Posamezna številka RM вД1
HamtpanktiBote
Uprava Klagenlurt, Poetfach 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSaloe); / Odjavo naroCbe
tega Usta za prihodnji meeeo »prejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 57.
Krainburg, 22. julija 1942.
Soljetom ledno za petami
Zračno orožje uničujoče napada železniške cilje okrog Moskve - 36 sovjetskih oklopnjakov uničenih pri Voronešu - Veliki požari v murmanskem pristanišču
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. julija objavilo;
Na jugu vzhodne fronte so, ko iJe nehalo deževje, zopet v polnem teku pre-gonski boji v južni in v vzhodni smeri. Skupine bombnikov in bojnih letal so ugonobile Bovražne kolone vzhodno od Rostova, imičile važne zveze za sovražnikove nove pošiljke v ozemlju ob izlivu Dona in učinkovito podpirale pregonske boje v loku Do-цеса.
Sovražnik je tudi včeraj z močnimi silami napadel mostišče pri Voronešu. .Vsi poskusi zavojevati zopet to mesto, so bili odbiti po hudih bojih deloma s proti-Bunkom, ki ga je zračno orožje uspešno podpiralo, in pri tem je bilo od 60 napađajočih oklopnjakov uničenih 36.
V	prostoru okrog Moskve smo podnevi in ponoči z uničujočim učinkom napadali železniške cilje. Južno od Ilmenskega jezera so izpodleteli krajevni napadi sovražnika. Pri teh bojih je Wla uničena neka boljše-viška skupina in odstreljenih je bilo 19 sovražnikovih oklopnjakov.
Pristaniško ozemlje v Murmansku je bilo tekom včerajšnjega dne a posebnim uspehom bombardirano. Na napravah doka, avtomobilih in skladiščih gonilne snovi eo nastali veliki požari. Lovski letalci so pri tem nad kolaškim zalivom sestrelili 17 sovražnih letal.
V	severni Afriki je obojestransko bojno delovanje krajevnega pomena.
Sevemovzhodno od Londona je nek
bombnik podnevi zadel z bombami neko pomembno oboroževalno tovarno v polno,
V nemško-nizozemskem obmejnem ozemlju je včeraj neko britansko letalo odvrglo nekaj bomb na stanovanjske četrti. Letalo je bilo zbito na tla.
Britansko zračno orožje je s slabejšimi silami napadlo ponoči nekaj krajev ob Nemškem zalivu, pred vsem mesta Bremen in Oldenburg. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Tri sovražna letala so bila zbita na tla.
Pri uspešnih obrambnih bojih za predmestje Voroneš se je posebno odlikovala
neka pehotna divizija iz Schlesien. Oddelek lovskega zračnega brodovja U d e t je dosegel svojo 2.500. zračno zmago.
Rommel Ima še nadalje inlcljatlvo
Stockholm, 21. julija. Angleška poročevalska služba v petek zjutraj priznava, da ima Rommel še nadalje strategično inicija-tivo. Sicer bi se namreč Auchinleck z dosedanjo bojno črto nikakor ne zadovoljil, ker je preblizu Aleksandrije. Iz te opazke se jasno vidi resnost napadov zadnjih dni, kateri 30 se po nemških in italijanskih poročilih izjalovili. Vsako razpoložljivo unčo materiala, nadaljuje londonsko poročilo, se mora vreči v Egipet, ker so Angleži od 300 tankov njih 230 izgubili. Feldmarschall Lord Milnes je v londonskem časopisu izjavil, da odvisi od izidu bojev v Egiptu, če bodo zavezniki v sredozemskem prostoru mogli zopet prevzeti inicijativo.
Preganjanje poraženega sovražnika
Odbit poskus izkrcanja vzhodno od Mariupola - Brezuspešni sovražnikovi napadi
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. julija objavilo:
V južnem odseku vzhodne fronte se kljub deloma brezdanjim potom nadaljuje preganjanje poraženega sovražnika. Zračno orožje je učinkovito napadlo pri Voro-šilovgradu poražene in imiikajoče se sovjetske sile in povzročilo najtežja razdejanja na sovražniških železniških zvezah in na nakopičenih vlakih v prostoru okrog Rostova. Vzhodno od Mariupola so romunske čete ubranile poskus izkrcanja slabih sovražnih sil. Ogrske skupine so vrgle neko še na zapadnem bregu Dona stoječo sovražnikovo skupino sil čez reko. Pri tem je bilo
Don je dosežen izhodno od Rosloia
Brezuspešno zaganjanje proti Voronešu
Oberkommajido der Wehrmacht je dne 18. julija objavilo:
Skupine oklopnjakov in motorizirane pehotne divizije'so vzhodno od Doneča še dalje napredovale proti jugu in so dosegle na široki fronti spodnji tok Dona vzhodno od Rostova. Pehotne divizije so uničile obkoljene sovražne skupine sil in v frontalnem napadu pridobile prostora proti vzhodu. Močne zračne bojne sile so izvršile pred vsem na ozemlju spodnjega Dona uničujoče napade na premikanja v ozadju Sovjetov. Južno od Dona smo s posebnim uspehom napadli z gostimi prevoznimi vlaki zasedene železniške proge in kolodvore.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je nemška pehota dne 17. julija po več dni trajajočih težkih bojih v naskoku zavzela največje mesto industrijskega ozemlja ob Donecu Vorošilov grad. Veliki deli mesta so v plamenih. Ponovni sovražnikovi napadi na mostišče V o r o -neš so bili odbiti.
V srednjem frontnem odseku se nadaljujejo očiščevalne akcije v ozadju fronte.
Južno od Ilmenskega jezera je sovražnik brezuspešno napadel z močnimi silami. Krajevni vdor smo odpravili s pritinapadom.
2id]e so izrinjeni iz francosltega lavnega živijenia
Pariz, 21. julija. Višji r in Polizeiflihrer v področju vojaškega poveljnika v Franciji je izdal odredbo, po kateri židje v zasedenih ozemljih ne smejo več stopiti v gostilne vsake vrste, kavarne, kina, koncertne dvorane, varieteje, letne in tedenske semnje, zaprta, rečna, obrežna in rodbinska kopališča, javne razstave, gradove in zgodovinske stavbne spomenike, dirkališča in pisarne za stavo, taborišča in parke, kakor se tudi ne smejo udeležiti športnih tekem.
V	E g i p t u je sovražnik v nekem brezuspešnem napadu na nemiko^italijanske po« ložaje izgubil več sto ujetnikov. Lovski letalci in protiletalsko topništvo so sestrelili 13 britanskih letal.
V	Sredozemskem morju je neka nemška podmornica sestrelila en britanski zračni čoln.
V	področju Rokavskega preliva južno od Torquaia so lahka bojna letala včeraj potopila neko britansko stražno ladjo in poškodovala neko trgovsko ladjo.
uničenih ali uplenjenih 25 sovražnih oklopnjakov. Napade severno od Voroneša smo odbili. Zračno orožje je razbilo sovražne kolone in pripravljene čete na zgornjem Donu. Sovražnik je utrpel visoke krvave izgube. Južno od Ilmenskega jezera so sovjeti nadaljevali svoje brezuspešne napade. V kola-škem zalivu so bile znova težko bombardirane pristaniške naprave v R o s t i.
V Egiptu smo zavrnili več krajevnih britanskih napadov, pri katerih je sovražnik imel izgu^.
Posamezni britanski bombniki so včeraj odvrgli bombe na zapadno nemško ozemlje, civilno prebivalstvo je imelo izgube zla- • 8ti v D u i s b u r g u. Dva britanska letala sta bila zbita na tla. V pretečeni noči je sovjetsko zračno orožje s slabimi silami podvzelo neučinkovite motilne napade na nekaj mest v Ostpreussenu.
Tnjslia legija za USA
Buenos Aires, 21. julija. Združene države se sedaj pripravljajo, da ustanove južno-amerikansko tujsko legijo. Začetek je napravila, kot poroča severnoameriška poročevalska služba, neka skupina brazilskih rezervnih častnikov, ki je brazilski vladi predlagala, da »pod pokroviteljstvom USA« ustanove vseameriški prostovoljni kor, ki naj bi bil namenjen za operacije izven kontinenta. Brazilska vlada se o tem po Beli hiši inspiriranem predlogu še ni izjavila.
Zopet 113.000 brt polopljenih
Železniška proga iz ozemlja Doneča do Stalingrada prekoračena -Sovjetska križarka zadeta
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. julija objavilo:
V južnem odseku vzhodne fronte preganjajo hitre skupine sovražnika vzhodno od Doneča v smeri proti spodnjemu Donu. Prekoračili smo železniško progo, ki vodi iz ozemlja Doneča do Stalingrada, Med hitrimi skupinami za sovražnikovim hrbtom in globoko v njegovem loku ter pehotnimi skupinami, ki pritiskajo za sovražnikom, se nahajajo številne sovražnikove divizije, ki so močno pomešane in ki, razkropljene na vse kraje, skušajo prodreti proti vzhodu. Vsi ti poskusi so doslej izpodleteli in je nasprotnik imel visoke krvave izgube.
Zračno orožje je v vrstečih se napadih podpiralo prodirajoče hitre skupine in preprečilo urejen umik povsod tam, kjer so se sovjeti začeli umikati. Podnevi in ponoči je napadalo v visokem, nizkem in strmoglav-nem poletu kolone v maršu, prometne naprave in veze za nove pošiljke.
Velikih operacij v južnem odseku so se močno udeležile zavezniške čete. Od 20. junija ee bori ob nemški strani neka ogr-
ska armada. Od prvih dni julija meseca stoje v boju zoper Timošenkove armade neka italijanska armada, h kateri spada tudi od avgusta 1941. 1. na vzhodni fronti bojujoči se italijanski ekspedicijski zbor, nek romunski armadni zbor, ki se je že odlikoval v bitki pri Charkowu, in neka hrvatska skupina.
V	presenetljivem sunku je neka hitra skupina zavzela neko sovjetsko letališče. Pri tem smo uplenili ali uničili 50 letal.
Pri nekem zračnem napadu na letališče Poti na kavkaškem obrežju smo z b o m -bo težkega kalibra zadeli neko težko sovjetsko križarko.
Mostišče pri Voronešu je sovražnik zopet napadel in imel pri tem visoke zgube.
V	srednjem frontnem odseku so imeli lastni napadi in podvzetja udarnih čet krajevne uspehe. Po očiščenju nepreglednega gozdnega sveta pri Rševu se je povišalo število v posebnem poročilu z dne 15. julija javljenih ujetnikov in plena na preko 40.000 ujetnikov, 220 oklopnjakov, 738 topov vsake vrste ter 1660 strojnic in metalcev granat. 'Nadaljevanje na 2. etrani.).
Leto 2,
Vihodnoaziiski vclegospodarski proslor
Po prvem razdobju pacifiške vojne ј4 Japonska izrecno izjavila, da ostaneta Man« džukuo in severna Kitajska še vnaprej naj« važnejši preskrbovalni ozemlji za otoška državo. Za Mandžukuo je bil izdelan 10-letnf načrt i v agrarnem i v industrijskopolitič« nem pogledu, da se poudari, da se v enem; desetletju začeta pot ne bi spreminjala. Gle« de uporabe zavzetih južnih ozemelj za ja« ponsko gospodarstvo se je takrat reklo sa« mo, da se bodo izkoriščala odgovarjajoča! njihovi gospodarski strukturi. Podčrtavanja gospodarskega pomena Mandžukua in se« verne Kitajske, pa že takrat ni pomenilo^ da bi se zavzeti jug zanemarjalo. Sedaj so izdani ukrepi, ki še določnejše povedo, kako zelo misli Japonska tudi na gospodarsko včlenjenje Filipinov, Nizozemske Indije in malajskega polotoka v velikoazijski gospodarski prostor. V, japonskih ministrstvih, uradih in podjetjih bodo sedaj odpustili 30 odstotkov; vodečih uradnikov in strokovnjakov z namenom, da tako pridobljene moči odpošljejo v zasedena južna ozemlja.
Istočasno so zadobili načrti za nadaljnjo Izrabo Mandžukua trdnejšo obliko. Sicer ni vsled kitajske vojne že dalj časa izrednega tempa, s katerim se je začela izraba Mandžukua, toda ta izguba se izravnava s stalnostjo, s katero izkoriščajo deželo. Slejko-prej imajo velik obseg izdatki za japonsko naseljevanje v Mandžukuu. V sledečih desetletjih hočejo 10 milijonov japonskih kmečkih družin naseliti, in sicer namerava načrt od vzhodne meje Mandžukua, ki je najbližje japonski otoški državi, naseliti naseljence v obliki pahljače proti zahodu po deželi, posebno, ker je dežela komaj do ene desetine gospodarsko izrabljena. Agrarni značaj dežele se s tem novim načrtom vnovič poudarja. Sedaj se nahaja japonska naselitvena komisija za Mandžukuu v Tokiu, da razpravlja o posameznostih te narodne ekspanzije.
Glede močnejše udeležbe pri gospodarstvu v južnih ozemljih so pa v mislih popolnoma drugi načrti. V južnih ozemljih se ne namerava odkriti prazno deželo. Java je eno izmed najbolj gosto naseljenih ozemelj te zemlje, ampak za načrtno včlenjenje že napredno obdelanih dežel. En del obstoječe proizvodnje naj ostane, medtem ko se gotove spremembe morajo tako izvršiti, kot so potrebne v okviru začrtanega velegospo-darskcga prostora.
Tekom zadnjih mesecev se je izkazalo, da teh nalog ni moči izvesti z močmi, ki so bila svoj čas ob zavzetju teh ozemelj tja poslane. Zasedena ozemlja obsegajo skupno 1.4 milijona kvadratnih kilometrov, tako da zahteva samo kontrola tega prostora brezštevilno uradništva. Najprej je bila uprava v vojaških rokah, kar je bilo na Filipinih tembolj potrebno, ker so tam delovali številni amerikanski elementi, ki jih je bilo šele načrtoma treba izločiti. Po vzpostavitvi miru in reda se je pokazalo, da je prebivalstvo gospodarsko malo aktivno in samo ne bo kos, da bi vzpostavilo gospodarsko neodvisnost Filipinov, ker Japonci hočejo, da Filipini ne bodo še nadalje odvisni od agrarnega dovoza.
Dva cilja sta postavljeno za praktično delo: Prvič naj posamezna ozemlja dosežejo večjo samoprehrano in drugič naj izvozno proizvodnjo tako prirede, da prispevajo k ustvaritvi vzhodnoazijske prospe-ritete. Od industrijskih velenalog je umevno v ospredju proizvodnja petroleja. Japonska si ne sme dovoliti, du bi se vzpostavitev proizvodnje samo za en dan zavlekla. Zvišano pridobivanje rud je ravnotako nujno. Pridruži se še prevozni problem, ki ga smatra Japonska od prvega dne za odlo-čilnega. Da dobijo na razpolago ladje za vojaške in industrijske najvažnejše naloge, ne polagajo važnosti na prevoz manj nujnih pridelkov. Tako so na primer opustili prevoz sladkorja iz Filipinov na Japonsko
Si ran 2. — fttev. В7.
KARAWANKEN BOTE
Sreda. 22. Julija 1942.
In hočejo prvenstveno en del sladkornih plantaž preurediti za nasaditev riža in bombaža. Riž potrebujejo Filipini sami, bombaž naj pa poveča dovoz na Japonsko.
Velikanskega obsega so naloge, ki si jih etavljajo Japonci, toda odločnost, s katero gre japonski narod na delo, ni nič manj impozantna. To kaže izločitev 30 odstotkov vseh vodilnih in strokovnih moči iz japonskih uradov in tvrdk, ko je vendar že pomemben del moškega prebivalstva že leta v vojaški suknji.
Zopel 113.000 brl polopljenih
(Nadaljevanje s 1. strant.)
Visoko na severu je bila z bombnimi zadetki murmanska železnica na več mestih ti-^jno prekinjena.
V Egiptu je sovražnik iz položaja pri E1 Alameinu vnovič napadel. Britanske sile oldopnjakov smo s protinapadom vrgli v izhoane položaje nazaj.
Na srednjem Angleškem вгло tekom včerajšnjega dne napadli neko oboroževalno tovarno in poškodovali ali zažgali več lop tovarne.
Nekaj britanskih bombnikov je v zgodnjih nočnih urah izvršilo motilne polete na seVernonemško obrežno ozemlje. Dva izmed napadajočih letal sta bila sestreljena.
Kakor je bilo javljono že v posebnem poročilu, so nemške podmornice napadle na zapadni afrikanski obali nek močno zavarovani britanski konvoj in potopile iz njega šest trgovskih ladij z 39.500 brt. Drugi čolni 80 potopili v Atlantiku, pred Miseis-B'pijem in pred Panamskim prelivom deset ladij s 65.500 brt. in v severnem Ledenem morju neko prevodno ladjo s 7000 brt.
S tem je zgubil sovražnik na daleč narazen ležečih bojiščih, na katerih so operirale naše podmornice, 17 ladij s 115.000 brt. svojega dragocenega tovornega prostora.
ge razočaral
Nobenega optimizma po debati o proizvodnji - Negotovost In nemir
93
Stockholm, 21. julija. »Lyttleton je razočaral« poročajo nevtralna poročila iz Londona po dvodnevni debati o proizvodnji. Težko je reči, zakaj niso mogle njegove trditve o dozdevni premoči'na mnogih straneh prinesti pomirjenja.
Morda je za Lyttletoaia malo laskava pri« me rjava »Daily Heralda« s Chamberlaine. vim namigovanjem na sedanji občutek negotovosti. Lyttletonov nastop v Spodnjem domu je mnoge ohladil, ki so ga smatrali za resnično močnega moža. To je utemeljeno tudi z otipljivim pomanjkanjem resničnih načrtov in doslednega programa.
»Ne more se prikrivati, da so široki krogi v negotovosti, kar se tiče vodstva, ki je povečana še s sovjetskimi porazi. Včasih se Vidi, kot da se je vlada zaletela in išče obupana izhoda, da kakor koli oprosti enome potencialne moči združenih narodov. Ta občutek negotovosti velja tako za vojskovanje kot tudi za položaj plovbe in proizvodnje«, tako beremo v nekem švedskem poročilu iz Londona o položaju soglasno z nesoglasji v londonskem časopisju, ki še enkrat podčrtava, da statistike same ne morejo zadovoljiti. »Daily Mail« posebno napada počasno gradnjo ladij. »Evening Standard« se peča tudi s tem problemom, ki tvori središče seda se vršeče tajne debate. Kljub pojačanl gradnji ladij zaveznikov je številka o potopitvah, kot prizna angleški člsopis, večja kot številka o novih gradnjah. Varnostno spremstvo zahteva povečano gradnjo bojnih ladij, ki pa ni možna, ne da bi se ogrožalo gradnjo trgovskih ladij. »Evening Standard« kritizira dosedanji angleški sistem proizvodnje ladij in zahteva pospešeno gradnjo hitrih, globokoležečih transportnih
Zanimiva posebna misija
Buiiit, posebni odposlanec v Londonu za dovoze v Rusijo
Stockholm, 21. julija. Eden izmed Roose-veltovih znamenitih diplomatskih navijal-cev za vojno, prejšnji veleposlanik v Franciji in sovjetski Rusiji, Bullit je prišel v London v zanimivi posebni misiji. Nastopa kot posebni odposlanec Roosevelta v položaju veleposlanika, posluje pa kot »asistent za specialne naloge« v mornariškem ministrstvu USA. Švedska poročila iz Londona javljajo, da utemeljeno mislijo, da je važna naloga tega »mornariškega veleposlanika« v zvezi s preiskavanjem materialnega dovoza s povečanim spremnim varstvom v Sovjetsko unijo. Bullit sam je izjavil pred časopisnimi zastopniki, da je dobil gotove mornariške naloge, o katerih značaju pa da 'ne more govoriti. Takoj se je posvetoval z mornariškim ministrom Aleksandrom. Londonski zastopnik stockbolmskega »Sozial-demokraten« pripominja, z ozirom na kata-
strofalni ladijski položaj, da ima položaj sovjetske Rusije in angleško-amerikansko sodelovanje tostran Atlantika velik pomen za Bullitovo misijo. Reuter najavija večte-denaki oblak v Londonu.
Sklepati se mora, kot domnevajo švedski časopisi, da je Bullitovo potovanje v Anglijo v resnici v ozki zvezi s stalnimi Smolami Sovjetov in obupnim iskanjem pluto-kratov po izhodu iz tonažne krize, ki je le največja ovira tako za preskrbo Sovjetov, kot tudi za vse lastne akcijske možnosti. Posebno je katastrofa zadnjih pošiljatev v Murmansk v Ledenem morju ustvarila tak položaj, ki za zaveznike nikakor ni znoe-Ijiv. Angleži so javili, da so bile izgubljene v glavnem ameriške in sovjetske ladje in da ni zoper nemške napade skoro ničesar moči storiti. Sovjeti so pa od svoje strani zahtevali, da angleška mornarica zlomi
ladij ne glede na rentabilnost.
Zelo opažen je bil tudi sunek konservativca Williamsa, ki razkriva pritajeno nezadovoljnost mnogih krogov z vedno močnejšim vodstvom, ki si ga hočejo prilastiti Združene države na gospodarskem polju.
Williams se protivi vladnem sklepu, da USA popolnoma prepuste proizvodnjo umetnega gumija. On trdi, da se iz enega milijona ton premoga, ki se ga v Angliji lahko dobi, more dobiti 200.000 ton sintetičnega gumija.
Dvodnevna debata o produkciji je obtičala kot poroča švedska vest, brez glasovanja in brez vsakega optimizma, ki so ga po izjavah ministrov hoteli ustvariti.
Sijajen uspeh prve cestne zbirke
Berlin, 21. julija, V dneh 2i. in 28. junija od članov Deutaches Rotes Kreuz in Deutsche Arbeitsfront izvedena prva cestna zbirka vojne pomoči za Deutsches Rotes •Kreuz znaša predhodno 29,338.904,12 RM. Uspeh enake zbirke v prejšnjem letu je znašal 21,887.614,67 RM Porast znaša torej 7,451.289,45 RM t. j. 34,04%.
Zasedanle nemšlto-ltalilansldb gospodarslUh situpin
Benetke, 21. julija. V okviru pospešitve vzajemnega sodelovanja na Industrijskem polju, ki je bilo sklenjeno o priliki 11. zasedanja nemško-italijanske industrije, so se dne 14. in 15. julija vršila delovna zasedanja nemško-italijanskih skupin za marmor, prirodni kamen, skrilovec, industrijo živil in druge gospodarske sljupine.
Popoina pritegnitev žitne letine 1942
Berlin, 21. julija. Priprave za pritegnitev bodoče letine so bile predmet delovne razprave Reichsnahrstanda, ki se je vršila pod predsedstvom Reichshauptabteilungsleiterja Zschlrnta v Berlinu. Pri tem eo ugotovili, da je v minulem letu oddana količina žita prekoračila pričakovanja za 800.000 ton. S prhnemimi ukrepi je zajamčeno, da bo tudi nova letina žita popolnoma na razpolago za preskrbo s krušnim žitom. Ravno tako so že gotovi vsi organizatoričnl pogoji za pritegnitev bodoče letine krompirja. Glede preskrbe z zelenjavo je po prvotni zakasnitvi zaradi mrzle pomladi nastopilo izboljšanje pri pošiljanju na trg. Na delovnem zasedanju so temeljito razpravljali tudi o ukrepih, ki so zaradi zavarovanja preskrbe potrebni na vseh drugih področjih prehrane.
nemško zaporo v Ledenem morju. Umljivo je, da je bil Bullit zato poslan v Anglijo, da nekako »odtaja Ledeno morje«. Najmanj pa je njegova navzočnost gesta, 8 katero poskušajo, da Sovjete slepe z akcijami in s pripravljenostjo plutokratov.
II XKCAIO ČASA
Jt'Uhrer je fipnnskemu Uiiavnemu načelniku g'oneraUsiinu Franku o prll'kl narodnega praznika poslal v prisrčnih besedah sestavljene brzojavne čestitke. ^
FUhrer je GonorairddmarechaUa Keeeel-ringa, poveljnika vojnega nemžkega letalstva v sredozemskem prostoru in severni Afriki, ndlikoval z ElchenlaUbom mit Schwerten zum, nitterkreiiz dee Elsernen Kreuzes in mu obenem poslal pismo.
ruhrer je ustanovil za pripadnike vzhodnih narodov odlikovanje za hrabrost in zasluge, ki bo podeljeno kot priznanje za hrabrost in posebne zasluge v zasedenem vzhodnem ozemlju. Fillirer je naročil £efu Oberkommanda der VVehrmacht, da izda izvršilne določbe.
Oenctralfeldmarschnll pi. Manetein se nahaja na kratkem oddihu v romunskem zdravilišču Predeaiu, kamor ga je povabil maršal Antonescu.
Po nalogu marSala Finske barona Manner-heima Je Generalleutnant Talveta te dni izročil Generalfcldmarschailu pi. Braucliitschu veliki krli finskega osvobodilnega križa.
Japonska mornarica je od začetka sovražnosti do 10. Julija potopila ali poškodovala 97 sovražnih podmornic, kot poroča cesarski glavni stan v nedeljo. Število potopljenih podmornic znaša po objaivl 59, poškodovanih pa 38.
Japonci so IzvrSlll uspeSno Izkrcanje v Hwanghwatsunu, Icl leži ob izlivu reke Yu v provinci Klangsi.
Poseben kredit 324.000 peeetov Je bil dovoljen za izgradnjo španske momsLrice in zračnega orožja.
Po nekem Routerjevcm poročilu iz Washing-tona so Zedinjene države prekinile vse konzularne odnošaje s Finsko. Pri tem ukrepu pa ne gre za prekinitev diplomatskih odnošajev med USA in Finsko.
Kakor javljajo Iz VVoshlngtona, je v Cung-klng dospeJ Leuctilln Curris, novi Roosevel-tov poverjenik za Cunklng, da konferlra z generalom čiangkajškom. čungking se bo gotovo čutil srečnega, zaradi te izredne »pomoči«, ki mu Jo s tem pošilja Roosevelt. Ljubše bi mu pač bilo orožje preko burmanske ceste.
Dne 1. julija je utonil večji del nad lOOO a\-stralskih vojnih in civilnih ujetnikov, ko Je bila v južnih vodovjih po neki podmornici USA potopljena japonska prevozna ladja, ki Je hotela odpeljati ujetnike % nek varen pas.
Ervavl spopadi v Kairu
Rim, 21. julija. V Kairu so v ponedeljek nastali veliki nemiri, pri katerih je bilo ubitih sedem Egipčanov in dva britanska vojaka. Nadomestujoči angleški šef policije Fitzpatrick je odredil številne aretacije in prepovedal Javna zborovanja. Ojačiil so straže pred britanskim poslopjem. Po sih krvavega incidenta, ki jih objavljajo vsi italijanski časopisi, so angleški vojaki začeli streljati na množico ljudi, ki se je zbrala pred policijskim poveljstvom, ko je ta nameravala osvoboditi ujetnike, ki so jih po zaslišanju hoteli zapreti. Kako veliko je število ranjenih na strani Egipčanov, se ni moglo dognati, ker je množica ranjence spravila stran. V zmešnjavi, ki je nastala zaradi streljanja, se je številnim ujetnikom posrečilo uiti.
VerlHK mili Diiick- NS (JmiverlaK umi Druokerel KHrnten (iiiihil., KlHucnfiirt, — VprlflKslolter: Г>г Kmi' Hfit.itn - Hniipt4ohriftlpitpr: Frifirich ТТмг'f»>»nTui	Л	o Nr 1
Mali slovar NSDAP
NSV = Nationnisozialistische Volkswohl-fahrt (III. del)
Leta 1933. se je porodila misel, da je najlepše vezilo za Fiihrerja za njegov rojstni dan pomoč za njegove stare sobojevnike. Iz pobude je nastala Hitler Freiplatzspende (darilo za Hitlerjeva prosta mesta) ki hoče danes pomagati ne le starim strankinim pristašem, temveč vsem rojakom in jih z očvrstitvijo njihovega zdravja usposobiti, da zadoste svojim nalogam v življenju in službi Fiihrerja.
Pri Hitlerfreiplatzspende je razlikovati med splošno odpošiljatvijo na o d -počitek in odpošiljatvijo na zdravljenje. Vse to je naloga NSV.
Prosta mesta, na katera se pošiljajo na odpočitek rojaki, daruje prebivalstvo z nabiranjem NSV. Dajejo bivališče in prehrano. Trajajo povprečno 3 tedne, da je odpočitek resnično podan.
Prositelj mora biti potreben odpočitka in pomoči. Vsak dopustnik, ki se pelje na Hitlerfreiplatz, dobi po NSV denarno podporo, ki znaša 50 popust voznine, pribolj-šek v denarju in zavarovanje zoper nezgode in jamstvo. Za nadaljnji odpočitek oz. dopust skrbi tudi NSV, s tem, da vsem ki so v njenem kraju na dopustu in so združeni v Hitlerjevo Jopustniško skupnost, prireja tovariške sestanke, jim omogoča prisotnost pri vsph stnnkinih prireditvah med dopustom in jih povabi k ogledu zanimivosti.
Poleg tega so HItlerfreipl&tze v zdraviliščih ill kopališčih, kot tudi v sanatorijih. Judi tam velja načelo, kot smo ga spoznali
pri odpočitku mater in odpošiljatvi otrok na deželo, da mora biti bolnik gospodarsko potreben, to je da ne zmore sam plačati
stroškov zdravljenja.
*
Jetika je ena največjih narodnih bolezni, ki jo posebno pobija nacionalistična država. Pobijanje jetike je zato danes naloga skoro vseh socialno delujočih mest. Mesta pa praviloma izvedejo zdravljenje samo takrat, kadar je pričakovati, da se delovna sposobnost zopet vzpostavi. V vseh ostalih primerih je doslej ostala jetika neozdravljena, če bolnik ni mogel stroškov sam plačati, .vsled česar se je lahko bolezen prosto razširila.
To napako hoče pri pobijanju jetike odpraviti protituberkulozna pomožna ustanova NSV, s čimer pripomore tudi takim
bolnikom možnost zdravljenja. S tem se najboljše preprečuje, da nadaljnje osebe ne nalezejo jetike.
Da se jetiko uspešno pobija, zapusti NSV pri tem svoje načelo, da v glavnem skrbi samo za dedno zdrave osebe; nasprotno skrbi tudi za dedno nezdrave osebe, po katerih se lahko ogroženi dedno zdravL.
Ker NSV z vsemi ostalimi mesti v tej zadevi posebno povezano sodeluje, dokazuje, kako zelo se ocenjuje pravilnost tega. dela, ki vodi k zdravju nemškega naroda. Ce bolnik sam ne zmore, stroškov in če ni nosilca stroškov (n. pr. bolniške .blagajne), prevzame protituberkulozna pomožna ustanova NSV celokupne stroške zdravljenja. Poleg pravih stroškov zdravljenja daje NSV ob nastopu zdravljenja tudi perilo in
Male gospodarske novice
Prebivale! Chotzena v protektoratu go se pred kratkim spraševali, Ce bencin ne privlačuje čebel, ko so videli, da se je celih pet če-belnlh rojev usedlo na bencinsko črpalko. Roji 80 črpalko popolnoma zakrili. Cebelne roje so počasi ugretoli In jih izročili nekemu čebelarju tega kraja v oskrbo.
Bolgarsko trgovinsko ministrstvo je predložilo parlamentu zakonski osnutek, po katerem se naj odobri med Nemčijo in Bolgarijo v maju t. 1. sklenjen dogovor o obsežnih nemških dobavah v vrednosti 12,144.000 levov bolgarski državi. Protivrednost za nemške dobave bo Bolgarija odplačevala v sedmih letnih proračunih v okviru nemSko-bolgarskega kllrlnga.
Da 86 poglobi dovoz za gozdno in lesno gospodarstvo, ki je bil sklenjen v Januarju tega leta kot prvi velegospodarsld dogovor za evropsko celino, se Je vršilo v Konigsbergu zasedanje za gozdno in lesno gospodarstvo, ki 8o ga obiskali odposlanci iz Daneke, finske,
Italije, Švedske In Slovaške. Določili so organizacijski načrt In postavili sedem delovnih seikclj. Za vse narode, ki so se pridružili, so bila točno določena delovna področja in se oni udeležujejo pri obnovi evropskega in lesnega gospodarstva, ki bo v nasprotstvu z HberaJl-stlčnlm gospodarstvom tvorilo vezo med narodi.
Romiuiski mlnlstrsld svet Je sprejel nov zakon o kamenem olju, ki ustvarja možnosti, da se odprejo nova polja kamenega olja. Vsi strokovnjaki so si edini v tem, da se nahajajo na Južnem obronku loka Karpatov poleg že obratujočih Se Številna druga najdišča kamenega olja, ki se dosihdob le zaradi tega niso mogla navrtatl, ker M družbe kamenega c^ja niso mogle zedinltl o poseetl In rudoslednlh pravicah. Zato je bila ena izmed prvih naredb vlade Antonesca, da pripravi nov zakon o petroleju, ki je sedaj postal dejstvo in vse tako uravnal, da bo ■ tem zadovoljne vse stranke.
obleko in po potrebi skrbi med njegovo odsotnostjo za namestnika na njegovem delovnem mestu. Po zdravljenju v sanatoriju, mora rojak praviloma na pregled pri proti-tuberkuloznem skrbstvenem mestu.
Jetika pogosto nastaja in se razširja zaradi slabih gospodarskih razmer. Nezadostna prehrana in slaba stanovanja telo oslabe in povečajo nalezljivost, nepazljivost bolnika pa mnogokrat stanje poslabšuje. Protijetična pomožna ustanova zato po potrebi poseže vnaprej vmes z zdravim stanovanjem, preskrbo postelj in podporo za prehrano.	^
Prav nacionalsocialistično socialno skrbstvo ne posluje samo na polju posebne oskrbe, temveč mora povsod tam sodelovati in pomagati, kjer je potreba, da se nemški narod gospodarsko utrdi. Poleg tega je pooblaščenec za črtrletko v jeseni 1936. NSV naročil, da se z uporabo kuhinjskih odpadkov poveča pridobivanje masti in mesa v Nemčiji In tako zavaruje prehrana nemškega naroda.
Nemška žena je prva pomočnica prehranjevalne pomoči, kajti ona zbira v dostavljenih ji posodah uporabne kuhinjske in jedilne odpadke. Odpadke odnaša NSV, pri čemer naj ji pomagajo občine s tem, da oskrbe brezplačen prevoz. Odpadki se uporabijo za pitanje po NSV nabavljenih prašičev, ki 80 v večjih občinah v posebnih svinjskih hlevih, v manjših pa pri zanesljivih kmetih.
Pomožna ustanova nima pomena samo na narodnogospodarskem polju, temveč tudi vzgojnem, ker utrjuje požrtvovalnost nemškega naroda.	—ing.
Breda, 2i. Julija 1942.
KARAWANKEN BOTE

Pred nami |e mehiški zalivi
Roosevellove Irgovsbe ladje ne uidejo
Brezodmornl ђој podmornic čez 100 dolžinskih stopinj
РК. Pred nami se preliva mehiški zaliv; Atlantsko morje tu moli v ameriški kontinent, 100 dolžinskih stopinj, več kot četrtino zemeljskega obsega smo oddaljeni od Nemčije. Poveljnik bere brezžično poročilo: »Številni parniki Floridastrafie, smer mehiški zaliv«.
24 Tir kasneje. Opazimo dimnat oblak, Se enega, dva, tri... Oči so kot priklenjene na obzorju. Ladje s spremstvom?
Lot za obema zadnjima
Dva pamika sta tako hitro zginila, kot sta prišla. Oba slednja pa, dva debela par-nika, sta vredna nekaj jegulj. Naprej!
Temnomodra voda se peni v tropično žarečem soncu, z veliko brzino lovi podmornica oba pamika tako spretno, da pod-, momice niti ne vidijo, sama pa stalno opazuje, Njeno zobčanje, njena hitrost, vse je pripravljeno za napad, ko sonce zatone, dokler v na južni širini hitro nastopajoči temi ne pustimo priti prvega pamika.
Številke kličejo raz mostu v stolp, iz Stolpa na most 2000 metrov,.. 1000 metrov... bližje, vedno bližje se hitro krade senca.
Naenkrat raztrga tišino zamolkel pok in zabliskanje. Samo sekunde, nakar je zopet mimo. Tajinstvena senca pred nami obstoji ... torpediran 15 milj od X, kakor Javlja brezžično, 2e padajo rešilni plavajoči morski signali z magnetičnimi lučmi raz krova...
Obrnemo se medtem in vozimo za drugimi paraikom, ki se je takoj obrnil, ko je opazil, da je bil prvi torpediran. Debel oblak' dima kaže kako se trudi da uide svoji usodi. Čeprav njegovi kurjači še tako zelo kurijo
kotle, mi pridemo bližje,..
Se eno možnost damo sovražniku z našim topništvom, da ustavi in gre posadka v čolne, da ne zadobl v torpednim strelom žrtev med posadko.
Možnosti niso izrabili, nasprotno, odgovorili so streljanjem. Dva- trikrat so udarile njegove granate v našo bližino, nato nas pa sovražnik zastonj išče. Nihče tam ne opazi, kako se postavimo, 2e so mislili, da 60 nas potopili in da so hitrejši kot nemška podmorica.	'
»Cev dve — ogenj!«
»Torpedo leti!«
.;. Leti 50 sekund hi... zadene... rav-
no pred mostom, tako močno, da se ladijski nos tovornega pamika takoj potopi, zadnji del pa moli kvišku.
Samo velik oljnati madež preostane. Se se ponovno od tam sliši »torpediran«, »ime« pamika, hitro se potapljamo, Predno so javili položaj ladje, se razlega pozornost
vzbujajoče dolgo tulenje tuit--konec.
Bilo je zadnje znamenje življenja...
Tudi ta pamik se je gotovo med tem potopil; da se prepričamo, plovemo nazaj, zagledamo rešilni čoln, nekaj dalje pa velikanski oljnat madež. On in penetrantni duh kurilnega olja povesta dosti...
Imeni obeh pamikov pojasnjujeta, da smo potopili dve sestrski ladji; obe sta bili last nekega new-yorškega brodarja, Skoda, da ne moremo videti njegovega obraza, ko dobi novico — ravno sedaj, ko so USA-za-varovalnice Izjavile, da odškodnin za potopljene ladje ne bodo več izplačevale!
EK za itallganske plomrje
Bojevali so se v zlmslii vojni na Vzhodu l(ot pešalii
PK. 27 pontierjev, kot se imenujejo italijanski pionirji za grajenje mostov, častniki in moštvo, je stopilo naprej, da ob navzočnosti poveljujočega generala italijanskega ekspedicijskega zbora prejmejo od nemškega zveznega častnika EK 11. Nemško odlikovanje je zahvala in priznanje naše vojske za junaška dela, ^1 sta jih oba pon-tieraka bataljona v zimski vojni izvršila v sobojevništvu z nemškimi četami. Danes je ravno orožni dan italijanske že-nijske čete, ki je slična kot naša pionirska četa ter je ta dan orožja obenem najlepši izraz nemško-italijanskega sobojevništva.
»Ko se vrnete v Italijo boste lahko dvakrat ponosni, da nosite to odlikovanje, ki
Mobilizacija železnih rezerv
Naredba ReiAsminlstra Ilir Bewaffnung und Munition
Berlin, 21. Julija. V svrho zavarovanja nemški vojni oboroževalni industriji potrebne železoproizvodnje je Reichsminister fiir Bewaffnung und Munition Professor Speer s pritrditvijo FUhrerja in po nalogu pooblaščenca Stiriletke Reichsmarachalla Go-ringa izdal naredbo za mobilizacijo železnih rezerv. Po tej naredbi naj bo vsaka razpoložljiva množina neuporabljenega železa dovedena k staremu železu. Posebno naj bo mobilizirano staro železo, neobdelani železni in jekleni material, izdelki iz železa in litega železa, ki se ne potrebujejo več ter mirujoče obratne naprave v vseh industrijskih delavnicah s posebnim odbran jem.
Pri oddaji bo načeloma povrnjena samo vrednost starega železa, lahko se pa zaprosi za dodatno odškodnino na RUstungskontor, G. m. b. H, Berlin, če gre za mirujoče naprave, za izdelane dele ali za v začetku obdelovanja nahajajoče se železo. Tudi tukaj je zopet v veliki meri prepuščeno odločanje samoodgovomosti Betriebsfiihrerja, ker Be-triebsfiihrer lahko ugotovi množino materiala, ki naj se odda, in oceni vrednost, ko stavi predlog za dodatno odškodnino.
Vsi obrati gospodarstva, poljedelstva in rokodelstva prejmejo prijavnice, ki so zelo priproste in ki bodo zbrane ter ocenjene po Gauih. Vso akcijo pripravi in izvede Reichsminister fiir Bewaffnung und Munition, ki bo izdal za izvedbo potrebna določila. 2e od Reicbswirtschaftsministeriuma uvedeni ukrepi za pospešeni prevoz sedaj še v skladiščih nahajajočega se starega železa k železarnam in železolivamam se povzemajo tudi v tej naredbi. Z dne 11. julijem je naredba stopila v veljavo.
Dodatno je Reichsmiqister fiir Bewaffnung und Munition izdal oklic na nemške
Betriebsfiihrerje, kateremu na čelo je postavil geslo: »Najboljšemu vojaku najboljša orožja!«	^
Ta akcija Reichsministra fiir Bewaffnung und Munition zamore mobilizirati železne rezerve, ki se jih tudi v doglednem času po vojni ne bo rabilo. Dobi se še na primer velike množine železa in jekla, ki Izvira Se iz mimodobskih naročil in ki se bo komaj kdaj še uporabilo v prvotno nameravani obliki uporabe. Starega železa sicer ne manjka. Ce pa se železna produkcija zviša, ne da bi bilo istočasno potrebno povečati tudi premogovne proizvodnje, je s tem za našo naraslo oboroževalno proizvodnjo zelo veliko storjenega.
vam ga je podelila'najboljša vojska sveta!« je zaklical poveljujoči general, sam Ritter-kreuztrager, pri odlikovanju svojim ponti-erijem. »Vi vsi veste, kako zelo je bilo one dni odvisno od vztrajnosti, ko ste z nemškimi oklopnjaškimi enotami zavrnili kozaški divizije..«
Toda današnja slavnost ne spominja samo na to, ampak tudi na slavno gradnjo mostov v septembru 1941 pri mostišču Dnje-propetrovsk. Med hudim, stalnim sovražnikovim delovanjem je nastal v zvezi z nemškimi enotami most, ki je zelo velike stra-tegične važnosti. Visoko odlikovanje krasi v znak priznanja onega pionirskega dela italijanskega ekspedicijskega zbora poveljnika 1. bataljona, čegar prapomo geslo je: »La gloria aride aH' altra sponda« — »Na drugem bregu nas pozdravlja slava!«.
Nič manj samozavestno je geslo drugega bataljona: »Vsak naš most, drzno izzivanje sovražnika.« Kar njih gesla povedo, to so tudi pontieri držali, tudi če se niso vojskovali kot pionirji, ampak kot infanteristi. Niti oprema niti izobrazba — radi večjega specializiranja italijanskega pionirskega orožja — nista pri tej izrazito tehnični specialni četi uravnani na infanterijsko vojskovanje; pa vseeno so se pontinieri, ko je največja alarmna nevarnost zahtevala, da so Sli v bojno črto, pokazali to, kar so vedno nemški sobojevniki s katerimi enako nosijo črne našitke: prvi infanteristL
Brez topništva, da, brez vsakega težkega orožja, brez vsake zadostne infanterijske izvežbanosti na terenu, skoro samo s kara-binkami in ročnimi granatami in prevzeti dobre volje, da izvrše svojo dolžnost —>
Prožni porcelan
Tvarlna Iz domače zemlje
z besedo »porcelan« je po večini združena predstava dragocene, pa zelo zdrob-Ijive stvari. V resnici si je kot surovina za najfinejšo posodo in najtanjše okraske priboril zmagovito pot skozi Evropo, kamor je prvič prišel na trg v 16. stoletju. Znano je, da je Johamn Friedrich Bottcher, ki je bil v službi na saškem dvoru, zlomil kitajski porcelanski monopol in prvi žgal kaolin tako, da so bili iz njega sestavljeni predmeti enaki kitajskemu porcelanu.
Porcelan in porcelan ni eno in isto! V zadnjem stoletju je tehnika v vedno večji meri posegala po porcelanu in ga je uporabljala predvsem za izolacijo v elektrotehniki, pa tudi za napravo važnih aparatov in zobni nadomestek. Industrija se je na novo usmerila in je začela z izdelovanjem različnega porcelana. Razlikujemo trdi porce-
ZadržeTapje cen v Evropi
Den Haag, 21. julija. Reichskommissar fiir die Preisbildung (državni komisar za določitev cen). Minister a. D. Staatssekre-tar dr. Hans Fischbock je v Haagu govoril o snovi »Politika cen v Evropi«. Dr. Fischbock je primerjal meddržavne odnošaje cen z notranjegospodarskimi in ugotovil, da mora v meddržavni politiki cen, ako hočemo doseči čimboljši uspeh za celokupno Evropo, na mesto poganjanja za egoističnimi posebnimi željami stopiti na skupne cilje usmerjeno mišljenje, kakor je to v večini držav že priznano za domače področje. »Meddržavno oderuštvo s cenami« doivedlQ do povišanja tadekM емк
v prizadetih državah kot se to mora zgoditi pri prekoračenju cen v domačem prometu.
Zadrževanje cen v Evropi bi pa nasprotno ravnotako koristno učinkovalo za meddržavni blagovni promet, kot je to slučaj pri v mnogih evropskih državah že izdanih zadrževalnih predpisih za domači promet. Na učinkovitost teh v celi vrsti meddržavnih dogovorov že zasidranih načel sicer znatno vpliva razvoj domačega sestava cen v teh državah. Tem bi namreč bilo težko napram inozemstvu izpolniti svoje obveznosti glede obdržanja stalnih cen in glede dejanske dobave blaga po teh cenah, če se ne drži trdno na enak način 1д aa enaki
pwWaid domea oka емк
lan od mehkega. Razlika pa nI v večji ali manjši trdoti izdelanih predmetov, ampak ima mehki porcelan nižje tališče, že pri nizki temperaturi postane mehak in se zato lahko uporabi za keramiko in umetne zobe. Trdi porcelan se pa uporablja za orodje in posode za kemične laboratorije in za industrijske svrhe.
Kaolin ni potreben Kaolin, posebna vrsta in oblika ilovice, ee nahaja sicer na raznih krajih Nemčije, moralo se ga je pa zelo veliko uvažati, da bi se zagotovil stalen porast porcelanske proizvodnje. V zadnjih letih se je posrečilo nadomestiti kaolin z lojevcem. Tako pridobljena masa je porcelanu enakovredna in mehanično še bolj odporna. Imenujejo jo »Steatit« in samo njena upogljivost je še enkrat večja kot pa porcelanova. Danes že moremo pripravljati porcelanovo maso, ki lahko prenese trenutno menjavo mrzlega in toplega, torej velike temperaturne padce, ne da bi počila. Nova masa vzdržuje že tem-« peratume razlike do 150° C.
Vodnjaki in vodovodne cevi iz porcelana Velika odpornost novega porcelana je omogočila, da ga uporabljamo za čisto nove tehnične svrhe. Uporabljamo Se omenjene porcelanaste vodovodne cevi in polagamo cevne vode v tovarnah, ki so tudi iz porcelana, Pred prej uporabljanimi cevmi iz litega železa imajo prednost radi vzdržnosti napram kislinam in dejstvo, da se v porcelanu ne tvori n i č kamenja v kotlih. Ker ostane porcelan popolnoma brez okusa in duha, M BoWamskA sfom dobsBo dajo
tako BO napadli. Od 3370 mc^S enega bataljona jih je 53 umrlo junaške smrti in 60 pontinierjev je ranjenih tekom štirih tednov o®lo iz vrst, 22 zaslužnih svetinj in 38 EK nosi ta bataljon v spomin ramo ob rami z nemškimi četami prestanih bojev.
Napolnjeni orožnega ponosa, ki se je kazal tudi pri ponlrjih, bodo pontieri še nadalje v odločilni bitki izpolnili svojo težko nalogo, če se glasi: »Pontieri naprej!« Gradili bodo mostove in si pridobili po« zdravljajočo slavo na nasprotnem bregu teg se bodo bojevali kot napadalni pionirji, ča je potreba. Njih junaki bodo pa vseeno ostali pravi pontieri, namreč gradilci mostov neporušljivega mostu prisrčnega sporazumevanja dveh narodov.
Kriegsberichter Dr. Leo Leixner.
uporabiti za mlekarske naprave in za hladilnice živil. Zelo se je obnesla tudi uporaba trdega porcelana za vodnjaške cevi in vod-njaška cedila. So trajnejše kot železne cevi in prihranjujejo poleg tega trde metale, ki BO potrebni za oboroževanje.
Tako je ta domača tvarina daleč nadkrl-lila svojo današnjo vrednost in si je pridobila veliko novih uporabnih področij." Iz dragocene luksuzne surovine, nekoč privi« legij kraljevskih dvorov, je postal modema tvarina splošnega pomena. Nemško sodobna raziskovanje je pokazalo nova pota in ngi-pravilo stroje za njegovo mnoštveno izdelovanje.
Heinz Scheibenpflug.
Fovečavamo
Masla ni dovolj? Razgnetemo ga s posnetim presnim mlekom in že zadostuje, da na-mažemo ž njim dvojno število kosov kruha kot poprej. Margarino tudi lahko namaže-mo na kruh, ako ji pridamo fino sesekljanega drobnjaka ali hrena in je imamo še dosti za kuhanje. Spinačo, kislo zelje, jabolčno čežano tudi kuhamo do treh četrtin, eno četrtino pridenemo surovo med pripravljeno jed in tako imamo ne le več zelenjave in čežane, temveč je tudi redilnejša. Vsekakor pa je tako pripraviti le toliko množino jedi, kot je pojemo isti ali največ naslednji dan.
Tudi meso lahko pomnožimo. Moramo uporabiti stroj ali pa kupiti že sesekljano meso. Povečamo meso s pridatkom kuhanega krompirja, lahko pridamo tudi sesekljane gobe ali drugo zelenjavo in tako lahko iz malo sesekljanega mesa napravimo veliko omake, ki da s krompirjem ali zelenjavo okusno jed. Pomislimo tudi, da nekoliko več pripravljene pečenkine omake lahko dobro porabimo drugi dan pri zelenjavi. smo iz kosti skuhali juho, jih raztolčemo na drobno, jih močno spravimo in jih ponovno kuhamo. Ta juha, ko jo precedimo, je še vedno okusna, tako da iz nje lahko napravimo kosilo s samo eno judjo.
Tudi z moko moramo štediti in jo skrbno razdeliti. Za peko bomo uporabljali recepte, ki predpisujejo poleg moke tudi zmečkani krompir. Tudi cmoke pomnožimo s pomočjo krompirja in ne pozabimo spraviti vsak drobec in skorjo kruha, kajti gosta kruhova juha je nasitna in redilna. Sladkorja pri peki do polovice prihranimo, česar ne zabrani noben recept, in za to potrosimo pečeno potico, iez močnata jedila nekoliko s sladkorno moko.
Marmeladi pridenemo za eno četrtino njene teže kuhanega, zmletega korenja, ki je sladko in brez posebnega okusa, tako, da se izvrstno ujema z vsako sadno aromo. Potem ko vse zmešamo, marmelado dobro prekuhamo in lahko stoji 12 do 14 dni sveža, preden začne kipeti ali plesnitL
Da zdrob in stročnice pred kuhanjem 4 do 8 ur namočimo, da so izdatnejše, je ža znano. Star krompir, ki je ovenel in ga je težko lupiti, tudi nekaj ur namočimo, пал kar je veliko bolj napet in trd in ga več« krat celo lahko kuhamo kot krompir v oblicah.	Elise Skibbe.
Jftlate ^aswfodmatkc navi€m
' Romunski mlnietrekl svet je sklenil ustanoviti nemSko-romunsko ибпо družbo za Izkoriščanje trstnatlh gozxJav v delti Donave. la teh ogromnih trstnatlh gozdov na področju vi velikosti skoro ene province bi se dala, kakoc so dognali poskusi, prldoMvatl odličma celum laza. H koncu je bilo znova načeto vprašanj* preskrt« glavnega mesta Bukarešte s plinom. Maršal Antonescu je že pred nekaj časa ukac zaA graditi plinovod v Bukarešto; v evrho izvršitve tega ukaza je bila ustanovljena družba« ki je sestavljena iz zastopnikov vseh zalntere-airanlh mest.
Po najnovejših Izkaidh prinaša perutnlnar-Btveno letno % milijona pengOjev ogrskemu пал rodnemoi dohodku. Od perutnine porabijo tit četrtine doma, eno četrtino pa Izvozijo. Z ozk rom na to, da se s perutninarstvom bavljo predvsem maU .poljedelci, okoU 92 odetotkoy
зпм tat tU« ршв/тти Wfilajai вшмш
Sclte 4. — Nr. 57.
KARAWNKEN BOTE
Mittwoch, 22. Jul! 1942.
Uerfdigungskgfflpfi! Em uollen Gange
Elsenbalmzicle шп Moskau von fler Luftwaffe verniđitet - 55 Sowjetpanzer, davon 36 bei Worooesdi abgesdiossen
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 20. JulL Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Tm Siiden dcr Ostfront sind, nachdem die K^egenfalle beendet Bind, die Verfolgungs-kampfe in sudlicher und 5stlicher Richtung ■wieder in volleni Gange. Kampf- und Schlacht-fliegerverbande zerstorten feindliche Kolonnen ostwarts Rostow, vernichteten wichtige Nach-echubverbindungen des Feindes im Miin-dungsgebiete des Don und unterstiitzten wirk-eam die Verfolgungskampfe im Donezbogen.
Der Feind griff auch gestern mit starken Kriiften den Briickenkopf Woronesch an. Alle Versuche rur Ruckeroberung der Stadt ■wurden in harten Kampfen, zum Tell im Ge-genstoB, von der Luftwaffe erfolgreich unter-«tQtzt, abgeschlagen und hierbei wurden von 60 angreifenden Panzern 36 vernichtet.
Im Raum um Moskau wurden Eisenbahn-
ziele bei Tag und Nacht mit vernichtenđer Wirkung angegriffen. Siidlich des Ilmensees scheiterten ortliche Angriffe des Feindes. Bei diesen Kampfen wurden eine bolschewistische Gruppe vernichtet und 19 feindliche Panzer abgcschossen.
Das Hafengebiet von Murmansk wurde am gestrigen Tage mit bcsonderem Erfolg bombardiert. Auf Dockanlagen, Kraftwagen und Betriebsstofflagern entstanden groBe Brande. Jagdflieger schossen hierbei iiber der Kolabucht 17 feindliche Flugzeuge ab.
In Nordafrika beiderseitige Kampf-tatigkcit von ortlicher Bedeutung. Nordost-warts London erzielte ein Kampfhugzeug bei Tage Bombenvolltreffer in einem bedeutenden Riistungswerk.
Im deutsch-hollandischen Grenzgebiet warf
Das „ШипбеГ der Hiederlage
OedSmpfte TSne Im „Economist"
GSteborg, 21. JuH. Die englische Wirtschafts-zeitsdirift „Economist" macht einigc elegisciie Anmerkungen zu den Geschehnlssen der letztcn Wochen. Er Ubt Kritik an der Haltung der eng-lischen Regierung wShrend der letzten Aus-^rache im Unterhaus und meint, die britische Offentllchkeit fordere nidit so sehr einen Erfolg im Abstimmungssaal als einen Erfolg in dcr Schlacht. Der Produktionsminister Oliver Lyttel-ton habe mit wechselndem Argument erklart, Slurzkampfflugzeuge batten nur einen gerinjen Wert, und kurz darauf, es wUrden bald viele Sturzkampfflugzeuge an der Front erscheinen. Kbenso habe er versichert, daB die Ausriistung der Truppen In Libyen gut gewesen sel, spiiter dann aber erklart, falls sle nlcht gut genug gewesen sein solite, habe es da ran gelegen, dafi in den Monaten nach Dunkirchen keine Zeit filr die Herstellung neuer Typen gewesen scl. „Er schien zu iiberschen, dafi man bisher nach verbindlichen amtllchen Erklarungen angenommen hatte, Ше libysche Armee sel so gut ausgerlistet wle der Feind und habe den Vorrang bel der Beliefe-rung mit den neucsten Panzern und Panzer-gesdiUtzen erhaltcn."
Als die groCte Schwlerlgkelt bezelchnet der Artikel die Hindemisse der Zeit und des Rau-mes fUr die Kampfhandlungen der vereinlgten Nationea auf den wcit verstreuten Fronten.
Die Zeitschrift 1st femer, wle aus einem wei-teren Artikel hervorgeht, bei der Erorterung der allgemeinen Kriegslage filr England und seine Verbiindeten sehr besorgt Uber die Wirkungen der milltarlsdien Riickschldge in Nordafrika auf die Lander des Nahen Ostens. Das Beispiel Agyptens sei „nicht sehr ermutigend". Die SAwlerigkelt liege darin, dafi, falls die KMmpfe einmal aiif die Grenze Syriens, des Iraks oder Irans libergreifen sollten, die alliierten Armeen aber geschlagen seien, „und es 1st wenlg Gewahr vorhanden, dafi slch einer der Staatcn des Nahen Ostens mlt dem Verllerer verbtinden wlirde." Der Artikel spricht zwar seine Zufrie-denhelt aus, daS die Regierungen jener Liinder Mafinahmen gegen die Agenten der Aclise, gegen die „lokalen Fiinften Kolonnen" und gegen die „tiefeingewurzelte Geriichtemacherei der Basare
und Klubs" ergrlffen hStten, Aber die Schwlerlg-keiten seien dennodi betrachtllch, besonders da alle diese Staaten ernste Schwierigkeiten In Ihrer Ernahrung gehabt hatten, zum Tell wegen des Zusammcnbruchs des 'Aufienhandels, zum groCten Teil aber wegen Hamsterei oder Schwarzhandels bei sehr hohen Preisen. Die Politlker In |enen Landem wuBten, daB nichts eine so verheerende Wirkung auf ihre politische Laufbahn ausiibe wle immer wieder auftauchende und nicht ausrottoare „Brotaufstande". Die Agenten der Achse zogen wahrenddessen durch die Lender und lieBen einen Schwanz von Lugen, Geriichten, Unzufriedenheit und Aufstand h inter sich. Der Artikel konstruiert slch filr die deutschen Feldzugsunternehmungen einen „de-fensiven Zwedi", namllch die Wiedereroberung des Deutschen Reiches so lang, so miihsam und
ein britische; Flugzeug am gestrigen Tage einige Bomben auf Wohnviertel. Das Flugzeug wurde abgeschossen.
Die britische Luftwaffe griff bei Nacht mit schwacheren Kraften einige Orte an der Deutschen Bucht, vOr allem die Stadte Bremen und Oldenburg, an. Die Zivilbevol-kerung hatte Verluste. Drei feindliche Flugzeuge wurden zum Absturz gebracht.
Bei den erfolgreichen Abwehrkampfen im Briickenkopf Woronesch zeichnete sich eine echlesische Infanteriedivision besonders aus.
Das Jagdgeschwader Udet errang seinen 2500. Luftsieg.
so teuer zu machen, daB die verelnten Nationen den Versuch dazu aufgebcn miiBten. und legt dann seinen Lesern die folgende Prognose vor: Wenn der Widerstand der Sowjetunion gebro-chen wiirde und die ganze I.andmasse Euraslens den totalitaren Machten In die Hand kame, dann „konnte Hitler, welcher Strom von Waffen slch auch aus den angelsSchsischen Fabriken und von Schiffen auf den Werften ergieBen wiirde, niclit nur von einem Remis, sondcrn von einem totalen S leg sprechen", Warnend schlleBt der Artikel mit den Worten: „Es wiirde ein Wunder sein, wenn in Anbetrađit ihrer Hllfsquellen die vereinlgten Nationen besiegt wurden, — aber Wunder geschehen manchmal."
Jagoslawlsdie Emigration gespalten
Belgrad, 21. Juli. Meldungen der serblschen Bliitter zufolge 1st unter der jugoslawlschen Emigration im Auslande eine Spaltung eingetreten. Ministerprasident Nedic selbst befafite sich damit vor einer Abordnung vtin Bauem und telite mlt. daB sich die jugoslawlsche Emlgrantenreglerung in London in drei Gruppen gespalten habe. Der einen Gruppe, die in London blleb, gehoren Jukic, BIcanic und S chute) an, eine zwelte Gruppe (ibersledelte nach Amerika, und eine drltte verlegte ihren Aufenthalt nach Kairo. Die Emlgrantengruppe in Kairo habe kundgetan, daB sle die Politik der jetzlgen serblschen Regierung Nedic bllllge und nach Ser-bien zurlickkehren wolle. Die Kriegslage zwang sle aber seither, Agypten zu verlassen, und ihr jetzlger Aufenthaltsort sel unbekannt.
UeridiSrne Spannung am Nil
Ultimative Forderungen an Ednfg Faruk
Ankara, 21. Juli. „Denunziert Spione und Geruchtemacher!" Unter solchen Titeln ver-offentlicht die agyptische Presse zahireiche von der britischen Propaganda inspirierte Leitartikel. Diese sind auBerordentlich auf-schluBreich fiir die Stimniung unter der agyp-tischen Bevolkerung. Jm iibrigen wird die agyptische Presse starker denn jc durch dis Zensur geknebelt und dar£, abgesehen von Parlamentsberichten, ilicht mehr iiber be-achtenswerte innerpolitische Vorgange be-rich t en, so daB die Zeitungen ausgesprochen farblos wirken.
Mittlerweile _ werden aus diplomatischer Quelle auch Einzelheiten fiber den D ruck auf Konig Faruk bekannt. Danach erschien der britische Botschafter Miles Lampson in der vorigen Woche bei Konig Faruk in Audienz, urn ihm zwei ultimative Forderungen zu iiber-bringen. Einmal verlangte der britische Botschafter ein Manifest des Konigs fiber die anglo-agyptische Zusammenarbeit mit dem
Hinweis darauf, daB nur durch eine solche" AuBerung der wachs^nden Stimmungs-verschlechterung sowie der offenen Feind-schaft breiter Publikumskreise Einhalt ge-boten werden konne. Zum andern erhob der britische Botschafter gegen Mitglieder des Hofes Anklage englandfeindlicher AuBerun-gen und Konspiration gegen die Sicherheit der britischen Armee. Die erste ForderunK lehnte der Konig mit dem Hinweis ab, daB es Aufgabe seiner Regierung sei, politische Erklarungen abzugeben, was im iibrigen zu wiederholten Malen durch das Bekenntnis zum anglo-agyptischen Vertrag durch Nahas-Pascha geschehen sei. Zum zweiten Punkt verlangte der Konig schlussiges Beweismaterial und sagte bei dem Vorliegen eines solchen Unter-suchung zu. Die Audienz des britischen Botschafters en dete mit einem offenen MiB-klang, und die britisch-agyptischen Be-ziehungen haben sich seitdem eichtbar ver-schlechtert
Die ohne Krenz
GEDANKEN UM AUSZEICHNUNGEN — VON HAUPTMANN K. SPRINGENSCHMID
Zum erstenmal wurde in der 12. Kompanle đavon gesprochcn. als der Obergefrelte Peril auf Urlaub g ing. Das war vcrstandlich, denn Pcrzl lat das Herz der Kompanie. Eigentlich muGie man sag en, der Magen; denn Perzl ist der Koch, aber Herz und Magen liegen )a beim Soldaten in der gleldien Ge-gend. Allerdings, Pcrzl 1st ein Koch von Gotten Gna-dcn, ein Koch ftir Leib und Seele. Selbat damals, als die Kompanle sieben Tage lang durch die Walder Lapplands zog, als er — was Ihm In diesem Krlege das Schwerste war I — seine treuen Zugpferde er-sdileBen muCte, well sle aus dem grundlosen Moor nicht mehr hochzubrlngen waren, schleppte er, kaum daB das Mottl gesdilosscn war, mitten im sdiwersten Feuer den heifien Kaffee heran. Kelner in der 12. Kompanie wird diesen Kaffee jemals vcrgesscn. Von dort an ging dann alles gut welter. Es 1st nicht nur dies, daB Perzl iiberall selbst aus dem Nidits etwas zustanđe bringt, mehr nodi gilt, in weldier Art er es darbietet, immer vergnilgt. immer frohllch. Das macht |a erst den rechten Kodi aus. Je dredcl-ger es der Kompanie geht, desto ruhiger wird der Perzl. „LaB dir Zeit", das ist »ein Leibspruch, und wo dieser nidi t mehr ausreicht, hat er ein zweites, nodi ausgiebigeres Wort: „Gott hat die Welt er-schaffen, aber von Eile hat er nidits gesagt." Das hat er von den Finnen gehort; denn die haben es auch mlt der Rube. Die Rube, die von ihm ausgeht, gcbt durch die ganze Kompanie, selbst wenn lidi einmal, wle bei Salla, der Wind von driiben plotzlidi dreht and nun mit einemmal die Kil die vora 1st und die Gefechtsvorposten hintcn. Dies also ist Perzl. Dann Borrcckl Was wfire die 12. Kompanie ohne den Gefreiten Borreck? Wle oft hat der Alte adion gesagt: „Ach. Borreck,- sehen Sie dodi mal za . . , I" Und Borreck weiS Immer zu helfen. Er hat die nenesten Waffen fdr den Waldkampf erfunden. Was hat er alles aus elnfachen Handgraniten gemadit? Borreck hatte immer neue Oberraschungen, neut Ideen. Aber er bewies sein Gescblck auf bel fried-lichereo Aufgaben. Als die feindlidien Grtnatverfer kumez xledet UslncA SdifW ita.
đrOdctcn, baote Borredc elL Fenster ene leeren Fla-schen and machte dann aos den Halsen der Flaschen dcm Alten ein Service fiir Kognak and so, wenn einmal etwas Besonderes in dir Kompanie zu feiem ist. Dann ist beispiclsweise der Schfltze Friedridis, ein Bauer, ruhig, ein wenig nacbdenklidi, aber zu-verlassig wie der Himmel selber Wo man ihn hii-stellt, dort steht er. Da mogen die anderen driiben eine ganze Holle loslassen and stiirzt noch dazu der Himmel ein, der Friedridis strht auf seinem Platz wie ein Baum, der Wurzeln geschlagen hat. Es heifit in der Kompanie, auf den Friedridis miisse man acht geben, wenn einmal der Krieg zu Ende ist; denn wenn einer vergafie, den Friedridis abzulosen, stiinde er nodi viele Jahre einsam als letzter deutsdier Posten in Lappland. Dann ist nodi Fritz Riindelin zu nennen, der kleine stammige Gefreite, flink and wendig, ein Spiiher, der es mlt den Finnen auf-nimmt, dann Bolle, Kolb und viele andere.
Sie alle sind ohne, das heifit, 'hr Knopflodi 1st leer. DarOber hatte bisher eigentlidi noch niemand nadigedadit. Aber es 1st nun wirklidi so, dafi es in der Kompanie mehr „ohne" gibt als „mit", obwohl Polen hart genug war und dann Frankreidh und die schweren Tage von Salla, der Kampf am die Seen-enge, die erbitterten Gefechte Im karelischen Wald. Frellich, viele sind erst spater zur Kompanie ge-kommen. Aber audi von den Alten sind mandie noch „ohne". Wie Ist das nun? Perzl, Borreck, Friedridis und die anderen alle, waren sie nun weniger tapfer, haben sie weniger erlebt, weniger ausgebalten als die anderen, die siditbar das Zeichen Ihrer Tapferkelt tragen? Wenn | em and mit so einer Frage zur Kompanie kame, der Gefreite HaBler oder der Unteroffl-zier Sdimitt die beide die schSnsten Auszeidinun-gen tragen, die der Kompanie verliehen word en sind, wUrden dem Kerl hSchst eigenhandig den Kopf za-reditriidcen, denn so eine Frage gibt es draufien nidit. Jeder einzelne weifi: Was die 12. Kompanie in diesem Krlege gemadit hat, hat die ganze Kompanle gemadit, der Obergefrelte Perzl so gut wle der Gefreite Hafiler, der Gefreite Borreck to gnt stlt Uotaisilizlix
Jedesmal, wenn fOr die Kompanle Aaszeldmungea kommen, sperrt sidi der Alte in seinen Bunker ein und keiner darf ihn storen, denn in solchen Stunden ist er Immer vollig aus dem Glelchgewicht, gleich-mafiig aufgeteilt zwischen Freude und Sorge, zwi-schen Stolz and dual. In solchen Fallen sammelt der Alte dann Immer die ganze Kompanie um sich und man merkt ihm die zwiespaltigen Stunden an, die er in seinem Bunker vcrbracht hat, Dann kommt die Ansprache, die Jeder Mann In der 12. Kompanie sdion Wort fiir Wort auswendig weifi: „Eigentlidi", so fangt der Alte en, dann kommt eine lange Pause, „eigentlich ist es fa ein AnIafi zur Freude, aber" — wieder Pause I —, „aber eigentlich miiCtc Ich gleidi alle . . Er 1st keln grofier Redner, der Alte, aber alle wlssen, wle er es meint, und sie horchen ge-duldig zu, die „mit" und die ,,ohne". Und wenn er dann sdiliefit: „Hauptsadie, die Kompanie hat's ge-schafft", dann briillen alle: „Jawohl, Herr Haupt-mannl" und ihm ist dann Iciditer.
Eigentlich — nm Im Stile des Alten zu sprechen —, eigentlich spiclt das Knopflodi In der Kompanie erst dann eine gewisse Rolle, wenn einer, wie jetzt der Obergefrelte Perzl, auf Urlaub geht. Dann sieht er zum erstenmal, wie leer eigentlich sein Knopflodi 1st, und einen Augenblidc lang denkt er vielleidit: „Was werden die dahelm von mir hal ten?"
Darum soli das mlt dem Knopflodi einmal ausgesprochen werden: Es gibt unter den deutschcn Soldaten, Gott eel's gedankt, viel mehr tapfere Manner, als es Zeichen der besonderen Tapferkelt gibt. Das 1st keineswegs selbstverstandlich, Es braudit gar nicht an Jene exotisdie Armee erinncrt zu werden, da alles mlt Medaillen vollbehangen war, und wo es trotzdem so wenig tapfere MSnner gab, dafi sie sdsliefilidi, als es krachte, alle mil Ihren -Medalllen ausrissen. Audi die Engl&nder pflegen fehlende Tapferkelt durdi na^trSglidi verliehene Auszeidinun-gen wcgzuleugnen. Wir Deutschen sind da anders. Es bat bei uns In alien Kriegen Miinner gegeben, ЖЦ* цЏ	ihn ШФ* tttsiw
I	Der Sorgenberg
i Die Sorgen der Gegner Deutschlands und
I	seiner Freunde formen sich immer mehr ги I einem eimigen, unteilbaren Block, der wie 1 ein Alpdruck auf der Stimmung in England,
I	in den USA und in der Soiejetumon laatet.
=	Aus unzUhligen AuPerungen in Zeitungen
=	und Rundfrnksendungen ergibt sich immer
=	klarer, dap filr den Kreis der Gegner ihre
=	Krisenprobleme unWsbar miteinander ver-
I	bunden sind, und zwar nicht nur, wie daa
I	frUher vielleicht einmal der Fall gewesen
I	sein mag, durch einige. indirekte nicht
I	imm^ erkennbare Bindungen, sondern in
1	einer sehr unmittelbaren vnd sich tdglich
=	praktisch ausmrkcnden Weije, und daa
S	eindcutige Ergebnis aller Untersuchungen
=	auf der Feindseite ist die Feststellung einer
=	beispiellnsen Krisetdage auf seiten der
=	Gegner Deutschlands. Ein sehr bekannter
I	Londoner Funkkommcntator leitete seinen
I	B^icht zur Lage mit der ErkUrung ein, daB
=	die Debatte im Unterhaus iiber die Kriegs-
=	produMion von dem Bewufitsein tiber-
I	schattet war, dafi die „vereinigten Nationen
I	der kritischesten Phase des Krieges gegen-
I	ilberstehen. Das Problem, das man im
=	Augenhllck zu I6sen hat, ist nicht, wie man
=	in diesem oder im nilchsten Jahr den Sieg
I	erringt, sondern wie man sich im gegen-
I	wdrtigen Ansturm vor dem Unteraang
I	rettet".
I	In der strategisdien Bewertung der neuen
S	sotojctiachen Niederlage tritt in den Kom-
I	mentaren, gleichviel von wo sie kommen,
1	immer stiirker der Gesichtspunkt der Be-
I	schaffenheit des von den Sowjets verlorenen
=	liaumes auf. Es wird jetzt auch auf der
=	Gegcnseite unterstiichcn, das es sich dabei
=	nicht etwa um ein beliebiges Territorium
I	handelt, das bei der Vberfillle des den
I	Sowjets zur Verfilgung stehendcn Landes
=	wr beschriinkte Bedeutung habe, sondern
=	dafi dies Gebiete sind, die Moskau eigent-
=	WeA unter keinen Umstilnden aufgeben
I	diirfte, wenn es sich nicht in eine geradezn
5	, sein Leben bedrohende Gefahr begebcn will.
I	Der „Daily Telegraph" z. B. schreibt: „Die
I	Sowjetunion hat in diesem Jahr nicht mehr
1	den weiten, zu Rilckzilgen geeigneten Raum
I	wie zu Beginn des Krieges', und die
I	„Times" und andere Bl/itter dufierten sich
=	ganz ahnlich, denn bei dem mdchtigen Vor-
=	stofi auf bieitester Front, der llunderte von
I	Kilometern tief in das bisher dem Feind zur
1	Verfilgung stehende Land fUhrte, sind
I	industriell wie agrarisch reiche Gebiete in
i	die deutschen Hdnde gefallen: das welt-
I	beriihmte Schwarzerde-Gebiet der Ostlichen
I	Ukraine, das Industriegebiet um Woronesch
I	mit seinen in der NShe gelegenen Kapazi-
I	tatsreserven, scltliefilich die entscheidend
=	wichtige Brilcke zwischen dem Norden und
I	dem Šilden der Sowjetunion. Die beruhigen-
I	den Hinweise, die in diesem Zusammenhang
I	von der Gegenseite auf das welirwirtschaft-
i	liche Potential im Ural und in Westsibiricn
g	gegeben werden, sind nbwegig. . IHaaa
I	Reserve ist unzureichend zur Aufrecht-
I	erhaltung einer Wehrkraft, die sich mit dem
I	Deutschen Reich zu messen hat, und zwar
I	nicht nur industriell, sondern vor allem
I	auch in der Erndhrungswirtschaft. Vom
I	Riesenberg an Sorgen, der sich vor unseren
I	Gegnern erhebt, werden mit solchem Trost
I	hOchstens einige kleine Steine abgetragen.
1	—u. niiummiiiimiiiimiiiiiuimiuiiiiinmiiniimiiiniiiimiimiiimiiimii
die Gesundhelt und Leben freudig in die Sdianife schlogen and die dann doch ohne ein besonderes Zeichen ihres Verhaltcns in die Hcimat zurilckge-kchrt sind, es sei denn ein Zcidien allgemeiner Art, das lediglich ihre Betelligung an diesem Krlege bekandet.
Was will so einer wie der Gefreite Hafiler oder dcr Unteroffizier Sdimitt mit seinen Auszeichnungen sagen? Die groBen Woite von Heldentum und Tapferkelt, obwohl sie hie- am Platze waren, will keiner hSren. Dazu ist-.der Krieg viel zu hart und zu emst, dazu ist Jeder, besonders bier im Osten, viel zu niiditern, besser gesagt, viel zu wcsentlich ge-worden. Der Frontsoldat sagt mit seinen Auszcicb-nungen hochstens: „Mensdi, was hab' idi fiir ein Sdiwein gehabt I" Und will es e'ner noch genauer horen, dann erklSrt er ihm vielleicht: „Jawohl, drei-mal SchweinI Einmal, dafi Idi so richtig rangekom-men bin, zweimal, dafi ich noch meine gesundcn Glieder habe, dreimal, dafi ich filr meine Kameraden herausgcstcllt worden bin, obwohl es die anderen gcnau so verdient hatten, Aber Schwein ist nun mal SchweinI"
Wenn der Obergefrelte Perzl auf Urlaub In die Heimat kommt, trifft er vielleicht Leute, die das nlcht wlssen, solcbe, die auf das leere Knopfloch schauen und dann vielleicht frajen: „Waren Sie denn aach ganz vorne?", oder „Ihre Kompanie lag wohl sdion lange In Rube?" Wie Idi den Pcrzl kenne, wird er in solchen Augenblicken blofi ein kificheu lacheln, wie er immer lachelt, wenn es kri-tlsch wird, and wird zu sidi selber sagen; „Perzl, lafi dir ZeitI" • Und wenn zum drittenmal einer so etwas fragt, wird er vielleicht denken: „Wenn einmal alle dahelm so geworden sind wie wir draufien In der 12. Kompanie, dann fragt gewifi keiner mehr. So lange mafit da eben warten konnen, Perzl 1" Aber nicht jeder hat die gleidie Rube. Manchem kann so eine Frage den ganzen Urlaub,verderben.
Jede Kompanie hat ihre Perzls, ihre Borredcs, ihre Friedridis, Jede hat ihre Manner „ohne". Darum sollt Ihr in der Heimat wlssen:
„Eine Spanne welter links vom Knopflodi 1st das Herzl"
Und auf das Herz kommt es zaallererst an. Gewifi, was im Knopflodi ist, kann jeder sehen, was im Herzen ist, nicht. Aber haben wir in diesem Krlege nidit alle gelemt, tiefer za sdien, das We-sentlidie zu ukennen. das, worauf u wirklidi an-kommt?
1st es uldit das Hen, das wir gefunden haben?,
Und die „ohne" — sind sie nidit audi alle „mit",-
das heifit mlt *1ц#т Usuen, (apfsren, opferber;it$4
---
BrwTa. 22. tuHJa 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Stev, 57.
Aus dem Kreke Hralnburg
Kreii stQin
Kralnburgr, (Avtomobilska nesre-Ba.) V petek popoldne se je na Veldeeeratrafie agodUa пеагеба, pri kateri je bil 8-letnl sin g Nanuta poškodovan. Otrok je letel preko ceste, iko je nek avto hotel peljati v mesto. Voznik ni več mogel pravočasno avtomobila ustaviti, vsled česar je otroka odrinilo, pri čemer si je zlomil eno roko In zadobil še notranje poškodbe. Poškodovanega so prepeljali v bol-nlšmlco v Gallenfels. — Pol ure poprej se je na letem mestu zgodila druga nesreča. Z železnimi tračnicami naložen tovorni avto je stal na desni strani ceste, ko sta se hotela vštric erečatl dva druga avtomobila. V meeto vozeči avto Je zavozil v ©no navzven molečo tračnico, Id je pod streho predrla avto. Osebe niso bile pošcodovane. Krivda zadene voznika tovornega avtomobila, ker njegov tovor ni bil pravilno naložen.
KrfUnburg, (Mestna slika Kralnbur-gaolepšana.) Nekaj dni več ni videti grdih plakatnih desk v Krainburgu. Ravnotako so očistili hišne stene od starih plakatnih ostankov. Mestna uprava je, potem ko je to očistila, postavila. nove plakatne deske v reklamne Bvrhe. Ko bodo te reklamne deske Se pobarvane, bodo prav čedno spadale v mestno sliko.
Kroinburg. (Velik evropski zemljevid vedno pred očmi prebivalcev.) Na trgu pred sodiščem v Kralnburgu dnevno vzbuja na novo pozornost velik evropski zemljevid NSDAP Ortsgruppe Kralnburg-mesto. S tem je lahko videti, kako sedaj poteka fronta na Vzhodu. Zmeraj se mora rdeče črte podaljševati, ki kažejo najtančnejši potek fronte. Posebno ob času poročil se zbira nmogo zanl-majočlh se rojakov okoU tega zemljevida in ee živo zanimajo za frontne spremembe. Ta zemljevid je bil še obogaten, kajti naknadno GO vnesli Se nekaj mest in pokrajin sovjetske Unije na zemljevid, ki doslej niso bile razvidne.
Kralnburg. (Zaključna slavnost na ■učiteljišču.) Učiteljišče v Kralnburgu je preteklo šolsko leto 1041/42 zaključilo 8 slav-nostjo. Slavnost, ki so jo na zanimiv način priredili učenci in učenke, je bila z navzočnostjo Kreislelterja K u B-a posebno podčrtana Kreisleiter Kufi je mladeničem in mladenkam dal smernice za bodočnost na pot. Vodja državnega Očiteljlšča ravnatelj dr. K o s c h 1 e r se je prisrčno poslovil od učencev in učiteljskega zbora in se nadejal veselega svidenja po počitnicah.
Z\vlschenwas»em. (Začasna ustavitev vaj.) Wehrmannachaftssturm 13 v Zwischenwfeeem daje v vednost, da bram-bovsko moštvo nima vaj za dobo dveh mesecev zaradi del na polju, pač pa so dolžni Trupp", ScharfUhrer, zdravstvo in kolesarji, da se snidejo kakor po navadi ob določenih urah k vajam.
Polland bel Laak. (To In ono.) Vodstvo tukajšnje Ortsgruppe KVB je prevzel Pg. Burger. — Poročevalne deske NSDAP, NSV in druge so sedaj povsod razobešene. Tako je ena tudi na Woltschach na hiši posestnika Dolenca ob Cesti na Afriach. Na deskah (tablah) je razstavljeno razno berivo In Slike, katere ljudstvo z zanimanjem ogleduje. — Prvo šolsko leto na tukajšnji ljudski SoU je bilo kljub kratkemu času In drugim razmeram zaključeno ugodno, šolska poročila skoraj vseh so prav zadovoljiva In tudi, da se bodo učenci pomaknili v višje razrede, vse to je zelo razveseljivo.
Prodajal le meso brez znamk
Pred nedavnim se je moral pred Amtsge-rlchtom (uradnim sodiščem) v Kralnburgu zagovarjati mesarski mojster Johan S o r -m a n n Iz Fl&dnlga, ker je skozi več kakor
pol leta prodajal meso brez znamk nekemu • zasebnemu nameščencu v Kralnburgu. Obtoženi je bil zaradi pregreSka po kazenski uredbi o ureditvi potrošnje obsojen na 18 mesecev ječe In na 1000 RM denarne kazni.
Ta sodba naj bo svarilo za prebivalstvo v Oberkralnu. Vedno znova se naznanjajo obla^ etem prekrški proti naredbam o vojnem gospodarstvu. Kdor v vojnem času preljršl potrebna gsopodarska .določila, torej v času, ko se nahaja naša oborožena sila v obrambnem boju proti boljševizmu, se pregreši zoper sploS-noet In se ne sme zanašati na milost.
Kreli Radmannsdoil
Radmannsdorf. (NSICOV se ustanavlja.) Ustanovitev NSKOV se je v radmannsdorf akem Krelsu pričela. Vzornemu delu Krele-amtslelterja Germeka je uspelo, da je pozvane stare frontne vojake In vdove bojevnikov združil v pet tovarištvlh. Pred kratkim je bil poklical Amtswalterje v Veldes, kjer )lm je dal Gauamtslelter Semmelrock navodila za nadaljnjo orgaiolzatorlčno Izg^radnjo. Nato sledeče poročilo o preskrbi In oskrbi vojnih žrtev je pokazalo, kakšen položaj zavzemajo poškodovanec Ш njegovi zaostali danes in kako ■Reich spoštuje svoje vojake. Potem ko so bile obravnane še denarne podlage za NSKOV, je vesel sestanek združil udeležence zasedanja z Gauamtslelterjem Semmelrockom in njegovimi sodelavci, ki so ee čutili srečne, da so bili zopet združeni z bojevniki slavnega tretjega zbora.
Steln. (Sola za matere v Steinu.) V šoli za matere je bilo v zadnjem čaeu živahno življenje. Od začetka junija do 10. julija so poslovale učne moči Materinske službe v Steinu in so imele в tečajev, vsakega po 10 dni. Bn tečaj za dojenčke, dva za šivanje, enega za bolnl&ko oskrbo In dva kuharska tečaja. Vse tečaje so vodile dobro Izšolane, perfektne učne moči ter so bili tečaji dobro oblekami. Ob koncu tečaja za Šivanje Je bila tudi mala razstava v izložbi neke trgovine v Steinu.
Ш 303.780 - predhodni nspeb 4. Mšne zbirke za DRK
četrta hišna zbirka vojne pomoči za DRK je Imela v Gauu Kttmten lep predhodni uspeh. RM 303.780,47. Vsega skupaj je nastopilo v Gauu napram lanskem letu povišanje za okroglo &1.000 RM. V naslednjem se navajajo uspehi zbirke v poedinlh okrožjih. In sicer Izk&zuje Kreia
		Kvota na
	RM	osebo v Rpf.
Splttal	40.000,—	72,58
St. Velt	58.400,—	68,86
Klagenfurt	72.000,—	64,68
Vlllach	48.000,—	60,98
Hennagor	10.790,46	58,20
Wolfsberg	21.866,05	45,27
lAeaz	13.835,45	43,43
VOUtermarkt	20.689,77	40,60
Radmannsdorf	12.000,—	24,35
Kralnburg	15.498,74	20,48
Steln	10,700,—	17,59
	303.780,47	47,74
Kvota za gospodinjstvo znoSa ta Gau		
RM 1,96.
RM 1,96.
Delo Ш\ in Ш\11 \ olirožjn Krainbnrg
Skoro 42.000 oseb ]e bilo obdarovanlh
Kakor ee Je že Itevllnokrat poročalo, ee je le oddavnaj popolnoma povzpelo delo NSV in WH\V v novih ozemljih Gaua Kiirnten in povsod kljub vojni In raznoterim tetko-čam napredovalo, kar je upoštevanja, da celo občudovanja vredno. Krelehauptamt filr VoUu-wohlfahrt v Kralnburgu eme eedaj položiti račun o svojem delu, ki to okolnost s ItevU« kaml iivo dokazuje. Poleg tega pa nI Kralnburg osamljen, ampak velja to la cel Ober-krain, kot tudi za MieStal In Unterdrnuburg, saj ee Je v \-8eh teh ozemljih delo NSV In WHW T enaki meri pospeševalo, kot v Kralnburgu.
Ce Ima okrožje Kralnburg đanee 16.500 NSV članov t. j. 21,4% prebivalcev, če so v vseh 30 Ortsgruppah NSV službena mesta In se je organizacija že mnogostransko pri velikih In težkih nalogah uveljavila, če se je skupno že 900 članskih, brezplačnih sodelavcev zamoglo pridobiti za socialno misel, da dajo svoj prosti čas brezplačno na razpolago NSV In s tem skupnosti, če je 30 voditeljic skupnosti In zraven Se številne pomočnice prevzelo svojo odgovornosti polno službo, če je 8 otroških vrtcev v poslovanju, in 14 nadaljnjih v preureditvi, če je bUo samo maja pri vs^ teh nalogah 1450 vojakov obdarovanlh z darili In so jim priredili zabave, potem te številko samo na zunaj" podajajo delo, ki ga zamore okrožje Kralnburg na polju socialnega skrbstva knjižiti sebi v dobro. V resnici pa tiči za temi Številkami neStevllno posameznih dejanj, ki 80 zahtevala od vsakega posameznika brezprlmemo požrtvovalnost. Ustanovitev organizacije v posameznih Ortsgruppah nikakor nI malenkost, kakor recimo v starem ozemlju Gaua K&mten, kjer se lahko sporazumejo in se lahko pri vsaJtem novem članu računa, da že kolikor toliko pozna misli nacionalističnega ljudskega skrbstva.
Ce se v Oberkralnu ustanovi Ortsgrruppe NSV, je treba temeljitega in za pooblaščenca zelo težavnega uvajanja v delo. Najprej je
treba vse častne pomočnike Izšolati, da zapo-padejo socialno poglavje nacionalističnega svetovnega nazora v njegovi temeljnih potezah. Nato je treba priti na strokovne posameznosti. Častni pomočniki si morajo pridobiti najvažnejše strokovno znanje o WHW, o pomožni ustanovi »Mutter und Kindt in drugih delovnih področjih. Na čelu s Kreishauptamtslelterjem Kmetltschem, so v okrožju Kralnburg sodelovale vse strokovne moči, da so se častni pomočniki to pomočnice Izšolale. Kot povsod v Oberkralnu je Gauschulung^sbeauftragte NSV Pg. Micko, to delo podpiral z mnogimi predavanji in pomagal, da ao se ustvarili pogoji za ustanovitev. Po večini so se ta šolanja, katera so poeečall iz najoddaljenejilh krajev In se je predavalo na zelo poljuden način, morala izvesti s pomočjo tolmača. Ko se je začelo nabirati članstvo v Oberkralnu, so po-sečall Kreishauptamtslelter Kmetltsch In njegovi sodelavci in sodelavke večer za večerom vasi na deželi, da so podučili Blocklei-terje, ki so v glavnem Izvedli nabiranje članstva, In da se jih je končno uvedlo tudi v malenkosti. Tudi Izpolnitve vpraSalnlh pol In drug^ formularjev se jih je moralo Bele priučiti, kaj Šele vodenja kartoteke, blagajne, knjig Itd. Lepo znamenje je ne samo za požrtvovalnost sodelavcev Krelshauptamta, temveč predvsem za sodelovanje prebivalstva, da
BO 8в novi NSV-WalterJl, stari all mladi, moSJe all žene, pogosto po težkem delu In po čast-, nI h dolžnostih, zvečer vsedll dobesedno za Sol-rtco: klop, da so si s. trudapolnlm učenjem, pridobili predpogoje za svoje delovanje. Ve-Ukl uspeh, nabiranja članov, kar je znak po-IjUdnostl, ki Je je bila NSV v Oberkralnu že od prvih dni deležna, ta trud bogato poplača.
Otrofikl vrtd, ki ae v Oberkralnu ustanav-Ijajo, so vzorno urejeni, kot »e je že večkrat tudi poročalo. Toda tu^ tukaj je bilo treba proetovoljnega veselja za delo in neprestanega truda za to, da se je preskrbelo za preureditev In ureditev potrebni material tn delovne moči. Ravno Isto velja za pomožno ustanovo >Mut-ter und Kindc. Te NSV ustanove se nahajajo v okrožju Kralnburg ekoro Izključno v starih hišah, ki 80 s popolno prezidavo zadobile novo, vsem sodobnim zahtevam odgovarjajoče lice. Okrožne referentlnje za otroška zavetišča in za družinsko pomoč pid tem vrSe pravo pionirsko delo. Ne zadostuje samo, da so izvrstno strokovno podkovane, one se morajo znati tudi v vrvežu dnevnega življenja uveljaviti, morajo hitro in dobro vse ugledati, morajo pridobljene skušnje znati na pravem kraju uporabiti, predvsem pa imeti dober okus, ki ne daje šele navsezadnje ustanovam NSV svoj pečat. Za tujega opazovalca Je zelo prijetno gledati, kako mlade žene in dekleta uspešno tekmujejo s stavbeniki In obrtniki, kako se čez noč razvijejo v pripravne In vzorne gospo-
Gozdni požar povzroča škodo narodu!
dlnje In kako se jim posreči vsako občino z županom na čelu v najkrajšem času pridobiti za živahno sodelovanje pri delu za splošnost. Ze večkrat smo na tem mestu omenili, da je velik del teh velikih uspehov pripisovati županom, obrtnikom In sploh vsemu sodelovanja voljnemu prebivalstvu Oberkraina,
V prvi zimski pomoči Oberkraina, ki Je bilo Izvedeno od 1. 1. do 30. 4. 1942, je bilo v okrožju Kralnburg skoro 42000 oseb obdarjenih, za kar se Je porabilo okoli 295.000 RM. Poleg tega Je prejelo okoU 1000 odraslih In 1200 otrok obleko. Zbirke za WHW so v okrožju Kralnburg vrgle okrog 384.000 RM. S tem zneskom ni bilo pokrito samo obdarovanje WHW, ampak je Se preostal znesek 90.000 RM za ustanovitev NSV.
Čeprav ta znesek ne zadostuje, da se krijejo V80 naprave in ukrepi, Je vendar dokaz za uspešno delo NSV-službenlh mest, ki niso samo v najkrajšem času zmogle organizatorlčnega dela, ampak so lahko dale skupnosti, ki Jo je bilo treba oskrbeti, kljub velikim težavam že nekaj velike skupnootne mUU nove Nemčije.
Deloma
Ko je bil Max Halbe Se mlad mož brez uspehov in dohodkov, je nekoč zaprosil za roko hčerke bogatega moža. Ta si je mladega pesnika temeljito ogledal, zvedel je že i.iaraikaj o njem in je z vidnim znakom odklonitve rekel:
»Ne verjamem, mladi mož, da bi vi mogli ženo rediti.«
»Materialno ne«, je odgovoril Halbe ponosno, »to prepuščam vam, toda duhovTio; tega pa vi niste zmotni.«
To rekši je v ponosni samozavesti, da je obvaroval svojo pesmiSko čast, oddrvel.
r" Dipl.Opttker
JfiEOntufi 1
H i ■ t e a I D r t,	BamuioMiraAe is
Moslovi prftko vseh ovir
12 ROMAN / SPISAL ULRICH SANDER
Jezdeci in izvidniški oklopni vozovi so bili daleč spredaj, skupina hitrih oklopnjakov je bila posebej določena, da drži preko vseh ovir zvezo z zadnjimi četami.
Jesensko sonce je žgalo kot Se nikoli, ko se je dvignilo izza zemeljskih oblakov in gostih gozdnih obronkov.
Pionir ji, 80 bili dobre volje. Nekaj ur počitka, prespana noč, povrh razgibana srca, ki so bila radovedna, kaj bo.
Pehota je bila na pohodu.
Pionirji so sledili.
Pehota se je razvijala.
Pionirji so se razvili.
Pehota je v široki fronti obredla rodovitno in za žetev dozorelo zemljo, ki .ie že bila nemška in sedaj na tem, da postane zopet nemška.
Major Hansen in Leutnant Quistorp sta se bila ravno pripeljala mimo in pozdravila stotnijo.
Hauptmann Zoch je jahal s poveljnikom peSpolka.
Leutnant Sonntag je vodil za njim stotnijo. Zdaj se je nahajal pri Wesenbergo-vem vodu, zdaj zopet pri svojem bratrancu Heinzu Sonntagu, ki je te dni pričakoval svojega povišanja.
Zdaj zopet je pogledal k svojemu lastnemu vodu, ki ga je bil izročil v zanesljive roke.
V prikritem in nepreglednem okolišu so Sli bataljoni in stotnije naprej.
Za gozdovi so zopet gorele nemške vasi. ЗКааШ ja fixidel četam naeptoti јжод
ganih pribežnikov ali pa prilezel v vasi iz podLsipnic in kleti, se zbiral iz gozdov, se jokal in tarnal.
To je le spodbujalo četo, da je pospešila svoj pohod.
Nato je znenada začelo pokati na levem krilu. Najprej posamezni streli. Potem pogosto in naglo streljanje.
Nato strojnice.
Nato top.
Od desnega krila je bilo videti, da se je levi bataljon sedaj razvijal v vrste in roje strelcev in skakal naprej.
Wesenbergov vod je dobil povelje, da se pridruži levemu bataljonu. Tudi on se je razvil v roje in vrste in skakal naprej, dokler ga ni pogoltnilo grmovje in drevje.
Bitka se je ojačila.
Stranki sta udarili druga ob drugo.
Sreda in desno krilo sta se vedli, kakor je bilo zapovedano.
Nato se je bilo moralo sprožiti tudi na desnem krilu, kajti odstrelilo je naglo, potem je bilo slišati hura, videti je bilo, kako je pogorelo neko poslopje, takoj nato pa so pripeljali ujetnike. Morda le kakšno stražo v vojski.
Na levi je postajalo glasneje in glasneje.
Srednji bataljon, ki so ga potegnili na levo, je naskakoval v vrstah in rojih.
Vod Leutnanta Sonntaga je dobil povelje, da se pridruži, in je to tudi storil.
Poljaki so pač nastavili približujočim se pasti, pustili cesto prosto in opazovalce mimo ter hoteli potem zadržati in napasti kolono.
Na levi se vnema vroča bitka.
Vse razpoložljive čete so potegnili na
En bataljon in vod Fahnricha Sonntaga krijeta desni bok in gresta v položaje. Ni še ničesar videti o njih. Obhodne straže gredo naprej do gozdnega obronka, na nje se le malo strelja.
Videti je jezdece in naglo premikanje vozov, tudi seli na kolesih prihajajo in odhajajo.
Protioklopnjaški topovi drve na svoje položaje.
Nihče še ne ve, kaj vse tiči pred njim v gozdu. Skozi morajo. Ni več zg^ibljati časa. Kolesje zahteva točno premikanje.
Toda nekje za gozdom morajo Poljaki imeti postavljeno svoje topništvo, ki strelja na cesto, za rebri, v grmovje in hiše.
Oklopnjaki pridrdrajo in izginejo v gozdu, iz katerega glasno in silno odmeva.
Polkovnik odvzame zadnjemu bataljonu dve stotniji in ju pošlje za oklopnjaki v gozd. Da bodo držali to, kar bodo osvobodili oklopnjaki.
Sonce sije tako svetlo in jarko, da dvigne vsako premikanje oblak prahu, vsak tresk je dolgo v zraku, vsak puškin izstrelek, ki odskakuje vzdolž ceste, napravi deset, dvanajst, dvajset oblačkov prahu.
Na desni je še vse mirno.
Vse gleda na levo in težko čaka, da se bo bitka razvila naprej.
Danes nekaj ni prav, podoba je, kakor da bi obtičali na mestu.
Globoko v gozdu pa je slišati delovanje oklopnjakov. Po vsej priliki hočejo priti Poljaki za hrbet
Polkovnik pozove letalce, ki krožijo tik nad gozdom in streljajo, mečejo bombe, s« vračajo in prilete.
^ Bil je t.Q grd 1# pegregledeq gozd. Pio-
nirji bodo imeli v njem veliko opravka. Poljaki vedo, da ee morajo tukaj držati, ker jih sicer razvijejo od severa sem in jim sunejo v ob isti. Tisti, ki pritisnejo ob reko in so, če le mogoče, prvi na vodi, ki jim razbijejo in razstrcle mostove, ti jih pri-škrnejo.
Za to tudi gre danes v navzočem primeru.
Zato se obupno brani z očitno dobrimi četami. Imajo še tam v gozdu neizrabljenih mladih vojakov, katerih očetje so že pred petindvajsetimi leti doživeli vojno. Tudi vojaki. Povrh Se naravni ljudje, ki se vedo gibati v gostem grmovju. Natvezali so jim, da bodo šli proti Berlinu in da so Angleži že v Danzigu, Kmalu bodo se baje pojavili za hrbtom Rusi. Pripovedovali so jim, da Nemci vsakega ujetnika postavijo ob zid.
Sedaj se obupno branijo.
Na levi prodira bitka v gozd.
Pa le počasL
Tu priteče na desnem krilu nekaj ljudi Iz grmovja.
Stoj! Ne streljaj! To so Nemci.
Obhodna straža se je' vrnila iz gozda.
Za njimi pa prihaja Se več ljudi.
To pa niso nobeni Nemci več.
To 80 že Poljaki.
Z dvema polkoma iz gozda. Proti dvema nemškima bataljonoma in vodik pionirjev, ki mu poveljuje mladi F&hnrich. F&hnrlch Sonntag, sin H. J. Sonntaga iz Ceste na brod.
Zdaj zatuli tudi na desni iz gozda in udarja v stotnije.
iCDalje prihodnjič.)!
stran в. — Stev. 57.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 22. julija 194%
Meslo Stein in njegova igodoiina
Kaj poroča Valvasor o začetku lo nastanku mesta
Mesto Stein je danes Kreisstaidt (okrožno mesto); Oberkrain Ima v celem tri taka mesta. Pravo mesto šteje okrog 4000 prebivalcev, politična občina pa je danes že narasla na 7000 prebivalcev. V okviru Gaua KS-mten se bo tudi to mesto na novo razmahnilo. Steln se omenja, kakor piše dr. Martin Wutte v svoji knjigi »Oberkrain«, že okrog 1190. leta kot trg; leta 1267. se prikaže vprvlč kot mesto. Ella je tam kovnica denarja za Andechs-iMerance, ki so imeli v posesti skoro vso deželo od Stelner-Felstritz do Trojana-PaU ob kranj-sko-štajjerakl meji in od Stelner-Alpen do Save. V malean Številu znanih listin navedena Imena meščanov' so vseskozi nemška. Davčna knjiga iz leta 1545 navaja 150 rodbinskih Imen; od teh je ena tretjina nemška. Mesto je Imelo kot druga nemška mesta notranji svet, ki 80 ga tvorili Stadtrichter (mestni sodnik) tn 12 Ratsherren (svetnikov), nadalje zunanji svet, obstoječ iz deset meščanov, enega ko-momika, enega upravitelja bolnišnice, enega vodje Sole. Mestnim vratom so za časa Valvasorja rekli: Tor aAif der Schiltt (vrata na Biplnl), Schergentor (blrlška vrata), Grabentor (vrata ob rovu) ali Frauentor (gospejna vra/-ta), Bruckentor (vrata na most); predmestjbm pa: Auf der Schiltt, Au£ dem Graben, Neuer Markt (Novi trg). V dobi reformacije je stal na čelu protestantskega gibanja mestni pisar Naglltsch. Okrog leta 1550. so navajaU 85 lu-teranskih meščanov, med njimi 28 z nemškim imenom. V letu 1594. se je pojavila v Stelnu komisija in pozvala vse luteranske meščane v nemškem in slovenskem jeziku, naj postanejo katoličani. Meščani so po svojem glasniku Ludwigu Aunltschu dali odgovor, da si izgovorijo, da Jim božje besede vobče nihče ne brani.
Zgodovinar Valvasor piše v svojem delu >Dle Ehre dee Herzogtums Kraln« (»čast voj-vođine Kranjske«) o zgodovini mesta Stein sledeče:
»Mesto Steln (aH Staln) v deželnem jeziku Kamnik, po latinsko Llthopolis, spada k Ober-kralnu in je oddaljeno od Ljubljane tri in od Kralnburga tudi tri milje hoda.
Izvor imena Stein
Ime Ima od kamenja, ki ga Je tam obilo; isto pomeni kranjska beseda Kamnik, ki tudi Izvira od kamna. .
Tam kjer stoji sedaj to mesto, je bilo baje nekoč jezero. Se pred nekaj leti so videli na obzidju, tako zvanem Kleinfest-u železne obode, ki so rabili za privezovanje ladij. To jezero Je, kakor pravijo, imelo svoj Izliv na onem kraju, kjer se sedaj hodi iz mesta v predmestje, imenovano Schiltt, k župnl cerkvi. Tam pa, kjer dandanes teče reka Felstritz, je Slo omenjeno jezero baje tako visoko, da Je bilo obzidje mesta ob vznožju gore. Ta je bila takrat le enojna, pozneje jo je pa nek hud naliv razdvojil v dve različni gori. Na tak način sta bila razmaknjena dva pobraUmska gradova, Kleinfest in Ober Stein.
Stara pripovedka tudi pravi, da Je v istem času prestopivSe jezero poplavilo celo manne-JjurSko poljano, odneslo nek med Manmsbur-
gom in Klein Kallenbergom stoječi menlSkl samostan in posejalo navedeno polje s številnimi tam se nahajajočlml kupi kamenja. Kot meje navaja etaro izročilo cerkev v Neulu, Id je bila posvečena svetemu Georgu In ki jI Se veliko ljudi pravi St. Gedrg am See; baje je tam bila nekoč tudi župnija.
Kar se tiče sedanje okolice mesta Stein, leži to na hladnem in zdravem kraju; mimo mesta teče Stelnerlsche Felstritz, preJco kar tere vodi lep lesen most.
Tukaj se začne grapa po kateri ee človek lahko sprehaja dve milji od mesta vedno med snežnlkl ob bregu reke Felstritz naprej.
Na drugI strani, proU Ljubljani, pa Je lepo, ravno, prostrano polje. Poleg gorovja kakor tudi vode Felstritz vidimo povsod polno lepih vasi In prebivalcev, četrt ure oddaljeno od mesta stoji slavni samostan MUnkendorff za klarisinje, ki ga je leta 1300. ustanovila gosposka Gallenberg. Na drugi strani blizu mesta stoji na prijaznem griču grad Stein-bUchel; zunaj pa je ob mestnem obzidju na griču Sallenberg postavljena cerkev St. Joseph.
Nad mestom stoji na visokem hribu grad Oberstein. V tej okolici je pa še več gradov, kar daje mestu Steln prijazno soseščino.
V tem mestu je bilo svoječasno veUko bogatih ljudi, ki 80 se čudovito mnogo pečali a trgovino; o tem pričajo hiše, v kolikor Jih je še, ki so sezidane iz oklesanega kamenja z železnimi bruni, drogi in vratmi. Gotovo je to Izrezano kamenje svojčas več stalo, kot Je sedaj cela hiša vredna.
Plemstvo, ki Je bilo zaradi od ktranl Turkov preteče nevarnosti večkrat prisiljeno seliti se v mesto, je to zelo okrasilo in tako naselilo z ljudmi, da je bil tudi potem, ko je nevarnost od strani Turkov minila, ves svet tako v mestu kakor Izven njega z hišami pozidan.
Propadanje mesta
Za zdaj pa to svoj čas tako bogato In obljudeno mesto tako propada, da se je skoraj četrti del' vseh hiš porušil, da so razven ene, zaprte vse trgovske prodajalne, ki Jih je bilo prej vendar veliko. In da se lahko najlepša hiša dobi v najem za dve kroni za celo leto. Prebivalci so torej popolnoma obubožali. Nemara bo pravi vzrok v tem, da je pri mnogih mestih, trdnjavah In trgih, ki so trpeli od nad-



РГМ"
Mestna slika Steina iz 17. stoletja.
loge turških krvolokov, trgovina z Hrvatsko priSla v zastoj in se nI mogla razvijati kot dotlej.
Ima pa to mesto Steln štiri vrata; prva Imenujejo Auf der Schtltt ,druga pa Scher-gentor, ker stanuje tam mestni birič, tretja Auf dem Graben aJi Frauentor, četrta v Dolgi ulici ali Bruckentor. Med Bruoken- in Frauentor so sicer Se manjša vrata, ki so pa zaklenjena ob letnih in tedenskih sejmih — zadnji se vršijo vsak torek — da se ne bi kdo izognil pobiranju mestne mitnine in carine.
Frančiškanski samostan (ki ga je svoječasno ustanovila thumSka in hohenwartska gosposka — opomba pisca), ima tudi mala vrata, ki vodijo v njegov vrt in k drugim pri-tiklinam.
Sicer obstoja tudi dvor grofov auersperških, ki je bil pred temi last thumSkih grofov.
Zaklad v Kleinfesin
Meeto Ima tudi trt predmestja; tistemu, ki leži proti LJubljani, pravijo Auf der S C h U11 onemu, ki leži onstran reke Felstritz proti Pufpetschu, pa Novi trg.
Na strani proti Ljubljani leži ob mestu kraj Kleinfest, o katerem je že bilo govora. Nekdaj je bil tam grad, ki je pa po neznani usodi propadel in bil docela opustošen. Domnevno so povečini iz njegovega kamenja zgradili mesto Stein. Sedaj od gradu ni drugega videti kot edino okrog griča raztegajočo se bastljo, 3 katero sta bila utrjena grad In gora. Zgoraj je poleg treh kapel Se precej prostora, kjer je, kakor pravijo nekateri, nekoč stal mallkovaki tempelj; v njem Je stal velik malik,
Iz vseh Krajev sveta
Amundsenovo znamenito ladjo »Fram«, za
raziskovanje severnega Ledenega morja, ki je razstavljena v Bygdiu, so v poslednjem času obiskali dvakrat tatovi. Vprvlč so v kajutl ukradli model »Frama«, ki je služil za nabiralnik prispevkov in je bil poln denarja. Sedaj so tatovi vdrli v Amundsenovo pisarno in BO od tam vzeli steklenico konjaka, ki so ga Amundsenu podarili.
19-letni učenec v Prerauu je napravil zrelostni izpit na realni gimnaziji. Istočasno je 44-Ietni oče kot železniški uradnik v Olomucu B uspehom položil maturo.
Dne 6. julija Je bilo deset let, odkar je strafl-no neurje e točo poškodovalo v Allg&uu Široke dele na način, ki ga do takrat Se niso poznalL četrt ure so udrihaia zrna toče v velikosti čebule, deloma tudi v teži do 1 kilograma, in zbila vse do zadnjega, kamor so zadela. V FUssenu na pr. so bile cele ulice, kjer je toča vzela vsem hlSam njihove strehe. Plošče na Btrehah so se kakor lavlne sesule na tla, na tisoče okenskih Sip je bilo zibltlh, letina krompirja je bila uničena, rastlinjaki so stali kakor golo ogrodje. Drevesa so bila oropana svojega listja in veliko ljudi je dobilo krvave poškodbo. Neka mati se Je na cesti vlegla In s svojim telesom pokrila svoje tri otroke. Pri tem je bila sama na telesu težko poškodovana.
štetje Imetnikov živilskih nakaznic Je v pretečenem letu prvikrat dalo vpogled v naseljenost po izb(ruhu vojne. Po tem štetju živi v Franciji danes 39 milijonov ljudi, od teh skoraj dve tretjim, namreč 25 milijonov v zasedenih ozemljih. Ta številka ne vsebuje več prebivalcev iz Elsassa In Lothrlngena, ki jih je 1.9 mlUjanov. V zasedenem ozemlju, ki znaša nekaj več kot polovico Francije, в Par xizom In z gosto naseljenimi severnimi Indu-Btrljsklmi pokrajinami, pride 90 prebivalcev na 1 km2, v nezasedenem ozemlju, ki je skoraj ravno tako veliko In ki obsega le redko naseljene alpske pokrajine, pa le 56 na km^. Skoraj ena petina prebivalstva prebiva v 19 velemestih. število mladine v prebivalstvu trtahio pada, število priletnih pa stalno naraSča, V nezasedenem ozemlju Francije je več nad 70 let starih starčkov kot otrok Izpod treh let Preveliko staranje prebivalstva la močne izgube v svetovni vojni so povzročile velik prebitek žen, na 1000 mož pride 1075 žen. V Nem-čl ji pa le 1046 In na Nizozemskem celo le 1005.
X psredojl Nemčiji вк> po паИјабјц x nekem
Industrijskem kraju odkrili ribnik v katerem se nahaja pol metra debela plast voska za parketa. Neka tovarna stearlna, ki ne obratuje, je v dotlčni ribnik svoječasno odvajala svoje tovarniške Iztoke in iz tega se Je sčasoma napravila plast voska. Ker gre za velike količine popolnoma dobrega blaga. Je lastnik иарговИ oblasti, da mu zaetražljo v ribniku odkrito vrednost, dokler jo ne spravi v promet in denar.
V	Zedlnjenlh državah Severne Amerike so se uprli vojaki garnizlj, ker so bili razporejeni skupno s črnci. Beli vojaki so se upirali ter niso hoteli pozdravljati črnih častnikov. Na drugi strani so tudi črnci zahtevali formiranje lastnih črnih polkov. Vojni minister Stlmson je kljub ugovorom generalnega štaba ugodil tem zahtevam ter dovolil ureditev častniške Sole za črnce, v katero ae Je Javilo takoj 769 pripravnikov.
Enoletna golobica nekega gojitelja golobov v Laerju pri Bochumu Je visoko prekosila s svojim 85 gramov težkim Jajcem kakoš, katere običajna jajca tehtajo 50 gramov.
V	Schwelnfurtu Je zašel voz v roj čebel, ki so se v bližini naselile. Oba konja so tako opl-kale, da so jih morali pobiti. Voznika so pa morali odpeljati v bolnišnico.
OoJltelJ golobov na MagdeburSkem je ponovno dobil nekaj svojih dragocenih živalic z odtrgano glavo. Včasih so golobi popolnoma izginili. Ker niso mogli izslediti storilca, so nastavili past. Zelo so se začudili, ko se je nekega dne ulovila sova. Ta je bUa nočni tat golobov.
Ko so T Netphenu na Westfalskem hoteli Izvršiti poroko na daljavo, za kar so bile že vse formalnosti opravljene, se je nenadoma pojavil na veeelo presenečenje ženin, ki ee je že kot na daljavo poročeni vojak osebno zgleail kot frontni dopustnik v domovini. Tako se je lahko srečni ženin udeležil poroke na daljavo svoje neveste — kot gledalec.
S petletnim napornim podrobnim delom je O. Arnoldi iz Volhnersbacha pri Mar-Ober-Btelmu sezidal Iz okroglo 50.000 brušenih draguljev pravljičen grad, ki predstavlja eno izmed najsijajnejšlh oglednih reči, kar jih je svet kedaj videl. Razsvetljuje ga okrog 200 malih žarnic in je tako na pogled kot kakšna čarobna palača Iz tisoč tn ene noči. Krasna umetnina je en meter široka, 75 centimetrov globoka, 75 centtaietrov visoka in tehta 75 kl-kgramov.
И je mnogo vedeževal ta h kateremu so ljudje romali od daljnjlh krajev.
V srednji kapeli samo maSujeJo ;znotraj se vidijo vrata, skozi katera se bržkone pride v kapelo Iz gradu.
Sedaj stoji na tem kraju Kleinfest ena sama hiša, kjer stanuje cerkovnik, ^kl je ponoči tudi požarni čuvaj In vsake četrt ure kliče »čuvaj«. Zgoraj je na štirikotnem zidu postavljenih nekaj starih topov, iz katerih streljajo vsako leto med procesijo na praznik Rešnjega Telesa.
Prav blizu so tudi pomoli, raz katerih je lep razgled na mannsburško polje.
Tri predmestja Steina
Pravijo, da je bil v kraju Kleinfest skrit zaklad. Zato se je nek star padar, po imenu Martin, z dovoljenjem gosposke v Stelnu lotil tega, da je na tem griču tu pa tam kopal celo v najnižjih kapelah. Toda takrat, ko je po lastnem mnenju.bil na tem, da dobi zaklad, je oslepel in potem v največji bedi umrl. To ee je zgodilo pred prilično petnajstimi leti.
Sicer pa pripovedujejo, ker amo že pri zakladu v Klelnfestu, tako bajko tudi o neki poganski deklloi, po Imenu Veronika, ki se je pred tem večkrat prikazala na vodi pri Klelnfestu v podobi lepo okrašene lepe ženske, večinoma ponoči In zarana, in tarnala^ da je kot poganska deklica iz rodu lastnikov Kleln-festa obsojena tipetl do sodnjega dne, ako je ne reši čaat samec s trikratnim poljubom. Ta bi po Izvršeni rešitvi dobil njo in zaklad v gradu Kleinfest (kar večkrat kažejo radovednim osebam skozi železne mreže).
Končno 80 po dolgem iskanju našli nekega mladeniča, ki je bil po prigovarjanju svoje matere, ker mu je ta v prav živih barvah naeldkala zaklad In njega se držečih blaženosti, sklenil, da poljubi to ljubko devico. Ko ji je pa dal drugI poljub, je postala zelo gnusna in divja, spremenila spodnji del telesa v kačji rep, da se je mladenič prestrašil te pošasti in si je ni več upal poljubiti, ampak pobegnil. Zaradi tega je začela grdo vpiti In tožiti, da do sodnjega dne ni več mogoča njena rešitev, nato pa je Izginila in je doslhmal niso več' videli. Bodisi temu kakor koli, ipak ima mesto Stedn v svojemu grbu podobo ženske s kačjim repom med vratmi.«
že ueste?
Malo zrcalo sodobne in minule prosvete in civilizacije
Električna žarnica in njen izum
Kakor znano, je izumitelj in tehnik Edison izumil električno žarnico. Bilo je to pred kakimi 63 leti. Prve električne žarnice so v Nemčiji začeli izdelovati leta 1882. Svet strokovnjakov in učenjakov je pa veliko pozneje zvedel, da je že celih 25 let pred Edisonom neki v Ameriki živeči Nemec, z imenom Heinrich Goebel iz Springe pri Hannover-ju lastnoročno izdelal prvo žarnico. Njegov izdelek je bil ročno delo in, ker takrat še ni bilo dinamo-strojev, se je za pogon posluževal galvaničnih elementov.
Caša za solze
_V nekaterih krajih Irana imajo pri pogrebnih svečanostih zanimiv običaj. Ob začetku svečanosti dobi vsak navzoči pogrebni gost malo čašo za to, da med pojrrebno
svečanostjo ujame pretočene solze. Na koncu zlijejo vsebino vseh čaš v večjo in jo iz-roče bližnjim sorodnikom umrlega. Take čaše iransko prebivalstvo skrbno spravlja. Tudi, če so se solze posušile, podedujejo te čaše v družini na drugi in kasnejše rodove in jih kot sveto zapuščino časte kot spomin na umrlega.
Boginja poravnava zakonce spore
Eden izmed najbolj zanimivih svetišč v starem Rimu je bil tempelj, ki je bil posvečen boginji zakonov. Pripisovali so ji posebno moč, da ureja zakonske spore. Vršilo se je takole: Ce sta se dva zakonca kregala, ali že dalje časa živela v sporu, jima je bilo ponavadi ukazano, še predno je bil spor o ločitvi zakona končan, da skupno obiščeta temelj boginje za zakon. Pred sliko boginje je moral vsak, ne da bi ga smel drugi prekiniti, počasi in mimo poročati, kaj želi in radi česa se glede zakona pritožuje. Če sta se oba zakonca na ta način olajšala, se je ponavadi dogodilo, da sta se končno poravnala in ločitev zakona je padla v vodo.
Steklo pozna človeštvo že 6000 let.
Njegova izdelava se je pa šele v zadnjih desetletjih toliko spopolnila, da ga laliko uporabljamo celo za zidanje zidov. Iz steklenega kamenja postavljeno zidovje je danes v marsikaterem pogledu trpežnejše in boljše kot opeka in beton.
Sprijaznenje
Baron Steln Je bil vročekrven, vihrav. Vsako najmanjše nepravilno ravnanje ga je spravilo v jezo. Pač pa se je kmalu pomiril. Nekega dne, ko je bil Stein zelo zaposlen, mu je sluga predložil važno pisanje v podpis. Stein je hitro podpisal in rekel: »Hitro posušite, imam malo časa.«
Sluga, ki je poznal jezo svojega gospodarja, je v razburjenju prijel za tintnik mesto za posodico s pivnim peskopi in je vlil vsebino po pisanju. Stein se je razjezil, potegnil slugi papir iz rok in mu še s svežo tinto obrisal obraz. Divje je zavpil: »Ven!«
Kmalu £a jo Btej* uvidel« da jq bil да-
pram slugi krivičen. Sam je reveža priganjal. Tudi je smatral kazen za ponižujočo. Ko je drugi dan zopet prišel sluga v Bobo svojega gospodarja, mu je Stein ponudil kuverto in rekel: »Nesite na napisani na« slov!«
Sluga je odšel. V veži je pogledal na- ^ slov; začuden je gledal v pismo, bilo je njemu namenjeno. Urno ga je odprl misleč, da mu je odpovedano. Toda zelo se je razveselil, ko je mesto odpovedi v kuverti našel dva dvojna Friedrichovca (novca) iz zlata, M eta, bila legq x pagic mita.
Sreda, 22. julija 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Stev. 57.
Kdo |e Rus?
K novi ureditvi vzhodnega prostora
Kdo Je Rus ? To vprašanje Je tako preprosto, Bkoro odveč — pa vendar je v njem veliko zgodovinsko vprašanje. Vojaki, ki so zunaj na fronto prisil v živahen stik z Vzhodom, In nem-Bkl delavci, ki delajo v domovini skupaj s civilnimi delavci iz vzhodne Evrope, vidijo morda vprvlč ,da ti ljudje iz Evropi odmaknjenih ozemelj niso enotnega tipa, da govore različne jezike in da se raslčno zelo razlikujejo med seboj. Kratko: Vidijo, da Ima vzhodnoevropski prostor različne narode, ki jih večkrat brez pomisleka imenujejo s skupnim Imenom >Rua«.
Ta razmiSlJenost Je pa nekaj več kot samo mala Jezikovna površnost; dotika se temeljne enovl vzhodne zgodovine sploh. In to iz sledečih razlogov: Skoro Istočasno, ko so danski V/ikingl pristali na Angleškem In ko so nor-manski Wlkingi iz obalnih mest Normandije, ki se po njih Imenuje, zavladali v Franciji, BO Sli germanski Warjagi od Vzhodnega morja k črnem morju In so na tem vojnem pohodu sezidali močan branik" s Kiewom kot Bredlščem zoper večne napade notranjeazlj-Bklh stepnih narodov, kakor so 500 lot pred njimi storili Gotje. Ime ,pod katerim so bili ti BevemI Germani na Vzhodu poznani, je bilo »Ruotsl« >Rusy«. Ta vikinška oznaka, kateri je paralelna nemška beseda »Reuasen«, nI postala samo simbol za polltlčno-voJaSko moč gospodujoče germanske plasti države Warja-gov v Kiewu, ampaik je prešla na sama plemena, ki so bila živela v dnjeprakem prostoru. Nad plemenskimi razlikami med seboj sovražnih Drevljanov, Poljanov, Severjancv I. dr., Je trlumfiralo Ime >Rusy«, katerim so morale te ljudske skupine biti hvaležne, da so Jih orga-nlzatorično združili.
V 16. stoletju, ko Je moskovska kneževina In kasneje carstvo vedno bolj In bolj stopalo v ospredje evropske zgodovine. In ko Je Kije vska država vsled Izginjanja njene germanske plasti vodij postala brezpomembna, sta se zvezala mongolski vpliv In prvotna snov Moaktve v imperialistično tvorbo, ki je odslej določala pretežno usodo vzhodnih narodov. Ta nova državnost nI semo podedovala voJaSko In politično kljevske države, ampak Je ukradla tudi severnogermanski narodni naziv, da opraviči pred zgodovino svojo upravičenost do oblasti, In Je s tem ropom skrivala dolga leta resnični narodni izraz vzhoda. Kar narodno In raslčno nikdar nI moglo postati enota, to so imenovali z izravnajočo označbo »VeHko-
rusl, Malorusl In BelorusI«, v resnici so se pa za tom zunanjim beležem skrivali različni narodi, med drugim ukrajinski, belorutenekl In moskovitskl.
Samo ti moekoviti so resnični predniki takolmenovanlh Rueov. Ce so doslej večkrat Ukrajince In Belorutene z njimi Se pojmovno vrgli v en lonec, je Jasno, da so carlstlčnl Iti boljSevlškl mogotci Iz Kremlja dolgo časa skrivali svoje Imperialistične, narode razkazujoče načrte pod ukradenim plaščem. Danes je pa položaj jasen: Rusi, to je Moskovltl, so
sicer po Številu najmočnejši narod Vzhoda, toda poleg njih, Ukrajincev in Belorutenov, je fie veliko drugih narodnih enot: Turkeetancl, Armenci, Georgijcl, In še veliko manjših narodnih delov, ki so v postavnih mejah USSR živeli In še žive. Brez vpoStevanja monjSlh rodov notranje Azije je eksistlralo nič manj kot 50 različnih narodov v deželi med Tihim Oceanom in srednjeevropslclm prostorom. Vse te je od prošlega srednjega veka do danes zaprla Moskva v grozovito, morilsko ječo narodov.
Ce danes pričenja nemško vodstvo vzhodni prostor novo preurejati, veže svojo obnovitev na ta osnovna spoznanja vzhodnoevropske zgodovine, Zaradi tega je povsem pravilno, da te politične zahteve vpoštevamo tudi v vsakdanjem prometu, v javnosti In v slovstvu.
Dve nadtiiropii visoko so ležale smeli v lembergn
Boljševikl SO mesto popolnoma zanemarili - Neizmerna kužna nevarnost
odstranjena
Lombcrg, 21. Julija. Olstoča velikih mest Roicha ni nobeno vprašanje veC; toda to Je drugače v Lembergn. šele z naglim razvojem mesta so Poljaki odpravljali smeti z avtomobili. Iz v bivši Avstriji pridobljenih izkušenj se je razvil način čiščenja In čistilni urad, ki ki so ga kasneje prevzeli bolJSeviki. Pod njihovim vladanjem pa je čiščenje cest postalo čisto srednjeveško. Pri odvažanju smeti so zmerom odpeljali pol voza, d očim so si prizadeti daU izplačati pristojbino za cel voz. Posledica temu Je bila ta, da so se dvorišča stanovanjske skupine hiš polnila s smetmi In 80 se smeti nag?omadile do prvega, da celo do drugega nadstropja. To Je tvorilo ugodno za-rejališče bakterij, tako da je Lembbrg postal kužno ognjišče. Znanstene preiskave so ugotovile, da so v smeteh povzročitelji griže Se po 40, oni legarja (tifusa) Se po 85 in oni paratifuaa In vranlčnoga prisada celo Se po 107 dneh življenja zmožni.. Oči vi dna Je nevarnost, ki je grozila Lembergu.
Znova je moral pričeti Inženir, ki Je bil ob prevzemu mestne uprave po Nemcih poklican v Lomberg za vodjo čistilnega urada v Kra-kauu; prinesel je s seboj bogate Izkušnje. Tehnični aparat čistilnega urada, ki kot oblr čajno v velemestih predstavlja največje transportno podjetje, je bil popolnoma zanemarjen. Boljševikl so odpeljali za vojne namene ne le dve tretjini motoriziranega parka, temveč povečini tudi vprege. V prihodnji dobi so preostala vozila demontirali, kar ni bilo trdno prikovano in pritrjeno. S pomočjo vojske se Je po-
srečilo, da so boljševlkom odvzeli nekaj voz, oziroma so razdejane vozove poiskali in so tudi nekaj konj dobili nazaj. V lastnih, s trudom urejenih delavnicah so uredili 60 uporabljivih tovornih avtomobilov. Polog tega Je na razpolago zopet okoli 20 vpreg. Zelo snežnata zima Je ovirala delo in samo s pomočjo cestne železnice kot tudi odrejenih tovornih avtomobilov Je bilo mogoče, da so odpeljali velike množine snega. Za člffčenje cest so v sobotah popoldne in v nedeljah zaposlili po 5000 Židov.
Ko Je skopnel sneg, so mogli začeti s temeljitim čiščenjem mesta od največje navlake smeti, za kar so potrebovali tri mesece trdega
dela. Po prvem čiščenju mesta bodo nekako po šestih tednih zopet lahko začeli s tedenskim odvažanjem smeti.
Prve'Strankine manifestacije v Ostlanda
Svečane ure v lllgl In Minska
Riga, 21. Julija. Potem ko je Relchslelter Alfred Rosenberg pred nekaj dnevi pri neki manifestaciji v rlški univerzi otvoril delovno območje Ostland NSDAJ> se je vrSilo prvo strankino zborovanje v Rigl. S pvojiml predvajanji mu Je dala obeležje Adolf-HItlerJeva šola Sonthafen, ki tačas potuje po Ostlandu.
Zgodovinska posebnost Je bilo prvo veliko zborovanje stranke v Minsku v ozemlju Bele Rusije, ki Je bilo preko 20 let boljševlSko. Generalkommissar Gauleiter Kube Je označil smernice političnega dela v beloruskem ozemlju, ki naj seznani ljudstvo z naclonalsocia-llstičnlml mislimi In novim evropskim redom In obudi pri nJem smisel in pripravljenost za sodelovanje.
Da se zagotovi večje sodelovanje beloruskega prebivalstva, je Generalkommissar Kube sprejel vodjo beloruske samopomoči v Stab svojega generalnega komisarja kot referenta beloruskih narodnih zahtev. Tudi v oddelka, kulturna politika In propaganda, bodo postavili domače referente. V pokrajinskih komlsarljatlh bodo tudi zaposleni domači posvetovalcl.
Da so odpravi pomanjkanje rokodelskih moči, ki se v Lembergu zelo kvarno opaža, Je župan odredil novo delavnico za vajence. Lemberškl cestni železnici, ki Je največja ta-moSnJa strojna obratovalnica, so dali 120 vajencev, ki naj se izuče rokodelstva In ga izvršujejo. VaJeni?ko delavnico vodijo Nemci in bodo izučili naraščaj za specialne stroke poklicev, ki obdelujejo železo.
Vesti iz lugovzhoda
Indiislrija in obri zopci delala
Število brezposelnih stalno pada
GospođaT?(ka obnova Ukrajine вв razveseljivo izboljšuje. Vsled inlcljalive Gebletskom-mlssarjev se Je posrečilo, da Je začelo poslovati veliko Število različnih,Industrijskih podjetij in rokodelskih obrtov. V nekem južnem mestu že poslujejo: čevljarska tovarna In strojarnlca, usnjama, tovarna za pohištvo, tovarna za gospodarske vozove, tkalnica, predilnica za svilo, IzdelovaJnica seruma, tiskarna, žaga, delavnica traktorjev, steklarna, ml-lama, vrvama, konzervna tovarna, IzdelovaJnica konzerv iz morskih rib, pivovarna, tovarna testenine, pekama, oljarna, mlekarna, silos In pripadajoče rokodelstvo. Tudi v severni Ukrajini napreduje obnova. Tu med drugim poslujejo tudi strojne tovarne, usnjar-ne, tovarne za sladkor In kvas, kot tudi žga-njarne, plvame, opekarne, paromllnl, velepe-karne, klavnice, železolivame itd. Z rastočim uspehom so nagrajeni trudi nemških vojaških In civilnih zasedbenlh oblasti, da se življenje
spravi zopet v normalni tir in da se prebivalstvu olajša po razdejanju bolJSevikov posebno težki položaj. Vsled tega čuti prebivalstvo vedno bolj kakšne neizrečene bede in grozovitega pritiska Jih Je rešila nemška oborožena sila. Število brezposelnih stalno pada, d očim število delavoljnih, ki hočejo delati vedom» za novo in boljšo bodočnost, stalno narašča.
„Predvideno za vojne udeležence"
Samo po sebi umevno je, da bo nekoč prvenstveno žel sadove zmage vojskujoči se vojak. Radi tega pri obnovi novih ozemelj pazijo na to, da predvsem upoštevajo vojne udeležence. Kdor gre po ulicah Bialystoka, vidi v Izložbenih oknih napis: »Predvideno za vojne udeležence«. V tem mestu je boljševizem trgovino In obrt skoro popolnoma zatrl. Vse gospodarske panoge morajo z nova uvajati. 2e danes skrbe za to, da frontni vojaki dobe svoja mesta, ki jim prltičejo.
železniško omrežje med Besarabijo in Severno Bukovino je zopet popolnoma popravljeno. Dolžina na Romunskem obstoječih železniških prog se Je s tem od junija 1941. 1. povečala nekako za 1500 km.
V oktobru lanskega leta jo prispel, ker Je državni vodja Mihall Antonescu tako želel, nek poučni oddelek Relchsarbeltsdiensta v Romunijo, da tam sodeluje pri ustanovitvi romunske delovne službe. V ponedeljek Je mogel ta poučni oddelek prvikrat ugotoviti uspeh svojega dela v okviru manifestacije, katere so se udeležile vse edinice romunske delovne službe. Pod vodstvom generala Palangina je bil s pomočjo nemškega učnega oddelka v teku pičlega pol leta položen temelj za romunsko delovno službo. Danes ne obstoje le šole za voditelje krdel, ampak Istočasno Se trije oddelki, ki so začasno zaposleni v okraju Prahova in ki v treh delovnih taboriščih že opravljajo delovno službo.
Bolgaruku vlada Je dovolila za napravo hladilnic posojilo 120 milijonov levov.
Po tcžicih časih je v BohiU življenje zopet v normalnem tiru. Rane, ki so ji bile prizadete, celijo, kmetijstvo je začelo zopet s svojim normalnim delom. Za bistveno izboljšanje kmetijstva je bilo najprej potrebno rešiti vprašanje Židov, židje so v Bosni bili najhujši zajedale! muslimanov. Mnogo muslimanov, ki se je učilo kakega rokodelstva, se istega ni moglo držati, ker so jih židje povsod izpodrinili. Taki ponesrečeni rokodelci so se potem navadno vzdrževali z držanjem kake male ka-vai-nice ali gostilne, fako Je na primer IzJavU dopisniku lista >Neues Wiener Tagblattc veliki župan v Travniku, da se Je najmanj polovica dosedanjih kavarnarjev In gostilničarjev izučila kake koristne obrti, ki se je bodo sedaj morali poprijeti. Da bi se ljudstvo, ki ni ravno navdoiSeno za delo, prisililo k delavnosti, so Izdali odredbo, ki prepoveduje vsako posedanja
po kavarnah In goetUnah predpoldne do 10. In popoldne od 16. do 19. ure. V največjem delu Bosne Je uspelo obdelati polja. Veliki župan v Travniku zatrjuje, da je v njegovem okrožju obdelane najmanj S0% več zemlje kot druga, leta. Podeželsko ljudstvo se v skupinah uspešno vzgaja za delo. Poseben odlok urejuje žganje sliv. Dosedanji način pridelovanja sU-vovke je v spremenjen v toliko, da se za kuhanje žganja lahko uporabljajo odpadne slive, zdravo In lepo pa pride v oddaJallSCe za mučenje In Izdelavo marmelade. Za vse to potrebne naprave so že pripeljali.
Reprezentativni časopis Reiđiskommissarla za Ostland
Riga, 2il. Julija. Kot reprezentativni veliki Časopis Relchskommlssarja za Ostland Je te dni Izšla prva številka časopisa »Oetland«. Relchslelter Alfred Rosenberg je posvetil za prvo štellko uvodnik »Usoda Ostlanda«, v katerem razpravlja o preteklosti In sedanjosti Ostlanda In njegovih narodov in Istočasno opozarja na odločilne boje, ki se ravno vrše na Vzhodu.
V sestavku »Eno leto Relchskommissarlat Ostland«, daje Relchekommlssar Lohse pregled o delu, ki je bilo v njegovem delovnem področju v preteklem letu kljub vsem tež&. vam uspešno Izvršeno. Generalleutnant Brae-mer opisuje boje za osvobojenje starega mesta Hanse In komlsarlčnl nadžupan Rlge, Witt-rock, popisuje »Pogled na pozidavo stare Rlge«. Nadaljnji članki imajo kulturno In gospodarsko vsebino za vprašanja Ostlanda. Dve umetnlAki prilogi prinašata slike Alfreda Ro-senberga. Iz njegove revalske dobe. Glavni urednik Je Pressechef des Relchakonunls-sariates Ostland, dr. Zimmermann. Odlično tehnično opremo oskrbuje Verlagsgosellschaft Ostland.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbevvahren! 26.
n)ejitseh metlwdi^eli and ptakti^ck
27.
91. STUNDE Wichtige Worter in gebrHuchlichen
Satzverbindungen	15.
1.	Bei Warenmangel sind Neuanschaf-fungen immer schwierig zu machen.
2.	Ich konnte diese herrliche Landschaft
den ganzen Tag anschajien.	16.
3.	Der Redner schilderte anschaulich seine Reise durch Innerasien.	17.
4.	Ich kenne die Lage in Afrika ana eigener Anschauung.
5.	Es hat den Anschein, als oTj es regnen 18. wurde.
6.	Er gchickte sich an auszngehen, als das 19. Gewitter losbrach.
7.	Viele arme Rehe werden von Sonintags« jagem angeschossen.	20.
8.	Der gepdante Anschlag auf den Gou» vemeur konnte rechtzeitig verhindert werden.	21.
9.	Wenn Sie wollen, konnen Sie sich unserer Gesellschaft anschlieBen.
10.	Kommen Sie aufs Eis? Sofort, ich 22. muS nur noch den zweiten Schlitt«
schuh anschnallen.
11.	Ihm war es lieber, daB dieses Thema 23. nicht angeschnitten wurde.
12.	Werden Sie dieses Brett annageln oder 24. anschrauben? Ich werde es anleimen.
13.	Warum schreien Sie mich denn so an,
ich bin ja nicht taub.	25.
14.	Am Flusse wurde geatem Nacht der
јишвб* eiafiz Есац »ngmbwrnaak
29.
30.
Wahrscheinlich handelt es sich шп 28. einen Selbstmord.
Dieses haBliche MMchen bekommt eine ansehnliche Mitgift. Ihr zukiinfti-ger Mann ist ein ausgesprochener Mit-giftjager.
Dariiber habe ich meine eigene An.
sicht.
Die Deutschen aus Gottschee wurden zum Teil in der Untersteiermark an-gesiedclt.
Lassen Sie tmspannen, wir fahren mit dem FiaJter zum Bahnhof.
Er konnte seine Aufgabe nur unter Anstrengung aller seiner Krafte be« w&ltigen.
Ich mochte nur wissen, ob sich Ihre Anspielung auf den letzten Vorfall bezieht.
Die Ansprache des Gauleiters wurde mit stiirmischem Beifall aufgenom«
men.
Da der Motor nicht anspringen wollte, muBte der Wagen abgeschieppt wer«
den.
Im Krieg hat niemand Ansipruch auf Urlaub.
Zum Unterechied von seinem Bruder, der sehr anepruchsvoU war, fUhrte Ernst ein anspruchloees Leben.
Da er manchmal Tobsuchtsanfftlle hatte, mufite ep in. erne Anetalt ein-
Dieser Trakt des Spitals, der fiir Per« sonen mit ansteckenden Krankheiten ist, ist vollstandig abgesondert. Ich schlage vor, wir stimmen ein Lied an.
Den AnstoB zum Streit gab natUrlich wieder Karl.
Ich kann an einem zweiteiligen Bade« anzug keinen AnstoB nehmen. Erheben wir imsere Glaser und stoBen wir einmal kraftig an auf dšs Wohl unseres Betrlebsfiihrers.
Worter Anfall (m) — napad anleimen — prilepiti annageln — pribiti
Anschaffung (w) — nabava, naprava anschauen — ogledovati, pogledati anschaulich — nazoren. Jasen anschicken (sich) — napraviti (se), na-
merjati anachieUen — obstreliti Anschlag (m) — zavratni napad, atentat, udarec
anschlieBen (sich) — pridružiti se anschnallen — pripeti anschneiden (ein Thema) — načeti
(predmet)
anschrauben — priviti anschreien — nahruliti, zakrlčati anschwemmen nanesti, naplaviti ansehnlich — znaten ansiedeln — naseliti anspannen (Pferd) — naprečl, vpre« (konja)
Anspielung (w) — namigovanje ЛдаЕГАсћв iffii — давОЈИ®
anspringen (Motor) — v tek priti (motor) Anspruch (in) — zahteva, pravica do česa anspruchsvoll — neskromen, oblasten anspruchslos — skromen Anstalt (w) — zavod ansteckend — nalezljiv anstlmmen (Lied) — zapeti (pesem) Anstrengung (w) — napor, trud Leichnam (m) — mrlič losbrechen — izbruhniti, nastati Mitgift (w) — dota, bala Mitgiftj&ger (m) — mož, ki hoče bogato
ženo dobiti Schlittschuh (m) — drsalka Thema (s) — predmet Tobsucht (w) — besnost Trakt (m) — del poslopja verhlndem — preprečiti Vorfall (m) — dogodek, prigodek
Redewendungen
aus eigener Anschauung — iz lastnega nazora
es hat den Anschein — zdi se, kaže se, da seine eigene Ansicht Uber etwas haben —
svoje mneje o čem imeti eine Aufgabe bewaltigen — nalogo obvladati
sich auf etwas beziehen — sklicevati se na kaj
etwas mit Beifall aufnehmen — ndcaj pohvalno sprejeti den AnstoB dazu geben — pobudo k čem« dati
AnetoB nehmen an etwae — pohu^ti a#
na čem (spotikati se)
auf das Wohl jemandes anstoBen — na, gdwYjo koga WW
Stran 8, — Stev. 57.
;
KARAWANKBN BOTE
Sreda. 22. julija 1942.
Die Einschreibiuigen in die Staatliche Meieterschule des deutschen Handvverks in - Klagenfurt, Struzmanngasse 19 (friiher an der Staata-. gewerbeschule in Villach), fiir daa Wintersemester 1942/43 finden in der ersten Woche September statt.
Fachabteilungen:	<
1.	'Meisterschule imd Berufsfachschule des deutachen Holz- und Steinbild-hauerhandwerka.	'
2.	Meisterschule und Berufsfachschule des deutschen Tischlerhandwerks (Raumgestalter).
3.	Meisterschule des deutschen Malerhandwerks (Maler, Schriftenmaler, Werbezeichner).
4.	Meisterschule des deutschen Schmiedehandwerks (Kunstschmiede und Metallbildhauer).
Vorbedingimgen fiir die Aufnahme:
a)	Berufsfachschulen (8 Semester): Beendigung des 14. Lebensjahres im
Jahre 1942.
b)	Meisterachulen (4 Semester): Mit Erfolg abgelegte Gesellenpriifung
oder Abgangszeugnis einer Berufsfachschule. Aufnahme von Gastschiilern zulSssig.
Nahere Ausklinfte erscheinen demn&chst in der Tagespresse. Schriftliche Voranmeldungen sind einzuschicken an das Berufs-erziehungswerk des deutschen Handwerks in Klagenfurt, Handwerks-kammer (BahnhofstraUe Nr. 40).
Gro^handel in Textil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanierie
M. u. R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
Adott*Hil'er*Pt|t \ z
UekUatHaicteH
BELEUCHTUNGSKDRPER
mstallationen von
F. Czernowsky
iieWroTieistei - Klaoen!uft
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klagenfur!

W(
m
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenlurt

Službo dobi	Službe išče
I'Uluqrahkl vajr-пм|кд) !iF siirei-ine. — PrediMiqoj (lohpr ri.var. I'olo ]uq, Kralnbiirq. 1940 1	Gospodična, 23 1. z daljšo prakso kot pisarniška moč v hotelu, išče slič-no in dobro mesto na Koroškem ali Štajerskem. — Ponudbe na Karaw. Bote pod 1945-2.
Dostavljalec (raz-našaicc) časopisa Karawanken Bote za vasi: Waisach, Hotemasdi, Tupa-litsdi in Wisdieuk se išče. Oglasiti se pri Karaw. Bote, \rainburg. loio-i	
	Kupim
	roNliie znamke Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rabljene Poštnine pro ste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken -Versand Sriickl - Karnten, Postfadi.
lianinose&kpqa VajPtira sprejme takoj ali po dogovoru - Frani LeHPli. SIcinmetz, Mannsliurq 5.	
Siuirrja za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Biissing, samo prvovrstno moč za tako) išče Hans Uhlsdimied, Sagewerk Villach, St. johannstr. 23.	
	Nekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu.
Einige lOOKiiblkmeter Flchten schiiittholz, trockene Ware, 0.—IV.'Klasse oder siigefallend kauft geger. sofortige Kaase. ErwUnscht ware Versandmoglichkeit mehrerer Waggons von elnei Verladestation, Bezugschelnc	
Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Ilrnis Ггл-Uini;er, Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
LiMnnli mani Ipn
bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-5ev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Tran'nger Klagenfurt, Vol kermarkter Strafie Bahniibersetzung
Mali foioiirahki
aparat po možnosti LKICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod -1 na Karawanken Bote,' Klagentun
Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbepod-227 na Karawanken Rote, Klagenfurt
Dobro situiran, Kfprn dPkle radi obojestranskega razvedrila - ženitev ni izključena. Dopise na Karawanken Bote, Krain-burg. pod značko
„nolirotloScr.
■ HANS TRANINGER Klagenfitrt, Volkermarkter Str BahnUbersetzung
Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Ilrnis Ггл-Uini;er, Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
LiMnnli mani Ipn
bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-5ev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Tran'nger Klagenfurt, Vol kermarkter Strafie Bahniibersetzung
Mali foioiirahki
aparat po možnosti LKICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod -1 na Karawanken Bote,' Klagentun
Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbepod-227 na Karawanken Rote, Klagenfurt
ženltve
Dobro situiran, Kfprn dPkle radi obojestranskega razvedrila - ženitev ni izključena. Dopise na Karawanken Bote, Krain-burg. pod značko
„nolirotloScr.
Iznubljeno
o J Posavca do Gallenfelsa se je izgubila ionSka roina lorba z vsebino RM 70'-. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi vrne na: Asdimann Johann* Layergasse Лг. lO, Krainbura. 1947-22
v ponedeljek ij. t m. sta se vpubil' dva ženska klobu-
Icviiia.vln kloliiilia
od gostilne „Pri IVIru" v Ти|1и11-
iah do vasi. Pošten najditelj se naproša, da javi svoj naslov proti nagradi na Karaw. Bote - Krainburg pod šifro 370.
1943—M
Na cesii med Bir-endorfom inGal-lenfelsom se je izgubila damska ročna torbica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se naproša, naj jo odda na upravi Karawanken Bote v Krainburgu.
] 948—22
Ne preudarjajte veliko — naročite „Mali oglas"!
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfur'
Landwirischaftliche teđinisđie Ketten, Pfluge und deren Bestandteile
Mettenfabrik Л. 9.
in Sees
Wasseriurbinen, autom. OeldruAregulatoren, Kuhlmaschinen und Venetianer Gatter erzeugt
G. F. Sdineiter
Masdiincnbau - Laak a. d. Zaier
Qbernimmt audi die Reparatur samtlicher Masdiinen
Kadar hocefe kej kupHi, deli v najem ali v zakup, ako hočefe kaj me-njdfi ah se celo poro^ff, povsod je
mm
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
pri vsem fem je pa fako poceni.
Vsalca beseJa slane 6 Rpl in debelo lisl<ana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpl. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicet prii
NS.'Gauveriag Karnidn, Klagenfurt, Bismarcicring 13 NS'-Gauverlag Karnien, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6
PAPIER- UND PAPPENFABRIK
(ђонаГбс^ - SOAH
KOLITSCHOU BEI DOMSCHALE
Sammell
Zbirajte
Alipapier! sfar papir!
Wir kaulen jede Menge! Kupujemo vsako množino!
GESCHIRR
Jekma tti^etsktfet HOI^^ware
NEUHARKTL
FASSBINDEREI
RUDOLF TISCHLER
LITTAI 69 - OBERKRAiN
EMPFIEHLT SICH IN SAMTLICHEN EINSCHLAGIGEN FACHARBEITEN
BRDDER	Lederwaren-
	Erze u g u n g
ukJtStiiMAt	Domschal*
	Uib^diar Slr»h» 55
	0 b n 1 k t a f n
Orthopadische
Stieffel- und Goiserer-Erzeugung
JOHANN KURENT
Schuhmachar
MANNSBURG
t
Globoko užaloščeni naznanjamo presunljivo vest, da je, zadet po nesreči na Veldeser StraBe, danes v trpljenju prenehal dihati najin ljubljeni sin, edlnček .
DARKO
v 9. letu starosti v bolnišnici v Gallenfeleu. Pokopali smo ga v ponedeljek na pokopališče v Krainburju. Krainburg, 19. juUja 1942.
Žalujoči gtarfil August In Angela Nanut ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem, ki so našega dragega očeta
Johanna Dovžan
posestnika in trgovca v Neumarktiu, v bolezni tolažili, ga spremili na zadnji poti, in darovali vence in cvetja se tem potom prisrčno zahvaljujemo.
Neumarktl, Hlg. Kreuz, Lubiana, 21. VII. 1942.
Johan, Stanislaus, Ignaz, sinovi Maria, hči . in ostal« s»r»dtvo.
'