Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 19.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	7. maja 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje, Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Veliki Orlovski tabor v
      Brni.
Leta 1920 je pokazao slovenski Orel svoje delovanje pred celim svetom na velikom orlovskom tabori v Maribori. Večkrat si mislimo nazaj na te dneve tüdi mi Prekmurci, štere smo preživeli v najvekšoj radosti, v zadovolstvi med slovenskimi Orli. To tüdi niti pozabiti nemremo, vej nam ja vse delovanje štero smo vidili, zraslo k srci, obljübili smo, da bomo vsigdar podpirali orlovsko organizacijo, do samo v orlovske vrste damo svoje sine i hčeri. I to je tüdi naša dužnost! Mi ščemo meti pošteno mladino, vörno svojoj materi Slavi, vörno svojoj krščanskoj vöri. Spoznali smo, da je samo tü mesto za mladino, da samo tü v močnih orlovskih vrstah je naša bodočnost i naš napredek na kulturnom i vsakom drügom polji.
Na te orlovski tabor je pozvao slovenski Orel vse Orle in vse krščanske organizacije. Tak smo vidili v Maribori tüdi naše mile brate Čehe. Zdaj pa zopet letos pripravlja Čeho-slovaški Orel ešče vekši orlovski tabor, šteri de se vršo od 11 — 16 avgusta. Tabor se vrši v lepom mesti Brni (Brün), v stolici Moravske dežele, kde je tekla zibeo krščanstva med Slovani, kde sta delovala našiva apoštola sveti Ciril in Metod.
Na Českom v domovini sokolstva i brezvörstva je ešče itak jezero vernih düš. Tam ma orlovska organizacija velikansko število kotrig, šteri pripravlajo zdaj ogromen tabor, da stem pokažejo, da tüdi na Češkom ma Cerkev svoje junake, svoje vojščake, šteri delajo za njo in za blagor domovine. Te tabor, kde se zdrüži pa celi krščanski svet, da se med sebov spozna i napravi načrt za nadaljno delovanje, te tabor naj bo velikanska manifestacija, da s tem pokaže svojo moč proti preganjalcom cerkvi, proti svojim sovražnikom.
Tüdi mi Prekmurci pozdravlamo to miseo, to gibanje naših bratov. Zahvalimo bratom Čehom na njüvom povabili, s šterim so pozvali Jugoslovanskoga Orla in tak tüdi nas Prekmurce. Tüdi mi ne smemo ostati; tüdi mi idemo v bratsko deželo, da se včimo od bratov Čehov pa nekaj novoga. Tüdi mi moramo biti zastopani v vrstah jugoslovenskoga Orla.
Ar pa je zdaj Velikanska dragoča i češka krona dosta več vredna kak naša i ár naši odseki ešče nemajo dovolj penez, zato ne bi mogli iti. Za to se k tebi obrača krščansko ljüdstvo, posebno k vam, bogatejši Prekmurci naš prekmurski Orel i prosi, da njemi priskočite na pomoč i s tem včinite veliko dobroto. Pro-
simo, da nam pošiljate Vaše penezne prispevke na Vredništvo „Novin“ v Črensovce. Svojim darüvalcom vrne Orel njüvo dobroto stem, da bo tem bole delao v Prekmurji, da spravi vso našo mladino v četo Kristušovo, Bog živi! — Orel.
Uredništvo drage vole vzeme prek dare i razdeli med dečke, ki do šli v Brn. 1200 K. potroši edna oseba. Do 1. jula mo te dare pobirali. — Dečki zglasite se v Ljubljani ali pri uredništvi Novin, ki ste se ešče nej, ki ščete iti v Brn. Do 15. maja se zglasite. — Vredništvo.
Spravišče SLS. v M. Soboti.
Veliko spravišče naše krščanske stranke v Soboti! Naši najboljši ljüdjé nabito napunili dvorano Dobrajovo! Vsi evangeličanci i katoličanci so odobrili politiko naše stranke i obsodili liberalno-samostojno. — Šavelj sodnik mogo z stolca dolstopiti, lüdstvo njemi je ne dalo gučati. Koder kr. notaroš se ne smeo oglasiti! Liberalni profesorje meščanske šole dobili lepi navuk! Sprejete važne resolucije, zvoljen odbor!
Od velikanskoga i dobro uspeloga spravišča nam sledeče sporačajo z Murske Sobote:
     G. Švikaršič je odpro shod dne 30. apr. popoldne ob 1 vüri v hoteli Dobrajovoj. Pozdravi vse navzoče, na to se odebere predsednik spravišča g. Mihael Cipot, šteri poda reč g. narodnomi poslanci Žeboti z Maribora. Gospod poslanec je razložo z jedrnatimi rečmi danešnji politični i gospodarski položaj države, dotekno se je tüdi pitanja naše autonomije, očrtao je danešnji liberalizem, škodlivost agrarne reforme, govorio je potem od železniškoga pitanja od vojaške slüžbe zahtevao, da se vreme vojaške slüžbe naj skrajša, z našimi vojaki se naj boljše postopa, obsodo je tüdi bivšega generala Žečeviča, šteri je zakrivo smrt 300 rekrutov više 6000 jih je pa obetežalo, da so mogli notri rukivati po najvekšoj zimi. I zdaj ta liberalna vlada ga nešče na račun pozvati, kak to naši poslanci zahtevajo. — Med govorom je žeo g. posl. Žebot velikanske ovacije, ljüdstvo njemi je burno odobravalo.
Nadale je izvajao govornik, naj kakši način se ravna v Belgradi z našimi penezami. Vlada na mesto, da bi je ponücala za sirmake invalide, vojne dovice, na železnico M. Sobota—Ormož ali D. Lendava, na špitale na koj sa že te penezi namenjeni, ne, to ne včini, za vse to „nema novca“, ali rasipavle ga brez mejno fašistom, ka ležej krščanskoga mišlenja ljüdi preganjajo, kak to delalo po Zagrebi i v Dalmaciji, nakažüje ga sokolom, da ležej do pijančivali. Ravnoč zdaj se govori, do vlada bo dala 2 miljon
koron sokolom na izlet. To je jeli ne državno gospodarstvo, to vsi moremo obsoditi!
Dotekno se je g. poslanec Žebot ešče tüdi šolskoga pitanja. V Belgradi se rédi zakon, z šterim ščejo razkristjaniti šolsko mladino, z šole vövrčti dühovnika, kršč. navuk naj bi včilij posvetni vučitelje. Proti tomi vsi protesteramo smo katoličani ali evangeličani.
Naj energičneje je zahtevo g. poslanec odpretjé železnice - M. Sobota—-Hodoš i zgraditev železnice M. Sobota—Ormož ali D. Lendava. — V politiki ne razlike med katoličani i evangeličani, vsi se borimo za krščanska načela i za dobrostanje naše države.
Po končanom govori je prevzeo reč g. Pavel Horvat, obč. tajnik z Dobrovnika, šteri je povdarjao, da ljüdstvo naj sprevidi, da ne vervati liberalcom-samostojnežom, ki beračijo med nami Prekmurci glasove, da se lehko vozijo po Prekmurji z automobili. Pozove ljüdstvo na sküpno delovanje. Na to je prečteo g. Janža, posestnik iz Brezovice pozdrav gospoda drž. poslanca Klekla na to spravišče.         Na zadnje je proso reč ešče g. Šavelj Anton, šteromi je pa ljüdstvo zabranilo govor, da taki mogao tiho gratati.
G. Koder tüdi šteo govoriti, pa niti do reči ne prišo. Vučitelje liberalni meščanske šole so proti dr. Korošci nekaj zbleketali. Ljüdstvo je taki strašen vihér nagnalo: „vö ž njimi“. I postali so, kak grob tiho.
Shod je bio jako zanimiv. Takšega navdüšenja za Slovensko Ljüdsko Stranko ali Kmečko zvezo ešče ne doživo v Prekmurji ni eden politik. Ljüdstvo je bilo puno zadovoljnosti, da je slišalo ednok pravične reči od g. poslanca Žebota, šteri je svoj govor večkrat mogeo prekinoti za volo velkoga odobravanja. Ljüdstvo je zvedilo, što dela pravzaprav za njih, što njim šče dobro i to so poslanci SLS.
Po zborovanji so se prečtele rezolucije, šterih pa zavolo maloga prostora samo še v prihodnjoj številki moremo objaviti. Potem se vršila tüdi volitev krajevnoga odbora.
Uradna naznanila.
Okrajno glavarstvo v Murskoj Soboti. Štev. 6652.
Naša obrt. 
V Prekmurji se je izvedla revizija obrti, vsem obrtnikom so se izdali novi slovenski obrtni listi i vsi so vpisani v obrtnom registri. Revizija je pokazala, da mamo v Prekmurji te obrtnike:
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
Noči in dnevi so nam bili strašno dugi in smo že mislili, da je pilota zablodo in ne ve najti otoka Ceylon. Med takšim neprijetnim prekucanjem in vrtenjom glave smo šče mogli trpeti morsko bolezen, to se pravi po goričanskom „lisice odreti“ ali vün metati. Jaz sem pač mislo, da imam želodec v grli. Kajkoli sem zavžio, v par minotaj je že slobo vzelo od mojega želodca. Dvakrat sem si dao pozvati zdravnika v kabino, ali srmaček on je tüdi precej trpo isto bolezen, zato mi je drügoga vrastva ne znao dati, kak samo tolažbo, naj trpim dobrovoljno, da bo to samo kakših 12 ali 13 dni trpelo; zraven mi je pa svetovao, naj dosta jem in da naj ne pijem vode, da se mi prej tak želodec okrepi. Drügo mi je ne preostalo, kak tüdi vsem drügim popotnikom, da smo se vdali v božjo voljo in smo mirno prenašali vse nevole. Kelkokrat sem jaz na tom oceani pravo svojim kolegam, da če po božjoj milosti tü živ
vujdem, vej potem tüdi nebom dugo živo, ar toga doktora nede, šteri bi mi potem moj želodec nazaj na svoj prešnji prostor spravo . . . . Indijski ocean je tüdi glasovit po letečih ribaj. 28. juliuša ob 4 popoldné je ladja šče zadosta mirno plavala in skoraj bi mislo, da je konec monsonom; trajalo je komaj pol vüre. Klerik Kirschner, ki je imeo to srečo, da je skozi celo pot ne trpo morske bolezni, pride v mojo kabino in me napela, da sem tüdi jaz vstano in šo pomali na krov ladje gledat leteče ribe. Raztegnem svoj naslonjač in se stegnem po njem. Opazovao sem z drügimi popotniki leteče ribe. Pogostoma so se zdigali velki šeregi rib in so poletavali do 30—40 metrov daleč nato pa znova smuknejo v vodo. Gučali so ljüdje, da te ribe, kda so preganjane od vekših rib, se potem na te način rešijo, da letijo iz vode in drügam zavijejo. Iz naslonjača sem opazovao to žival, gospod Kirschner mi je pa med tem po vogrskom razlagao, da sem ne čeden, ka jaz vesčas v posteli ležim. On gori hodi, dosta je in pije rum, palinko, vermut itd., in se precej dobro počüti. Meni je vse to nikaj ne štelo iti v vüha, zakaj, jaz sem ob obhoda iz Adena dva dni tüdi tak delo, pa vendar mi je
slabo prihajalo. Med takšim in podobnim pogučavanjem smo se znova začeli vedno bolje zibati, dokeč se ne zažene močen val vode v ladjo in jo nagne precej močno, tak da sem jaz z svojim naslonjačom vred ob rob ladje odleto. Sreča da je bio ob robi železen plot, ovači bi jaz z mojim naslonjačom vred odišo v želodec kakše ribe. „Jezuš, Marija!“ sem zakričo, skočim pokonci, püstim moj naslonjač in po primoč odišo v kabino v postel, štere več nesem zapüsto do 31. juliuša zjütraj ob deveti, kda mi je gospod Kirschner prineso glas v kabino, naj zapüstim že vendar ednok postel in idem na krov ladje, da so vsi popotniki zgoraj in gledajo z dalnogledi otok Ceylon. Zibanje je več ne bilo tak močno in glas, da se vidi zemlja, to mi je dalo korajžo, da sem skočo iz postele se hitro oblečen in vzemem svoj dalnogled in sem šo pomali tüdi jaz na krov ladje. Komaj se s svojim posüšenim zaspanim obrazom prikažem na krovi, je moj kolega, nemec iz bavarskoga, že kričo name: „Gut Morgen, Hochwürden; endlich haben Sie doch den Bett verlassen! Schauen Sie Ceylon!... Gott sei dank!.. njemi odgovorim in smo opazovali lepi zeleni otok. Vreme je bilo deževno to jütro.	(Dale)
2
NOVINE
7. maja 1922.
Trgovci 787, Gostilničarje (krčmarje) i kavarnarje 279, Črevljarje 281, Kovači ino podkovači 183, Mizarje (stolarje, tišlarje) 147, Krojači (saboli) 131, Mlinarje 116, Lončarje 60, Kolarje 50, Zidarje 41, Mesarje 37, Tesarje 32, Ključavničarje in kleparje (Šlosarje i špenglarje) 28, Sodarji (pintarje) 25, Godci (goslarje) 24, Sedlarji (sotlarje, remenarje) 13, Peki 12, Brivci (barberje) 11, Razni 105, sküpno: 2462.
Z med trgovcov so 104 trgovci z živinov, so med sebov vsi enakopravni, majo vsi enake pravice i smejo vsi tržiti tüdi na debelo i izvažati živino v drüge države. Za to nej trebe nikšega „monopola“ nego samo dovolenje, kak jo majo 104 trgovci i pa pridnosti i priličnosti pa koraže.
Trgovci so vpisani v trgovskom gremiji, štera ma sedež v Murskoj Soboti, v Dolnjoj Lendavi pa zavüpnika. Vsi ostati obrtniki, v koliko ne obstojijo za nje strokovne obrtne zadruge v Ljubljani kak za zidare, dimnikare, tesare, so kotrige sküpne obrtne zadruge v Murskoj Soboti oziroma v Dolnjoj Lendavi.
Gostilničarje bodo v najkrajšem časi dobili posebno gostilničarsko zadrugo i to v M. Soboti za sobočki ino v Dolnji Lendavi za dolnjelendavski okraj.
Skočnina za privatne licencirane žrebce. Na II. občnom zbori konjerejskoga odseka v Maribori se je sklenilo zvišati skočnino na 200 K. i nema nikaj proti zbor, či posestniki licencovanih žrebcov pobirajo skončnino po 200 K. (Okr. glav. štev. 271.)
Trošarino (ficerung) mora plačati vsakši, ki je žgao kaj za domačo potrebo od tistoga, ka je dao za plačo onomi, na šteroga kotli je žgao. To trošarino mora prijaviti v pismi finančnoj kontroli i povedati v njem, kelko litrov žganice je dao lastniki kotla. (Fin. rav. štev. 4841.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
   Cestarov naših domačih je deset z slüžbe püstila liberalno-samostojna vlada a Sokolom je pa dala dvamilijona podpore.
Amerikancom i njihovim domačim na znanje! Naš minister za pošto i brzojav je strašno podigno pošto v Ameriko od 1. maja. za navadno karto 1 Din., za navadno pismo 2 D., če je pa žmetnejše za vsaki 20 gramov še 1 Din. Za vsaki falat Novin 40 par., če so pa žmetnejše od 50 gramov (kda je M. List notri)
pa 80 par, to je samo poštnina naš košta od ednoga falata Novin, če so male na leto 83 K. 20 fil. Z M. Listom, kalendarom pa poštnina sama 120 koron za ednoga naročnika. Naročnina Novin 40 K., M. Lista 20 K., zavijanje 20 K., sküpno 200 koron je tak cena ednoga falata Novin, M. Lista i kalendara v Ameriko. Vsi ki zato plačajo za svoje v Ameriki, naj to šumo kem prle doldenejo; Amerikanci pa naj vzemejo na znanje, da najmenje 200 K. pošljejo za ednoga naročnika. Do 1. jula bomo pošiljali vsem naše liste v Ameriko, odtistimao pa samo tistim, ki zgoraj navedeni znesek plačajo. — Vredništvo i opravništvo Novin.
Veržej. 11. 12. 13. (četrtek, petek, sobota) toga meseca priredi Salezijanski zavod v Veržeji za zvünske dečke (oratorjance) dühovne vaje (misijon). Vsaki den bodo 4 predge ino drüge pobožne vaje. V nedeljo 14. sküpno sv. prečiščavanje. Prijatelje, pridite 11-ga zajtra do 8 vöre.
Dr. Kukovec je obljübo, ka de sobočka železnica do 15-ga maja vozila med Hodošom i Sobotov. Zdaj pa so nam ešče glaže pa stolice pa vso pohištvo odnesli iz železnic. Vidite vsi, posebno križavčarje takše so demokratske obljübavi! Država.
Zbuntalo se je pétdesét horvackih vojakov v Plevlji zavolo slaboga ravnanja oficirov. — V Bitolji nam je zgorelo 400 vagonov strliva, kak smo poročali. Pol Bitolja se je posüšilo po v zrak letenji municije. Zdaj se je zvedlo, da čeravno smo meli teliko strliva, so li küpüvale razne komisije strlivo, da majo dohodke poleg i to samo strlivo, štero je tri i pol leta ležalo v Bitolji zanemarjeno, so te komisije prek meje odavale i sledkar petdesetkrat dragše nazaj küpüvale, naj samo majo profite. I liberalno-samostojna vlada to nikaj ne štela v pamet vzeti i če šteri naš poslanec v parlamenti se pritoži proti toj pokvarjenosti, je taki krédi dr. Kukovec ali drügi demokrat i samostojni pa predlagajo, ka od toga si ne trebe gučati. Milijone moremo plačati v dači, proti krivcom, ki je pa zapravlajo, nesmemo mi gučati. Jeli kak vas zagovarjajo liberalci i samostojni z radikali vred?!
Svet.
Apoštolsko nunciaturo je sveta stolica gorpostavila v Gdanskom.
Veliki potres je divjao na Japonskom. Vnogo ljüdi je mrtvih i kvara na milijarde.
Novi general Salezijancov. Salezijanska drüžba je mela generalni kapitelj. 26 nadzornikov je prišlo iz celoga sveta, med njimi pet püšpekov, en kardinal, Cagliero v 83. leti starosti, vsi Salezijanci. Za generala, tretjega naslednika častitljivoga don Boska je zvoljen g. Filip Rinaldi.
Čičerin zvünešnji minister boljševiške Rusije, ki se zdaj v Genovi zdržavle na konferenci, je izrazo željo, da bi rad obiskao po konferenciji sv. Očo rim papo Pija XI.-ga i se njim zahvalo za pomoč, štero so dali Rusiji. V Diplomatični krogi se tüdi govori, da Rusija šče k sv. stolici poslati svojega poslanika i odpreti vrata Rusije za katoliške misionare i njim tam zagvüšati popolno slobodo delovanja. Glejte boljševiško Rusijo, od štere smo se tak bojali!
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Naša stranka je stavila pitanje na vojnoga ministra zavolo krivic, štere se godijo tü i tam našim vojakom. I veliki „prijateo“ sirmaškoga ljüdstva, dr. Kukovec stane gor v parlamenti pa predlaga, naj se od té reči nika ne guči. I vsi demokratje i samostojni (Pucelj, Mermolja itd.) so glasüvali ka nej trbe od tej krivic gučati. Vidite, niti potožiti se ne smemo po dobroti tistih, ki z mastnimi rečmi se k vam hodijo, da bi dobili vaše glase. Vidite kak nači gučijo tü i delajo v Belgradi. — V parlamenti se je razpravljao té dni proračun državni za mesec maj i junij. Liberalno samostojni poslanci so ga oglasali, naša stranka je proti glasüvala, ar ne zagovarja potrebe našega siromaškoga človeka. Do 10. maja so seje parlamenta odgodene. Naša stranka je prosila ministra, naj cestare odpüščene nazaj vzeme v slüžbo.	
Genova. Pogajanja teško ido naprej, je bojazen da se vse razbije.
Diplomatske zveze so se ponovile med Nemčijov i Rusijov. Za Ruskoga poslanika v Berlin je namenjen Krasin, za nemškoga v Moskvi pa Wiedenfeld.
Odam
z pohištvom krčmo, z mesarijov i štacunom vred edno njivo i dva orala občinskoga juša ROKO ŽGANEC, Sv. MARTIN v Medjimurji.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v, vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—19.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	„	 „   8	„         „          .   .   . 560 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—14.    donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Mlinske kamne
pripoznano najbole rédi i razpošilja v vsakoj velikoči
Franc Zdolšek, izdelovatelj mlinskih kamnov, Sv. Jurij pri južni železnici (pri Celji).
Vnoga pohvalna priznanja na razpolago! Cene nizke!	Točna podvorba!
Naznanjam
da sam v Beltincih odpro delavnico za sobno
slikarstvo i pleskarstvo (málanje i mazanje hiš). Posebno se priporačam častitoj dühovščini i slavnomi občinstvi Prekmurja. Prevzemem malo i veliko delo, štero je pošteno, cene so pa zmerne. Vsem se preporačam
Hajdinjak Ivan sobni slikar i pleskar v Beltincih.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane, urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogala izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz tinta in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—10
Prodaja se najboljši i najfalejši
CEMENT
prvovrstne znamke
v Prekmurskoj gospodarskoj zadrugi Dolnja Lendava.
K ODAJI JE
v M. Soboti: 2 hrama popunoma v dobrom štani; plüg funduša, parna žaga i mlatilnica z gibajočov vrednostjov. V bližini se več grünta lehko küpi. Zglasite se pri
RAJNAR ANTONI
MURSKA SOBOTA št. 121.
K odaji
je v Štrigovi pet plügov grünta (njive) z zidanov hižov i sadovnjakom vred. Pod hižov je tüdi pivnica. Küpci naj se glasijo pri
KUMPAR1Č ŠTEFANI v RAZKRIŽI.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava