulozne nujna in neodložljiva potreba.
A kje najti kritje za to?
V Sloveniji bi se dalo to zavarovanje res lepo izvesti — brez novih obremenitev delavskih mezd — ako bi se ukinil banovinski bednostni fond in prenesla sredstva, ki so se doslej v njem zbirala na delavsko zavarovanje.
Tudi v ostalih delih države bi bilo predpostavljati kritje potom posebnega paritetnega prispevka.
Le če bi se izkazalo, da se vse to ne da izvesti, bi bilo razmišljati, ali ni vprašanje osiguranja teško bolnih tuberkuloznih važnejše, kakor podpore pri kratkih obolenjih.
Četrto vprašanje, s katerim se je zagrebška konferenca bavila, je sanacija glavnih bratovskih skladnic.
V tem pogledu je ugotovila konferenca naslednje:
Prispevki bratovskih skladnic tudi po zadnji novelizaciji pravilnika
bratovskih skladnic pri nobeni bratovski skladnici ne osiguravajo v pravilniku normiranih dajatev, zato so potrebni novi napori v svrho sanacije invalidskega in starostnega zavarovanja rudarjev. Ta potreba, ki je pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani evidentna in neodolžljiva, obstoja v manj vidni obliki pri vseh bratovskih skladnicah v državi.
Konferenca je bila mnenja, da se mora osnovati poseben fond za sanacijo bratovskih skladnic, ki bi ga upravljal pod nadzorstvom gospoda ministra za šume in rudnike skupen odbor, postavljen od vseh bratovskih skladnic. Sredstva za ta fond naj bi se dobila z obdavčenjem produciranih in uvoženih produktov, premo-gokopne, rudninske in topilniške industrije.
Konferenca je obrnila pažnjo na dejstva, da bo treba znatnejši del sanacijskega fonda kapitalizirati in da otvarja to možnost za podpiranje gospodarstva, zlasti za podpiranje težke kovinskne industrije ter da je mogoče vpostaviti s tem paralelizem izmed socialnih zahtev rudarskih in topilniških delavcev ter iztožb rudarske in topilniške indutsrije. Po tej poti se morejo spraviti v sklad tudi interesi pojedinih pokrajin.
Zagreška konferenca naj bi bila uvod v živo in složno akcijo vseh delavcev in nameščencev v svrho izgraditve delavskega in nameščenske-ga starostnega in invalidskega zavarovanja.
Milijonska stavka
Stavka za svobodo združevanja, za socialne reforme, za pravice de-lavca-človeka, za 34-urni delovnik.
Mogočno je vstal proletariat v Ameriki in kriknil:
1. Takojšnja uvedba 34-urnega delovnega tedna (pet ur dnevno, v sobotah 4 ure, v nedeljah prosto) brez znižanja dnevnih prejemkov.
2. Takojšen sprejem na delo vseh delavcev, ki so bili zadnje čase zato, ker so bili člani strokovnih organizacij, odpuščeni (v Ameriki delodajalci še vedno lahko na ta način ovirajo svobodno organiziranje strokovnih združenj delavstva, op. ured.).
3. Takojšnje piznanje »Združenja tekstilnega delavstva« kot edinega zastopnika delojemalcev v tekstilni industriji.
4. Ustanovitev posebnega delavskega razsodišča za poravnavo vseh sporov med delojemalci in delodajalci.
Poslednji dve zahtevi sta ameriške kapitaliste najbolj presupnili. Zato so vsa pogajanja ostala na mrtvi točki in se razbila. Tekstilnemu delavstvu je obljubila v borbi za reali-ziranje teh dveh ^ahtev, ki pomenita v bistvu zahteve po kolektivni pogodbi vso pomoč federacija dela, tako da je delavstvo ostalo kakor eden solidarno, vsi za enega, eden za vse.
Odredba je bila brzojavno sporočena federacijskim organizacijam v vseh 48 državah in že drugi dan je zastavkalo nad 500.000 delavcev, zaposlenih v bombažnih tvornicah. Delavstvo v tovarnah za naravno in u-metno svilo ter volno, ki ga je okrog 300.000, so istotako stopili na bojišče v stavko. Vodstvo stavke je odredilo, da morajo delavci ohraniti mirno kri ter se izogniti nemirom in ne nasedati izzivanjem in ščuvanjem. S tem obenem delavstvo oblastvem pokaže, da so od oblasti ukrenjene varnostne odredbe, močni oddelki
vojaštva zasedla strategično važnih točk, strojnice, žične ovire, bombe, orožje, strelivct itd., brezpredmetne. Kajti delavstvo je postavilo stare zahteve, stopilo v stavko in če ne bodo delali, *-si■<-a-
Solidarnost je mogočna beseda. Še mogočnejša pa je njena resničnost. Preko tisoč tovarn v 30 državah bombažne, volnene in svilene industrije stavka. Nad 750.000 delavcev štejejo te tovirne. Skoro brez izjeme — stavkokazi se najdejo povsod
—	je vse delavstvo zastavkalo. In stavki se je pridružilo nad 700000 delavcev konfekcijske industrije ter sorodnih panog in tako je stavkajočega delavstva nad poldrugi milijon.
Vodja delavcev Gorman je izjavil, da bodo stavkujoči dobili podpore ne glede na to, kako dolgo bo trajala stavka. Mnogo strokovnih organizacij je že ponudilo svojo denarno pomoč.
V	tem boju pa se je zgodilo, kar treba posebaj omeniti:	V državah
Maine, v severni in južni Dakoti se je prijavilo veliko število brezposelnih delavcev, ki hočejo sedaj zaslužiti, pljuniti samemu sebi v obraz in kovati železo samo za sebe. Tovarne nameravajo s temi brezposelnimi vzpostaviti delo v tovarnah. Tako
poostrujejo podjetja razredni boj, organizirajo nezavedne delavce proti delavcem, da bodo v taki borbi zopet podjetniki kot tretji želi dobiček.
Ogromna je borba, ki se je začela in ki se, ko to pišemo, bije v Združenih državah Severne Amerike med delom in kapitalisti, med delavci in podjetniki. Na eni strani stoji združena ameriška veleindustrija, ki hoče strmoglaviti socialno reformo, na drugi strani pa združena fronta pre-dilniškega delavstva, ki je najštevilnejše v Ameriki, ki je proglasilo splošno stavko, da predilniško industrijo primora, da sprejme socialne reforme.
Po vseh državah Severne Amerike vlada nepopisna napetost in ta razredni boj že vpliva tudi na Evropo. Podjetniki v Ameriki pričakujejo, da bo stavka propadla, ker že ve danes, ko to pišemo, v nekaterih južnih državah. Delavstvo obotavlja odzvati se klicu voditeljev strokovnih organizacij. Oni, kakor dobri vojskovodje, merijo svoj poraz po solidarnosti in enotnosti delavstva, svojo zmago pa obotavljanju in nesolidar-nosti delavstva.
Koliko pouka, vzgledov je pisanih v tem velikem boju ameriškega delavstva.
Uveljavljenje esperanta — borba proti
fašizmu
N. B.
Mora se priznati, da sta smernici, ki sta v zadnjih letih pridobili največ vpliva po svetu — nacionalizem in njegova najbolj relijefna oblika — fašizem. Ne bomo iskali tu vzrokov tega pojava, želimo le, ugotavljajoč dejstva, obrniti pozornost sodrugov na ta razvoj, ki kvarno vpliva na esperantsko gibanje.
V	»neodvisnem« esperantskem časopisu smo pred nedavnem čitali notico o satirični pesmi, izišli v enem izmed najbolj znanih satiričnih časopisov v Nemčiji (danes je ta list kajpak nacional-socialističen, a tudi prej je bil vedno protirebuplikanski). V tej pesmi se izraža veselje zaradi nazadovanja esperanta, zaradi oslablje-nja propagande za svetovni jezik. Čeprav je ta želja vsebovana že v nazoru teh gospodov, nam je to veselje vendarle nekoliko v pouk. Pokaže nam, da se nacionalisti zelo dobro zavedajo uloge svetovnega jezika — esperanta in da dobro uvidijo razmerje jezika do nacionalizma (v katerega imajo celo mnogi esperantisti zelo majhen vpogled). Vladajoči, katerih sodba temelji na nacionalnih predsodkih, dobro vedo, da bi zadeli v srce breznarodnostnemu emancipacijskemu gibanju, za katerega bi mogle manifestirati ljudske mase, če bi si dokončno priborili zmago nad — esperantom.
Za vsakega razredno zavednega delavca je povsem jasno, da se pripravljajo veliki boji, da bo potrebna še dolga borba med rastočim fašizmom in močmi socialnega in kulturnega napredka. In prav tako je jasno, da se bo v tem boju na obeh straneh uporabljajo najmodernejše in najučinkovitejše orožje. Toda katero orožje je za duhovno oblikovanje bolj učinkovito, kot je esperanto?
Čujemo očitke, da predstavljamo esperanto kot vsesplošno zdravilo in da tako odvajamo borce od njihovega pravega bojišča (v stranki, organizacijah). Nikdar ta trditev ni bila doka-: zana in nič bolj neresničnega kot to. Vsak aktiven član delavskega gibanja, ki uporablja esperanto, je opremljen z najmodernejšimi sredstvi. In gotovo je to tako sredstvo, ki more v temelju spremeniti ljudski duh, ki mora živeti v tesnem okviru nacionalnih mej in tam nenehoma vdihavati vzduh nacionalne atmosfere.
Če sem član delavskega esperant-skega društva, s tem še nikakor nisem zgubil interesa za delavsko gibanje in strokovne organizacije. Vprav kot aktiven član delavskega društva (političnega, ekonomskega) imam prednost pred drugimi, ker imam kolikortoliko večje razumevanje in globlji vpogled v svetovne probleme. Ker imam širše obzorje, se prej ori-
entiram v novi ugodni ali neugodni situaciji.
Popolnoma se mora razumeti, da se igra med svetovno politiko in njenimi nacionalnimi in socialnimi borbami in esperantskem gibanju igra vzroka in učinka. Mi esperantisti ne živimo ločeno na kakem zelenem otoku sredi oceana, kamor viharji ne prodrejo in kjer valovi mirno pljuskajo na obali. Pretresi svetovno političnih dogodkov — nacionalnih in socialnih — vzburkavajo naše esperantsko gibanje z viharno silo tako, da noč in dan zvoni plat zvona in da se problemi pred nami čisto izkristalizirajo.
Tovariši! Lahko vidite, da venijo nekdaj cvetoča drevesa, vsa okrašena s krasnim zelenim listjem; blisk diktatorskega meča jih je zadel. ' ■ *'
‘ S j
,,t,.	■	*,.	t	Tudi na
esperantskih drevesih se je posušilo listje, segnili so sadeži. In vendar se ponaša esperantska zvezda v gumbnici in se zanj tu in tam celo propagira; in če že kje podero staro drevo, drugje zraste novo, mlado. Esperanto živi!
Skrbeli bomo, da bo gnusno režanje iz ust satiričnega skaze-poeta otrpnilo na njegovih ustnicah! Pokažimo tam, kjer je še preostala možnost delovanja, nabiranja članov in agitacije, da se še nismo utrudili!
(Prevod iz »Sennaciulo«, 25. I. 1934.) *
Ker se hoče ustanoviti v Ljubljani delavsko esperantsko društvo s področjem vse dravske banovine, pozivamo vse delavce in delavske krožke naše banovine, da podprejo delavsko esperantsko gibanje najprej in najbolj s tem, da se jezika nauče in da se pridružijo s tem enotni borbeni delavsko razredni fronti za čimprejšnje realiziranje svojih idej. Posebej pa vabimo delavstvo iz Ljubljane in okolice, da se udeleže jesenskega esperantskega tečaja, ki se bo vršil v palači »Grafike«, Masarykova cesta (pred kolodvorom) in istočasno tudi v šišenski šoli.
Prva brezobvezna in brezplačna poizkusna ura bo v »Grafiki« dne 24. novembra ob 20 zvečer, v Šiški (spodnji) pa v ljudski in meščanski šoli dne 25. novembra prav tako ob 20 zvečer. Za člane »Svobode« in za brezposelne v Šiški brezplačno.
STROKOVNI VESTNIK
&OWBMARJI
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah,
dne 24. avgusta 1934.
Razglas
Za mesec september 1924 se odreja sledeči vrstni red zdraviške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče in sicer: 2. sept. g. dr. Kogoj Frančišek, 8. sept. g. dr. Čeh Milan, 9. sept. g. dr. Čeh Milan, 10. sept. g. dr. Čeh Milan, 23. sept. g. dr. Kogoj Frančišek, 30. sept. g. dr. Čeh Milan. — Predsednik: Dr. M. Obersnel s. r.
Jesenice.
Delavski park na Jesenicah. Kaj
se ne sliši to precej nenavadno? Pa je vendar res. Jeseniški delavci so si zgradili, oz. splanirali s kulukom lep park, ki pa bo — v nekaj letih, ko se bo zarastel — postal park v pravem smislu besede. Na zadružnem gozdnem svetu Pod Možakljo na Jesenicah je bila sredi lepega gozdička velika jama, ki so jo sodrugi v prostem času zasuli — nekaj sto va-gončkov materijala je šlo vanjo, zdaj je svet planiran, drevje je iztrebljeno — in svet je res že lep. Nad parkom, oz. nad njega spodnjim delom je zgrajena lepa škarpa, sredi katere vežejo spodnji in zgornji del parka lepo zgrajene stopnice, ki so kakor
vsekane v svet. Pripravljajo še ograjo in še marsikaj:	plesišče,	godbeni
paviljon, paviljon za bufet, klet, kegljišče, seveda tudi miz in klopi ne bo manjkalo. Potem še nekaj žive meje, nekaj lepih cvetličnih nasadov
in morda še kaj — tako da se bo jeseniški delavec po svojem trudapol-nem delu lahko v svojem lastnem parku nemoteno odpočil ob pogledu na lepo naravo in na bujno življenje, ki v njej kipi. Prava slika se bo — kakor rečeno, pokazala šele v nekaj letih — toda storjen je že več kakor začetek. In da bi bili načrti dovedeni ko konca — želijo vsi jeseniški razredno zavedni kovinarji. In pri tej želji se jim pridružujemo tudi mi.
Članski sestanek SMRJ na Jesenicah. Podružnica SMRJ je imela v četrtek, dne 9. t. m. lepo obiskano člansko zborovanje. Na tem članskem zborovanju je bilo govora o položaju na Jesenicah, poročilo s. • Tomana o pripravah na kongresu SMRJ, ki se vrši v oktobru t. 1. v Beogradu in predsankcija predlogov za ta kongres, dalje je s. predsednik Čelešnik poročal o bližnjih nalogah podružnice v letu 1934-35, h koncu se je pa zavzelo stališče k dnevnemu dogodkom na Jesenicah v tovarni, k stališču delegacije zaradi nekaterih kočljivih vprašanj Bratovske sklad-nice in še nekaj manjših stvari. Zborovanje je bilo vso dobo na višku, de-
Lovro Jakomin :	|
Za reorganizacijo našega strokovnega pokreta
(Misli h kongresu URSSJ.)
Prihodnji mesec 20. in 21. se vrši v Sarajevu redni kongres Ujedinje-nega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije. Pri tej priliki smatram za dolžnost, da ponovno opozorim na zelo važen problem, to je na reoga-nizacijo našega strokovnega pokreta.
Struktura strokovnih organizacij, ki je bila pred desetletji upeljana v indutsrijskih državah in prenesena tudi k nam, je bila morebiti dobra za industrijske in po prebivalstvu močne države. Razmeram v naši državi, ki je 80% agrarna in z malo razvito industrijo pa ta struktura ne odgovarja. Pri ustanovah socialnega zavarovanja je v celi državi zavarovanih okrog pol milijona delavcev in nameščencev, ki pridejo za strokovne organizacije v poštev. Če bi bili vsi ti delavci in nameščenci včlanjeni v enem samem savezu, bi tvorili komaj dobro polovico članstva, kakor ga je imel savez kovinarjev (Metall-arbeiterverband) v Nemčiji leta 1928, ki je štel 944.310 članov.
Po poročilu Ursa izdanega za
kongres leta 1931 pa je bilo žal v vseh naših strokovnih organizacijah le 31.150 članov, kateri so razdeljeni na ničmanj kakor 37 posameznih savezov. Po številu zvej; smo prekosili celo vrhovno centralo nemških strokovnih organizacij (Allgemeiner deutscher Gewerkschaftsbund), ki je imela leta 1928 4,866.926 članov, ki so bili razdeljeni le na 35 savezov.
Zdi se mi, da mora biti celo laiku jasno, da je cepljenje 30.000 članov na 37 savezov škodljivo. Spoznajmo že enkrat, da je cepljenje naših sicer dobrih organiziranih sil bodisi v moralnem ali finančnem pogledu glavni vzrok, da se naš strokovni pokret ne dvigne in doseže večjega razmaha.
Če pogledamo naše saveze, vidimo, da jih je samo nekoliko, ki imajo toliko članstva, da so življenja zmožni. Samo nekaj savezov ima potreben aparat, nameščeno osobje itd., s katerim more razvijati svojo delavnost. Vsi ostali »saveziči« pa se razviti ne morejo iz lastnih sredstev, zato za-padajo pod nezaželjene vplive in odvisnosti, ali pa životarijo, ker jim ne dostaja sredstev za agitacijo in podvig.
Čas nujno zahteva, da svoje sile koncentriramo. Potreba narekuje, da bi bilo vse delavstvo in nameščenstvo organizirano v enem savezu, segajočim čez celo državo? Kakšna udarna
sila bi to bila! Kako bi bili finančno krepki! Ta savez naj bi imel eno centralno upravo; po posameznih pokrajinah svoje pokrajinske odbore; po okrožjih svoje okrožne odbore ali tajništva, po vseh krajih pa svoje podružnice. Vsi bi bili člani ene velike močne družine, z enimi pravili, enako člansko legitimacijo. Denarna sredstva naj bi se koncentrirala pri vsakem pokrajinskem odboru, centralni upravi pa bi se dajalo od člana mesečno po 30 ali 50 para. Rešeno bi bilo vprašanje vzdrževanja centrale, pokrajinskih odborov, rešeno vprašanje našega nad vse potrebnega tiska. Delavstvo posameznih strok bi se v okvirju podružnic grupiralo k reševanju svojih strokovnih zadev v sekcije, ki bi se k sodelovanju povezale med seboj krajevno, pokrajinsko in čez celo državo. Enotna pravila in enoten pravilnik naj bi uredil vse članske dolžnosti in pravice. Prispevki bi bili tedensko od Din 2.— do Din 8.—, sorazmerno prispevku razredi za podpore članstvu. Podružnicam bi se pustilo 10% od prispevka, ostalo pa bi se stekalo iz cele pokrajine v blagajno Pokrajinskega odbora, iz katerega bi se krile vse potrebe. Sekcije pa bi lahko, če bi to bilo potrebno, uvedle poseben mali prispevek, ki bi ga lahko združile medkrajevno v poseben fond in ga
same upravljale. Le pri takem sistemu organizacije je mogoč napredek in razvoj našega strokovnega pokreta. Delalo bi se za vse, nobena stroka nebi bila zapostavljena.
Kako lep in ugoden bi bil zlasti finančni rezultat po tem načinu, naj dokažem s številkami. V Sloveniji je po sedanjem stanju 8000 plačujočih članov. Povprečni tedenski prispevek je Din 4.—. Torej 8000X4 = Din 32.000.— tedensko; Din 32.000.— X52 = Din 1,654.000.— letnih dohodkov. Naši dohodki v Sloveniji dosegajo, kakor vidimo, dohodke ljubljanske Delavske zbornice. Žal se ti dohodki trosijo neracijonelno, na deset ali še več uprav zveze.
Mesečni proračun v gornjem smislu reorganiziranega strokovnega pokreta v Sloveniji bi bil naslednji:
Din
Dohodki od 8000 članov (povprečni prispevek tedensko 4 Din) mesečno . . . 137.000
Upravni izdatki mesečno:
Plače: 7 tajnikov in 7 pisarniških moči ....	25.000
Socialne dajatve ....	3.000
Tiskovine in pisar, potreb.	3.000
Lokali, luč, snaženje . .	5.000
Poštnina, telefon, brzojav,
koleki...........................2.000
Razni............................1.000
bata stvarna brez fraz in flavz, tako ka so navzoči res z veseljem odhajali iz tako uspešnega zbora, ne da bi bili izmučeni in ne da bi se dolgočasili. Želeti je še več tako jedrnatih in resnih zborovanj članstva SM RJ, kakršno je bilo to zadnje.
RUDARJI
Nerazumljivo postopanje!
Nismo imeli nikdar namen koga neopravičeno kritizirati. Zato tudi nismo radi posegali v kritiko o poslovanju Bratovskih skladnic in postopanju njenih zdravnikov. Mogoče je bila to naša krivda v tem, ker smo se premalo zanimali za poslovanje v tej ustanovi. Vendar smo danes naravnost dolžni, da opozorimo vso našo delavsko javnost na primer, ki zasluži, vso ostrost kritike.
Zgodilo se je, da je pri rudniku Leše zbolel na pljučni bolezni neki rudar v novembru 1933. Od tega časa se je nahajal v bolniškem stanju. Dne
5.	februarja 1934 je po zdravniškem pregledu spoznan za 75% delanezmo-žen. Predlagan je bil za upokojitev. Od tega dne mu je bila hranarina odvzeta. Čakal je na odlok pokojnine, a tega ni dobil. Ko je prosil, da naj se mu vsaj predujem da na konto pokojnine, ker brez zaslužka, brez hrana-rine ne more živeti, je dobil 1000 Din predujma od Bratovske skladnice.
To je trajalo nekako do začetka junija. Naenkrat je dobil poročilo, da z njegovo Upokojitvijo najbrž nič ne bo. Nato se je pritožil na glavno Bratovsko skladnico v Ljubljani, katera ga je poslala v nadpregled k specialistu za pljučne bolezni. Ta je ugotovil, da se naj naprej zdravi.
Kaj se to pravi? Prvič je bil spoznan težko bolnim, drugič je bil predlagan za upokojitev z 75% delane-zmožnosti; tretjič, tako se ga pusti čakati 5 mesecev in šele potem se mu reče naprej zdraviti. Tako je sedaj ta nesrečnež, ki sploh za nobeno delo ni več, bolan, brez hranarine, predlagan za upokojitev, brez pokojnine, brezposeln in mora poleg vsega še plačati 65 Din na mesec rudniku za stanovanje. Tako je ta mož prejel kot bolan človek v desetih mesecih vsega skupaj 2500 Din, za stanovanje je moral plačati 650 Din, za preživljanje mu je ostalo 1850 Din ali na mesec 185 Din. Sedaj pa naj se v skrajnem slučaju še 4 mesece zdravi, potem je pa vse svoje pravice izčrpal in lahko bolan, brezposeln, brez pokojnine, če ne radi bolezni, pa radi pogine. Značilno pri tem je še to, da je bil še z nekim drugim takim revežem dne 28. julija na nadpregle-du z nalogom za zdravljenje, pa še danes, dne 1. septembra, od krajevne bratovske skladnice Leše nista javljena za zdravljenje. Pa menda ne zato, ker g. računovodja nima časa!
Ne, tu bo treba, da bo delavska delegacija v upravnem odboru glav-
Podružnicam 10% od prispev. 13.700 Organizacija- agitacija s
Agitacija, razprave, intervencije, potnine .	.	.	10.000
Seje, konference .	.	.	2.000
Kvota glavni centrali	.	.	4.000
Kvota Internacionali	.	.	1.000
Tisk:
List »Delavec« (4X mes.) 7.000 Podpore:
Brezposelne, potne itd. in pravovarstvo ....	30,000
Izdatki skupaj Din 107.000 Mesečni pribitek:	Din
Za razne nepredvid. akcije 30.000
Slični proračun bi se dal napraviti za vsakoviti za vsako pokrajino posebej po številu članstva. Ker pa nimam teh podatkov pi roki sem prinesel primer kako bi izgledalo v Sloveniji.
Pri nas je znano, da Strokovna komisija le s težavo krije svoje izdatke, ker živi sedaj le od kvot, ki jih posamezne zveze, žal neredno plačujejo. Pereče je vprašanje tajništva v Mariboru. Pri tem sistemu bi bila na mah vsa ta vprašanja lepo reše-
ne bratovske skladnice energično nastopila, da se take krivice napram zavarovancem odpravijo. Predvsem pa še radi tega, ker vemo, da včasi kdo prav lahko pride do pokojnine, v tem ko mora drugi ves križev pot prehoditi in še ne pride do nje.
Trbovlje
Podružnica ZRJ v Trbovljah je na svoji seji dne 30. avgusta t. 1. sklenila izključitev iz sestava članstva radi kršenja društvenih pravil Jakob Gnil-šak, matr. štev. 608, Bastič Dominik, matr. štev. 362 in Giulati Ivan, matr. štev. 185.
SPLOŠNA DEL.STROKOVN A ZVEZA JUGOSLAVIJE
Litija.
Gospodje naciji so napisali članek v svojem listu »Delo«, da je bilo v predilnici svojčas delavstvo kompaktno organizirano pri NSZ ter da je bilo tisti čas kakor v nebesih v podjetju. Sedaj pa se pritožujejo, da so prišli rdeči in beli generali in so delavstvo razdelili na tri dele. Ti generali pripovedujejo z velikim hru-kom, da so podjetje že »fentali« in da bo kmalu vse bolje, pa doslej še teh dobrot ni. Naciji pa čakajo in če ne bomo pokazali kaj znamo, bodo oni zopet stopili v akcijo in bodo zopet, kakor svoj čas, z dejanji, ne pa z besedami pomagali delavstvu.
Tako piše »Delo«, ozir. bojeviti pisec istega. Sam priznava, da je bilo delavstvo kompaktno organizirano pri NSZ. Toraj če bi se ti generali takrat res brigali za delavstvo, bi danes ne bili ostali sami. Imeli ste dosti časa in tudi moč, da bi z dejanji pokazali delavstvu, kaj znate in koliko hočete res dobrega storiti v prid delavstva. Vendar se niste nikdar pobrigali, da bi se paragrafi 219, 220 in 221 pravilno izvajali, niste se pobrigali za protizakonito pošiljanje porodnic na dopust, ne radi kazno-vaja delavcev, za ureditev delovnega reda in čezurnega dela, glede poslovnega reda itd. itd. Za vse te in druge take stvari so mora danes boriti naša organizacija in so se v to že in se bodo še pri podjetju vršila pogajanja. Kako ste delavstvu pomagali z dejanji, je najboljši dokaz razprava mezdnih pogajanj v podjetju, katere je vodila vaša organizacija in delavstvo s strahom pričakuje, da bi zopet stopili v akcijo in z dejanji pokazali, ozir. pomagali delavstvu. Nadalje pravi pisec, da smo podjetje že »fentali« in bo kmalu vse bolje. Mi vam pa povemo, da podjetje še nismo in ga tudi ne bomo »fentali«, pač pa se borimo in se bomo tudi še v naprej borili, da nam ono da, kar nam zakonito pripada in da se nam zagotovi človeku primerno življenje. Mislimo, da si bo sedaj delavstvo to lažje priborilo, ko ste vi »fentani«, oz, je ostal samo generalštab brez voja-
na. Tajnike, ki so sedaj večinoma v Ljubljani, bi se razdelilo enega k okrožnem odboru v Maribor, enega v rudarske revirje, enega v celjsko okrožje, enega za gorenjsko okrožje itd. Tajniki ali referenti bi vršili svoje splošno delo v posameznih okrožjih, poleg tega pa bi se lahko posvetili še bolj, kakor sedaj, posameznim strokam. List »Delavec« bi lahko izhajal tedensko, če bi se pa izvršila tudi koncentracija našega tiska, bi se z majhnim posebnim prispevkom približali potrebnemu dnevniku.
Ni moj namen spuščati se v podrobnosti reorganizacije, ker bi se to zlahka izvedlo, če se osvoje osnovna načela.
Želim, da se o tem vprašanju razvije diskusija, zlasti pa prosim delegate zvez, ki bodo šli na kongres U RSSJ, da važnosti tega vprašanja posvetijo vso pozornost. Vem, da bo mnogo onih, ki bodo proti, prosim jih pa, naj podrede razne interese manjšega pomena koristi celokupnega našega strokovnega pokreta. Vprašanje, ki sem ga načel, tudi ni novo, treba ga je vzeti resno. Časi, ko se je reklo »Getrennt marschieren und zusammen schlagen« so za nami.
kov. Tudi moramo povedati piscu tega članka, naj opozori tukajšnjega delegata Delavske zbornice, da bi se on malo več brigal za tukajšnje delavstvo. Vse njegovo delo je namreč v tem, da prav nesramno in lažnjivo tolče po marksistih. Sreča je v tem, da ga delavstvo dobro pozna in mu ne verjame. Zakaj se nikdar ne pobriga za delavstvo, ko hodi k zasedanjem plenuma Delavske zbornice? Tam ima priliko in tudi njegova sveta dolžnost bi bila, da bi poročal oziroma stavil predloge za zboljšanje položaja tukajšnjemu delavstvu. Vendar ga dosedaj še nismo čuli, da bi tam sploh usta odprl. Tudi tukajšnjemu delavstvu še ni dal nobenega poročila o teh zasedanjih, dasiravno bi ga delavstvo rado slišalo. Vsaj tisti, ki so ga takrat volili. Bilo bi treba povedati še marsikaj; pa prihodnjič, če bo treba.
Poglavje zase pa je, ko pisec pravi, da smo marksisti in klerikalci stopili sedaj skupaj, med tem pa se je tudi listič zadnjič ob nas prav pošteno obregnil. Nas to veseli. Bodo delavci sedaj vsaj videli, da smo tem generalom najbolj na poti, ker če bi jim ne bili, bi nas pustili lepo pri miru. Nacije pusti seveda čisto lepo pri miru.
Piscu tega članka bodi povedano, da če je bilo kaj važnejšega za delavstvo, smo vedno skušali in se nam je tudi posrečilo, da smo stopili skupaj v akcijo in to bomo delali tudi v naprej. Nikdar in nikoli pa ne bomo delali skupno z Vašimi ljudmi, ki ne poznajo naših razmer v tovarni in nimajo pred njo nobene odgovornosti. Kako naj taki ljudje zastopajo naše interese, če ne poznajo naših razmer in trpljenje delavstva? Sicer je že eden teh gospodov imel priliko, da bi se brigal za interese delavstva, ko je bil svoj čas v tovarni; vendar takrat mu ni bilo za organizacijsko delo, najbrž radi tega ne, ker je imel boljšo službo.
Nadalje pravi pisec, da smo jim hoteli razbiti sestanek. No, če bi bilo tudi res, ste lahko zadovoljni, saj sami pravite, da smo s tem agitirali za Vas. Stvar pa je drugačna. Mi smo brali pred tovarno vabilo, da se vrši predavanje (torej ne članski sestanek) na katerega se vabijo vsi delavci. No, ker mi predavanje radi poslušamo, naj bo prirejeno s te ali druge strani, smo šli tudi na tega. Seveda smo bili potem, ko se je to predavanje pretvorilo v članski sestanek, katerega je otvoril g. Žagar, ne pa predsednik njihove organizacije, ki je bil navzoč, zelo razočarani. Bili smo potem še bolj razočarani, ko je predavatelj hotel v tem predavanju vse napake in grehe marksistov predočiti navzočim. No, pa k temu predavanju smo še molčali. Ko pa je začel podajati poročilo o razpravi pri podjetju g. Žagar, so že padali medklici, to pa radi tega, ker je lažnjivo poročal. Seveda se g. Žagar te razprave pri podjetju ni udeležil, radi tega je bil mogoče napačno informiran ali pa je dal tako poročilo iz zlobnosti. Mi mislimo, da je storil zadnje, ker se nam čudno zdi, zakaj ni poročal g. Primožič, ki je bil navzoč osebno pri tej razpravi in tudi pri predavanju. Tudi ko je prosil sodr. Vuk za besedo, da bi o tem poročal, ker je bil tudi navzoč pri razpravi, mu besede ni hotel dati. Iz tega sledi, da se je bal objektivnega poročila. Nadalje pravi pisec, da smo imeli akcijo že v naprej pripravljeno, da jim to predavanje onemogočimo. Mi za take stvari nimamo časa, da bi v take namene pripravljali akcije, pač pa se pripravljamo k akcijam, da bo od teh delavstvo kaj imelo. Tiste pa, ki so Vam pri tem predavanju delali res nerodnosti in so iga Vam morda res hoteli onemogočiti, jih morate pa iskati v drugih vrstah. Naše člane pa g. dopisnik pustite pri miru. Čudno se nam zdi, da nacije pustite tako lepo pri miru.
Največja podlost dopisnika pa je v tem, ko nam očita, da si lastimo monopol nad delavstvom. Kako ta monopol izgleda, bodi povedano, da ima naša organizacija 2 zaupnika, njihova pa 4. Če ima pa delavstvo več zaupanja do naših dveh, naj si ga Vaši pridobijo, pa je stvar v redu. Bodi tudi povedano, da naša zaup-
| nika nikdar in nikogar ne vprašata, če je treba intervenirati, ali je rudeč, bel ali plav. Za vsakega, prav za vsakega gresta, tudi za Vaše člane. To Vam, g. dopisnik, lahko povedo Vaši člani, odborniki ali zaupniki.
Toliko, g. dopisnik, smo morali odgovoriti na Vaš napad v »Del. Pravici«. Radi tega dopisa ne obsojamo člane JSZ. Oni sami so že pokazali, da so za skupno delo. Kako bi tudi ne bili, saj trpijo z nami vijed; ampak gotovi gospodje jih od tega odvračajo. Mi Vam svetujemo: Otresite se teh generalov, strnite se z nami za organizacijsko delo, potem pa bo skupno delo lažje. Zavedajte se, da sedaj ni čas za napadanja in obrekovanja; nikoli tako kakor sedaj je potrebno, da smo skupno budno na straži, ker kapitalizem sedaj prodira na celi črti in njegove nakane za	delav-
skih pravic so še velike; gorje pa nam, če se bomo med seboj ravsali in kavsali, njega pa pustili lepo pri miru. Vzel nam bo še ie pravice, ki jih danes imamo. Takrat bo njemu ustreženo, pripomogli pa mu bomo mi sami, največ pa seveda tisti, ki danes delavce razdvajajo in demago-girajo. Mogoče bodo oni takrat od njega dobili svoje plačilo.
Zato pozivamo vse delavce, ki še niso organizirani, da pristopijo v naše vrste, da se ramo ob rami borimo ‘za zboljšanje našega položaja.
Vse naše članstvo se obvešča, da bo vsako nedeljo po plačilnem dnevu naš blagajnik pobiral članarino od 9. do 12, ure v gostilni g. Lindnerja (v stranski sobi). Tisti, ki na en ali drug način niste mogli plačati organizacije potom zaupnikov, imate priliko, da lahko plačate tukaj.
Tukajšnja lekarna včasih nima v zalogi zdravil, tako da jih oboleli delavec dobi šele čez en, dva ali tri dni. Smo mnenja, da to obolelemu delavcu ne koristi in tudi ne bolniški blagajni, zato zahtevamo, da se obolelemu delavcu zdravila takoj izstavijo.
Ptuj
Spor med delavstvom in podjetjem »Petovija« v Ptuja
Delavstvo čevljarske industrije »Petovija« v Ptuju preživlja težke čase. Kakor imajo podjetja navado, tako skuša tudi »Petovija« posledice krize prevaliti na delavske rame. V letih 1931 in 1933 se je delavstvu znižalo plače za 22%. Poleg tega občutnega znižanja plač pa se še reducirano obratuje in se skoro vsako leto za kak mesec obratovanje ustavi. Delavstvo, ki je z obupom na to početje nekaj časa gledalo, pa je v zadnjem času, ko se je hotelo ponovno znižati plače, ogorčeno seglo potom svojih organizacij po samoobrambi. Vršile so se intervencije delatskih obratnih zaupnikov in Delavske zbornice. Dne 23. avgusta pa se je vršilo veliko zborovanje delavstva sklicano od organizacij Splošne delavske strok, zveze in Narodne strok, zveze, kjer se je o položaju razpravljalo in je bila sklenjena sledeča resolucija:
Petovija, usnjarska industrija d. d.
Breg pri Ptuju.
Obveščamo Vas, da je delavstvo, zaposleno v Vašem podjetju, polnoštevilno zbrano na protestnem- shodui dne 23. avgusta t. L, ki so (Ja sklicale podpisane strokovne organizacije, sklenile soglasno naslednjo
resolucijo:
1. Najenergičmejše protestiramo proti nameravanemu znižanju1 plftč, ker že dosedanje plaiče daleč ne odgovarjajo najpotrebnejšemu eksistenčnemu minimumu.
2. Ker so bile sedanje plače že leta 1931 za 12 odstotkov in lota 1933 za na-daJjnih 10 odstotkov reducirane, ne uipoite-vajoč že redukcij, ki so se izvršile pri posameznih delih, zahtevamo, da vodstvo tovarne Petovijla 'povrne delavstvu v letu 1933 odtegnjenih 10 odstotkov.
3. Zahtevamo, da se ponovno uvede plačevanje praznikov, kakor je to bilo do leta 1929 upeljano in sicer: praznik Sv. Stefana, Velikonočni in Biniko&tni pondeljek, Prvi maj in Prvi december. Plačevanje zadnjih dveh praznikov odpade, ako isti padejo na nedeljo.
4. Ker pošilja vodstvo tovarne delavstvo letno na brezplačne dopuste zahtevamo, da se isti plačajo in sicer od 1 do 5 let službe 7 dni, oid 5 let naprej 14 dni r,o povprečnem tedenskem zaslužku računajoč zaslužek zadnjih 8 tednov.
5. Zahtevamo, da se urne plače uredijo že ob vstopu vsakega delavca ali delavke v službo. Pri ženskih najmanj Din 2.50, pri moških najmanj Din 3.—— na uro, ter se
m JJ	KUPUJTE	IN-ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	• J	fl
lOOniSl! Delavska petam Kirka Cvrtim, Ljubljana SOOfUZKC!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
omogoči napredovanje pri plači četrt ali polletno, upoštevajoč sposobnost in kvalifikacijo posameznika.
6. Zahtevamo od vodstva tovarne, da tekom 4 tednov obnovi in predloži v potrditev sedanji delovni red v smislu obstoječega obrtnega zakona (§ 340) in to obratnim zaupnikom, Delavski zbornici in Inšpekciji dela v Ljubljani.
7. Protestiramo proti vsaki denarni kazni, ki ni navedena v poslovnem redu.
8. Zahtevamo, da vodstvo tovarne preuredi ventilacijo v tlakarskem oddelku sedanjim obratnim in higijenskim razmeram m tozadevnim predpisom odgovarjajoče,
9. Zahtevamo, da vodstvo tovarne nabije na vidnem mestu v vseh oddelkih akordne tarife za vsa obstoječa dela, kakor to predvideva § 340 obrtnega zakona.
10. Zahtevamo, da se vsaka sprememba akordnih postavk v kolikor bi bila ista v škodo delavstva, vsaj 14 dni poprej sporoči obratnim zaupnikom, da morejo isti pravočasno zavzeti tozadevno svoje stališče.
Naslov naprošamo, da se podpisanim c rganizacijam izjavi v roku osmih dni, ali namerava v celoti ugoditi v resoluciji navedenim zahtevam delavstva.
V nasprotnem Vašem celotnem ali delnem odklonilnem stališču pa blagovolite poleg nas obvestiti tudi Delavsko zbornico v Ljubljani, katera bo vodila tozadevne na-daljne razprave.
Resolucija je bila poslana tudi Inšpekciji dela, srezkemu načelstvu v Ptuju in Delavski zbornici.
Podjetje je na zahteve delavstva poslalo sledeči odgovor:
V odgovor na Vaš dopis z dne 25. t. m. Vam sporočamo sledeče:
Točka 1. Nameravanega znižanja mezd začasno ne bomo izvršili ter smo ta načrt odložili.
Točka 2, 3, 4 in 5 ne moremo ugoditi ter moramo te točke iz gospodarskih vzo-kov odkloniti.
Točka 6. Obstoječi delovni red bomo preuredili ter prilagodili zahtevam obrtnega zakona.
S tem je rešena točka 7.
Točka 8. Vaša zahteva, da preuredimo ventilacijo v tlakarskem oddelku in da jo prilagodimo obratnim in higijenskim razmeram, nam ni razumljiva, kajti ta ventilacija je v popolnemu redu.
Točka 9. Tarifi. Ne moremo razumeti, zakaj naj tarife mezd objavimo, ker so vedno na vpogled in na razpolago obfatnim zaupnikom. Sedanje zaračunavanje mezd je 'ako poenostavljeno, da si lahko vsak de-' avec izračuna v svoji mezdni knjižici, ali
• mo mu zaračunali :pravilno tarifo. V šivalnici smo celo dali tiskati na kuponske liste akordne zneske po paru, iz katerih lahko ' azvidi vsaka deiavka, ali ji izplačamo pravilne zneske. Vsled tega ne moremo objaviti tarifov.
Točka 10. Pri nas se akordne postavke ' istveno ne spreminjajo, toda pridružujemo ri za tedne pravico, da pri uvedbi novih ar-
* iklov akordne postavke zvišamo ali zni-f amo.
Podpis podjetja.
Na poziv Delavske zbornice se bo te dni vršila razprava, ki bo skušala spor likvidirati, l -n-un
•■**».	v«	,«.«>»	t'.vMim	VA\	\Xlt
tim ti	Kako	pride delav-
stvo do tega, da bo samo nosilo vse posledice in bremena krize in zgrešenega kapitalističnega gospodarstva.
O zadevi bomo še pisali!
Stavka steklarjev v Paračinu.
Radi nerednega izplačevanja plač in dolgov, ki jih imajo steklarska podjetja na neizplačanih zaslužkih, je 16. avgusta izbruhnila v Paračinu stavka. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije je radi zaostalih in ne-izplaačnih zaslužkov že ponovno intervenirala pri centrali podjetja, kakor tudi pri podjetju v Hrastniku in Paračinu. Ostalo pa je le pri obljubi.	Ii!'	'j ■ i i i V . .
Radi spora v Paračinu je tajništvo SDSZJ 21. avgusta nujno posredovalo skupno v Delavsko zbornico pri centrali podjetja v Zagrebu. Ugotovilo se je, da je podjetje dolgovalo na zaslužkih okrog 240.000 Din za mesec julij. Okrog 140.000 Din se je med stavko izplačalo. Istočasno pa se je vršilo posredovanje od strani naše podružnice v Paračinu od beograjske Delavske zbornice in je bila stavka 21. avgusta zaključena, ker je podjetje pristalo, da bodo do 31, avgusta
izplačani vsi zaostanki za julij. 14-dnevna zaostala plača v avgustu se bo čimprej izplačala; po 15. septembru pa se bodo zaslužki izplačevali redno vsako soboto, kakor predvideva to pogodba.
Redno izplačevanje mezd je treba uvesti tudi v Rogaški Slatini, Hrastniku in v Straži. Pravtako naj podjetje izvede že enkrat sklep, ki je bil radi izplačanja dopustov napravljen na razpravi 23. maja t. 1.
Kočevje.
Sodrugi iz drugih naših podružnic širom Slovenije si mogoče mislijo, da smo v Kočevju zaspali, ker se nič ne oglasimo. Vendar pa ni tako. Tudi mi se po svojih močeh trudimo z našo organizacijo, ki sicer ni tako močna kakor bi bilo potreba, da izboljšamo razmere delavstva, ki so zlasti v Kočevju izredno slabe. Iz bivše tekstilne družbe »Kočevje« je nastala nova z imenom »Triglav«. Obratuje se nič več tako redno, kakor prejšnja leta. Tudi plače se delavstvu neredno izplačuje. Delavski obratni zaupniki imajo dela več kot preveč. Stalno je treba pri vodstvu podjetja vršiti intervencije, katere, žal, vodstvo ne-upošteva. Zakoniti predpisi obrtnega zakona §§ 219, 220 in 221 se ne izvajajo. Plače so izredno slabe. O razmerah v podjetju smo že pred davnim časom obvestili inšpekcijo dela, neverno pa, če se namerava kaj u-kreniti. Delavstvo, ki je zaposleno, je večinoma iz okoliških vasi in za organizacijo težko dostopno. Nikakor se ne morejo zbuditi k zavesti, da je izboljšanje njih težkega položaja v njih samih, če bi bili složno združeni v strokovni organizaciji. Če jih pridobivaš za organizacijo, se izgovarjajo: napravite izboljšanje, pa bomo pristopili, ali pa prispevek za organizacijo je previsok, ne morem plačati. Dragi delavci, ko bi zaupniki in odborniki organizacije sami mogli izboljšati razmere, tedaj ne bi vas vabili k organizaciji in skupnosti. Kar se prispevkov za organizacijo tiče, sporočamo, da je centrala v Ljubljani uvedla tedenski prispevek po 2 Din in je s tem tudi onim, ki se izgovarjajo, da je prispevek previsok, omogočeno, da pristopijo v organizacijo. 2 Din tedensko je vendar mogoče vsakemu plačati. Kajti, ve se, kake koristi more organizacija napraviti za delavstvo, če je organizacija močna. Pozivamo torej delavstvo v Kočevju, naj več ne okleva temveč spozna, da je samo v organizaciji moč, ki lahko izboljša vaše slabe razmere.
Liboje.
Delavstvo keramične tovarne v Libojah, katerega položaj je vsled nerednega obratovanja in nizkih plač izredno težak, je potom svoje organizacije vložilo podjetju dne 6. julija zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe. Dne 28. avgusta se je vršila v podjetju razprava, katero je sklicala Delavska zbornica. Zbornico je zastopal sod. Kopač, Splošno delavsko strokovno zveze Jugoslavije tajnik sod. Jakomin, delavske obratne zaupnike sod. Vaš Štefan, Mirnik Franc in Zupanc Martin, podjetje pa inž. Korbitz, obratovodja in knjigovodja tovarne. Po razpravi, ki je trajala celo dopoldne, se je sklenila kolektivna pogodba, ki registrira obstoječe plače in akorde. Na kako izboljšanje plač zastopniki podjetja niso hoteli pristati, pač pa je inž. Korbitz izjavil pri zaključku razprave, da bo nosilo podjetje v bodoče polovico stroškov za nabavo gob, ki se rabijo za čiščenje izdelkov. Popoldan istega dne se je v gostilni »Dolenc« vršilo zborovanje delavstva, kateremu je predsedoval sod. Oset, predsednik naše podružnice v Celju. Zastopnik Delavske zbornice in tajnik centrale organizacije sta delavstvu podrobno poročala o poteku razpra-
ve. Delavstvo se je posebej opozorilo na socialnozaščitne zakone, na podlagi katerih so opravičeni do raznih odškodnin. Po § 219 obrtnega zakona ima delavenc, če je bil vsaj 14 dni v podjetju zaposlen, pravico na običajno plačo za prvi teden bolezni, poleg hranarine, ki jo prejema od bolniške blagajne. Pravtako ima pravico na običajni zaslužek, če je bil od dela zadržan ne po svoji krivdi. Na primer:	v	družini nekdo umre,
porod, uradno na nabor, na volitve, doma se je pripetila nesreča, ogenj itd. Tu seveda ni mogoče našteti vseh primerov. Skratka: podjetje mu je dolžno za take zadržke plačati običajno plačo, vendar ne več kot za teden dni. P § 220 ob. z. pa je primorano podjetje plačati delavstvu običajno plačo, kadar je bil delavec zadržan opravljati službo po službodo-ločenih okolnostih. Po § 221 ob. z. pa mora podjetje vsem delavcem, ki gredo na orožne vaje, plačati običajno plačo za 4 tedne, če so bili v podjetju nepretrgoma zaposleni leto dni.
Delavstvo naj budno pazi, da se bodo od strani podjetja vsa ta zakonita določila izvajala.
Poročila govornikov so bila vzeta na znanje in se je sklenilo, da se izvede kompaktna organizacija vsega delavstva, katerega naloga je, da se ob danih razmerah kolektiva izboljša. Sklenjenb je bilo tudi, da se v Libojah upostavi posebna podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije, ker je bilo dosedaj delavstvo včlanjeno v celjski podružnici. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor.
Sodrugom v Libojah priporočamo, da začeto delo za izboljšanje svojega težkega položaja nadaljujejo in vztrajajo, ker priti morajo tudi boljši časi.
LESNI DELAVCI
Črnomelj.
Tovarna Jugobs in Zora ne obratujeta. Zora ne obratuje že od 2. avgusta. Jugobs je od 15. avgusta 1934 začela na eni žagi rezati jelovino, ter zaposluje 10 delavcev. Naši gospodje so si izbrali za delavce same kmečke fante, takšne, ki imajo doma dovolj živeža in tudi brez denarja niso. Seveda žagovodja je treba malo podmazati, da se dobi delo. Delavec, ki pa je navezan samo na svoje delo in živi od rok do ust, ne more dati recimo 200 Din in še smetano in drugo. Jugobs dolguje na nadurah okrog 200.000 Din. Zadeva je že v tožbi.
Tako se nam godi, zato se bomo čim bolj organizirali, da si zavarujemo svoje življenske pravice.
MONOPOLCI
Od Savezne Uprave smo dobili obvestilo, da bo napravljena širša intervencija pri g. gen. dir. Markoviču
—	radi »Pravilnikov« in vseh ostalih vprašanj.
Čim bomo obveščeni o izidu, bomo na sestanku poročali delavstvu.
Za lokalni bolniški fond se je zbralo 247 Din. (Nekaj članov -ic je bolnih, ostali so oklonili plačevanje »Prostovoljnega dinarja«.) — Član, ki je že plačal prvi prispevek in je bolan od 16. julija 1934 dalje (je 6 tednov), naj se prijavi s. Frecetu, da mu gornji znesek izplača. Resničnost bolezni se izkaže z od OUZD kuponi od prejete hranarine.
2.	oktobra se pobira drugikrat »Prostovoljni dinar«, na kar opozarjamo člane- ice in zaupnike.
Odbor podružnice monopolcev, Ljubljana.
Foto-ateljle Kralj Franc
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10,
Izrvršujem sva v foto-stroko spadajoča dela najceneje. Povečanje slik. Slike za legitimacije izvršim na željo takoj. V izvršitev sprejemam vsa amaterska dela* Na zahtevo grem tudi na dom.
Kultura
Delavski žepni koledar 1935
Kakor vsako leto izda tudi letos Strokovna komisija splošni delavski žepni koledar, ki bo vseboval važne predpise in pripomočke ter bo v veliko korist slehernemu sodrugu.
Da zamoremo določiti višino naklade, prosimo vse zunanje zaupnike, da takoj, a najkasneje do 20. septembra javijo, koliko izvodov koledarja bedo rabili za svoje območje. Koledar bo stal kot običajno Din 10.— za komad. Poznejša naročila se ne bodo upoštevala.
Opozarjamo na glasbeno šolo »Zarja« v Ljubljani.
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani bo letos otvorilo glasbeno šolo, v kateri bo poučevalo le otroke društvenih članov. Poučevalo se bo vse vrste instrumente, tako na pihala kot na lok ter klavir. »Zarja«, ki se zadnje čase zelo lepo razvija, smatra za potrebno, da začne vzgajati naraščaj iz vrst svojega članstva, ki bo tvoril, ko bo dorastel, hrbtenico raznih društvenih odsekov. Ker je poučevanje združeno z večjimi stroški ter je treba plačati primerne prostore, kurjavo in razsvetljavo, je odbor društva sklenil, da plačajo učenci mesečni prispevek za kritje stroškov po Din 25.— ter za obrabo instrumentov po Din 5.—.
Opozarjamo na to člansko glasbeno šolo vse člane »Zarje« v Ljubljani, da prijavijo svoje otroke v času od 1. do 15. septembra v prostorih glasbenega društva v Delavski zbornici — I. nadstropje.
Sestanek vseh vpisanih učencev bo v soboto, dne 15. septembra ob 19. uri v glasbeni sobi »Zarje«, kjer se bodo uredile vse formelnosti, določile sporazumno ure in začetek pouka. Vpišejo se lahko že otroci od 10. leta dalje.
Razno
Godci, prašiči in vroča juha je deževala na mesto.
Moskva, 20. avg. — Zadnja sobota je bila v Rusiji aviacijski dan in Moskva je bila središče demonstracij, kakršnih še ni videl svet. Iz aeropla-nov, ki so mrgoleli nad Moskvo, je poskakalo na tla 75 oseb s padali (parašuti) v rokah in istočasno je padlo iz zraka 300 krožnikov vročega boršča (ruska juha), ena tona živih prašičev, psov, mačk in kokoši ter deset kosov jazzne godbe je prigod-lo na tla.
Razume se, da juha in živali niso utrpele nobene škode, prav tako muzikanti ne. Juha je bila dobro zaprta v termo-posodah, te so pa bile v Žakljih, pritrjenih k padalom; prav tako so bile živali v Žakljih in godci, ki so med skokom iz zraka igrali, so plavali na tla s pomočjo parašutov na hrbtih.
Sovjetski aviatiki so s tem demonstrirali, da je mogoče iz zraka založiti z živežem izolirane kraje, n. pr. od povodnji odrezana mesta ali pa oblegane vojaške posadke. Sovjeti zadnja leta zelo Specializirajo v skakanju iz leta in izkušeni skakači so že tako vajeni tega posla, da med letenjem na tla lahko igrajo na godala. Smrtnih nesreč je bilo med njimi primeroma jako malo.
Čez 100.000 oseb je v Moskvi o-pazovalo demonstracije in tekme v zraku. — (»Prosveta«.)
Vsem našim čitateljem
priporočamo, da se poslužujejo brivskega salona
JOŽE STRGAR
v Ljubljani, Palaia „Grafike“ (pri kolodvoru), MlkloSIfava cesla 40«
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Maribora.