Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ŠT. 8 # 17. FEBRUARJA 1956 # LETO XV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 DOSLEDNO URESNIČEVANJE SOCIALISTIČNIH NAČEL POROK NAPREDKA Od 8. do 10. februarja letos je bil v gostišču na Polževem pri Višnji gori seminar za vodilne sindikalne odbornike, ki ga je priredil Republiški svet sindikatov Slovenije. Udeležilo se ga je okrog 50 odbornikov republiških in okrajnih sindikalnih vodstev. Predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher je ocenil našo dosedanjo gospodarsko graditev ter nakazal osnovne značilnosti sprememb v naši gospodarski politiki, sekretar CK ZKS tov. Vida Tomšič je govorila o vlogi subjektivnega činitelja v našem družbenem življenju, predsednik Republiškega sveta sindikatov tovariš Rudolf Janko pa o temeljnih opravilih sindikatov v neposredni bodočnosti. Zadnji dan seminarja je organizacijski sekretar SZDL tovariš France Ki-niovec-Žiga nakazal temeljna načela reforme našega šolstva s posebnim ozirom na strokovno izobrazbo delavcev. Povzemamo nekaj misli iz predavanj in razprave. SPREMEMBE V NUŠI GOSPODARSKI POLITIKI SO POSLEDICI NAŠIH USPEHOV Prvi pogoj, da borno našo gospodarsko politiko pravilno uresničevali, je nedvomno primerna sktivizacija sindikatov, in to, da I ostalim deželam. Za Združene 1'države Amerike je to nujnost in ni prav nič odvisno od dobre volje njenih gospodarskih krogov. Enostavno rečeno: če hočejo svoje blago prodati, se morajo zaostala področja gospodarsko tako razviti, da bodo to blago lahko kupili, da bodo čutili potrebo po njem. Danes se v svetu ne bije več boj za to, ali naj gospodarsko Jn dni seminarja tri dni razpravljanja o teoretičnih načelih naše spodarske ?™arsfva š socialističnih pozicij. Soš in' m°č ločeno obravnavati p0P°aarski razvoj posameznih H,. F.°čij; saj se tujj v svetovnem t0 r'!u bore socialistične sile za 0e’j je svetovno gospodarstvo Vorj,.riVa celota in da ni moč go- >’zahmoda0 ^^"bfsočaTno agresija je odvisna od tega, v Žefjijali gospodarstvo drugih de-! ^tero ^ategorijo spada davčni deja gospodarske pomoči ' J*? V ^ospoda”tva i« nZ!ltim deželam je že zmagala JwPT ljenp.°d Pritiskom naprednih strem- j ka na dohodek ln obratno). sOoili- ' Pri listih, ki nimajo sl T i j , v. . viti“''zrnom Prav ničesar opra- luksa na delovno ZIV1UO s voi«,—. j 1 " ' Takso za delovno živino bo treba plačevati za veterinarsko-saniterno zaščito živine, in sicer Če je v svetu tako, velja to j nost, da krepimo delavsko in toliko bolj znotraj naše države, j družbeno samoupravljanje in da Zato so slepa in zaplotniška na-1 ziranja vseh tistih, ki tako govoričijo. ga nadalje razvijamo. Že v kapitalističnih državah so spoznali, da v današnjih pogojih, na današnji V preteklih desetih letih smo stopnji proizvajalnih sil, ni možen se morali omejiti na najvažnejše, napredek ne da bi vzbudili za-Odreči smo se morali standardu nimanje neposrednih proizvajalni v veliki meri tudi načrtom za cev za proizvodnjo ter jim dali razvoj gospodarstva zaostalih vsaj malce besede v njenem uprav-področij. Le-ta smo morali vklju- ljanju. Švedski socialisti na pri-čiti v celotni načrt premagovanja mer postavljajo delavsko soodlo-zaostalih področij. Zato je bil v Čanje kot problem konkurenčno-absoiiutaih postavkah na prvem sti švedske industrije z nemško, mestu gospodarski razvoj Jugo- Višji življenjski standard pri njih sl a vi je sploh, na drugem pa šele je postal že zavora v tej gosipo-gospodarski razvoj zaostalih pod- darski konkurenci. Trg bodo ob-ročij. Številke govore, da se je držali le, če delavce zainteresi-zato gospodarska moč Slovenije rajo za višjo proizvodnost in s poleg Bosne najbolj razvila, ker j tem tudi obdrže življenjski stanje bila pri nas sorazmerno že raz- j dard na isti višini. Delavčev inte-vita industrija z bogatejšimi tra- res pa bo porasel le. če bo dobil dicijiami, Bosna pa zavoljo rudne- kaj besede v upravljanju gospo-ga bogastva in svojega strateške- darstva tovarne. Toliko bolj se to ga položaja. Prav nič razlogov ; vprašanje postavlja za nas, gradi-torej ni, da bi tarnali. Zavoljo ta- tel je socializma, da nenehno raz-kega gospodarskega položaja pa vi jam o in izpopolnjujemo delav-se prav pri nas najbolj maščuje, sko in družbeno upravljanje. če se ne držimo uredb in predpisov, če dosledno ne uresničujemo nove smeri v naši gospodarski politiki. Prav pri nas smo torej najbolj zainteresirani, da novo gospodarsko politiko do kraja uresničimo. Težave iz leta 1948, ko smo morali preusmeriti naše gospodarstvo na graditev ključnih objektov, povečati kapaciteto vojne iindustriijte iitd., so povzročile, da je zaostal promet, kar se je po svoje spet kazalo na življenjski (Nadaljevanje na 4. strani) Organizacijski sekretar Socialistične zveze Slovenije tovariš France Kimovec-Ziga je odbornikom razložil, po katerih načelih naj bi reformirali naše šolstvo Pred občnim zborom Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo V nedeljo bo d Ljubljani za- dikatov d pogojih družbenega Tavnit, na preskrbi industrije in sedal prvi redni letni občni zbor upravljanja in v razpravah o svo-parabivailistva, obenem pa je zaosta- Republiškega sveta Zveze sindika- jem lastnem organizmu. Družbena la tudj trgovina- Dejstvo, da smo Jugoslavije za Slovenijo. Kon- stvarnost, ki' je članstvo sindika-dali v glavnem vse za elektrifi- šr.es. Zveze sindikatov Jugoslavije, tov v ogromnih množicah poteg-kacijo in industrializacijo, je po- je lani zasedal v Sarajevu, je nila v aktivno sodelovanje pri vzročilo relativno zaostalost po- namreč med ostalim uredil tudi upravljanju, je po svoje postavila Ijedelske proizvodnje, nastalo je nekatere statutarne zadeve, med tudi sindikate v sredo življenja, neskladje v socialni strukturi pre- katerimi je bila tudi odprava ker so delavci začutili,, da jim bivalstva v odnosu na notranjo kongresov Republiških svetov mora njihova sindikalna organi-zgradbo narodnega dohodka. Pri- sindikatov. Zadnji, to je tretji zacija pri izpolnjevanju nalog v kogres Zveze sindikatov Jugosla- \ družbenem življenju krepko in vije za Slovenijo je zasedal maja ' temeljito pomagati. Zlasti za pre-1953. leta v Ljubljani in zato bo [ teklo leto je značilno to, da so moral letošnji prvi redni občni sindikati bili ves čas sredi druž-zbor posvetiti v svojem delu po- [ benega dogajanja in da so z vse-zornost celotnemu obdobju med mi svojimi zmožnostmi in močmi kongresom in občnim zborom, to ' sodelovali pri urejanju družbenih je, posvetiti bo moral pozornost problemov. Letošnji občni zbori sindikal- nih podružnic, še v večji meri pa krajevnih in okrajnih sindikalnih Zvezni izvršni svet je minuli teden izdal nove predpise o obdavčenju kmetijskih proizvajalcev. Uvedene so tri glavne vrste obdavčenja, in sicer progresivni davek na katastrski dohodek, obvezna triodstotna doklada tn uvedene so takse za delovno živino (za vso ostalo živino se ne plača nobena taksa) za obvezno registriranje vseh vrst vozil, vštevši tudi kmečka vozila, nadalje takse za traktorje, mlatilnice, brane, motorne mline in mline, na kotle za kuhanje žganja in na hibridne vinograde. Davek na dohodek Davek na dohodek iz kmetijstva bodo plačevali kmetovalci po stopnjah v razponu od 10 do 44 odstotkov katastrskega dohodka. Tako bo treba plačati na davčno osnovo do 30.000 davek po stopnji od 10 do 15 odstotkov, od 30.000 do 50.000 po stopnji od 11 do 17 odstotkov, medtem ko se bo na davčno osnovo nad 700.000 plačeval davek po stopnji od 40 do 44 odstotkov. Davčna šli smo do resnih neskladij, ki nam povzročajo vse te težave. DELAVSKO UPRAVLJANJE — MATERIALNA SILA NAPREDKA O tem, kako naprej, smo go- 1 obdobju skoraj polnih treh let de-vorili pred letom 1954. Odstopili lovanja sindikatov o Sloveniji. smo od koncentracije sil na ključ- | Osnovna značilnost za delov a- n,aj^„,lUL nismo pa našli dovolj nje sindikatov v tem obdobju je svetov in občni zbori strokovnih instrumentov, da bi zagotovili tak predvsem ta, da so delavski sin- sindikatov so pokazali, da so se razvoj. Manjkalo je tudi inštru- dikati našli svoje pravo družbeno člani sindikatov temeljito obrnili mentov, ki bi zavarovali in utr- mesto v našem družbenem živi je- J z licem k družbenim problemom dih delavsko in družbeno samo- n ju po uvedbi in razmahu druž-\in da so bili o veliki večini tudi upravljanje, to materialno silo na- benega upravljanja. Daleč za na- zelo zrelo in napredno usmerjeni. daljnjega napredka. Pri tem ne mi so časi, ko so se sindikati j Seveda pa je še vedno vpra-gre le za uresničevanje sociali- predvsem zgubljali v razpravah o šanje učinkovitosti v družbenem stičnih idej. Gre za razvojno nuj- potrebnosti in o nepotrebnosti sin- delovanju delavskih sindikatov, to je, njihove zrelosti in prodornosti v uveljavljanju napredne usmerjenosti in učinkovitosti v pomoči organom družbenega upravljanja. Tu in tam je namreč še vedno čutiti, da posamezne sindikalne organizacije in posamezni odborniki bodisi klonejo pred pritiskom najrazličnejših lumpen-proletarskih in laži socialnih tendenc in vplivov, ali pa da tu in tam klonejo pred birokratsko samovoljo in nasilnostjo posameznih ljudi, ki bodisi iz osebnih ali kakršnihkoli drugih interesov počno škodljive zadeve. Ti primeri govore o tem, da je treba temeljito in nenehno skrbeti za splošno politično prosveto sindikalnega aktiva in za intenzivnejšo rast in razmah njegovega znanja. Seveda si tega aktiv ne more pridobiti samo na nekih improviziranih tečajih, čeprav so tudi ti potrebni za oblikovanje aktiva, ampak je treba predvsem temeljite svetovnonazorske pomoči ZAKAJ SO POTREBNE SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI K ME TOV? Pravilna obdavčitev kmetijskih proizvajalcev bo ugodno vplivala na povečanje kmetijske proizvodnje v o ------ v 11 ii.v.-sa i upi a- to 7e/ovn' gospodarski polotil m' da nadaljnji napredek °Soč, ne da bi pomagali za- za lažje vole po 300 dinarjev na leto, za težje po 500, za bivole po 300 in za konje od 300 do 1000 dinarjev na leto. Uredba določa tudi takso na pse, ki znaša v mestih 1000 dinarjev, v vaseh pa po 300 dinarjev na leto. Proračuni kažejo, da bomo na ta način dobili okoli 800 milijonov dinarjev dohodkov letno in jih bomo porabili za napredek veterinarske službe. Taksa za nekatere stroje in naprave Uredba določa, da plačajo zasebni lastniki takse za nekatere stroje in naprave. Za kotle, ki jih porabljajo kmetje za kuhanje žganja, bo znašala taksa od 2000 do 5000 dinarjev letno. Za mlatilnice od 2000 do 10.000 dinarjev, za mline na rekah in potokih za vsak par kamnov po 1500 dinarjev, za mline z motornim pogonom za vsak par kamnov po 3000 dinarjev, za valjčne mline za vsak valj po 6000 dinarjev, za traktorje pa bo znašala taksa od 10.000 do 15.000 dinarjev letno. Uvedena je posebna taksa za hibridne vinograde in sicer 5 dinarjev na leto za en trs hibridne trte. Plačevanje teh taks bo prineslo poldrugo milijardo dinarjev na leto, ki bodo uporabljeni za pospeševanje kmetijstva v občinah in okrajih. Tovariš Svetozar Vukmano-vič-Tempo, predsednik odbora za gospodarstvo pri Zveznem izvršnem svetu je obrazložil, zakaj se je Zvezni izvršni svet odločil za spremembo davčne politike v kmetijstvu. Med drugim je dejal: »Zvezni izvršni svet se je z uvajanjem določenih sprememb v dosedanjem obsegu davkov in delno v sistemu obdavčevanja postavil na stališče, da morajo biti te spremembe v smeri zagotovitve postopne stabilizacije gospodarstva in zagotovitve potrebnih sredstev za nagel razvoj go- (Nadaljevanje na 5. str.) In spet je bil seminar eno izmed opozoril, da bi se morali sindikalni odborniki več ukvarjati s teorijo, ker ni revolucionarne prakse brez revolucionarne teorije sindikalnemu aktivu v praktični akciji, v premagovanju dnevnih težav itd. To je potrebno tembolj, ker proces rasti družbenega upravljanja in istočasna sprostitev tržišča zahtevata od naših delavskih kadrov, da v vsakdanjem delu zrelo in trezno presojajo vsako odločitev in vsak ukrep s stališča splošnih interesov graditve našega gospodarstva in razvijanja socialističnih odnosov pri nas, kar pa je nemogoče doseči na osnovi nekih zelo posplošenih teoretskih šablon, ampak samo na temelju dobro razvitega posluha za to, kaj je v danih pogojih koristno in prav s stališča socialističnih sil in kaj ne. Vsekakor bo slej ko prej v središču pozornosti delavskih sindikatov naše gospodarstvo, kajti to je tista materialna osnova, na kateri začenjajo rasti in se razvijati dejansko novi družbeni odnosi. Ti družbeni odnosi se pravzaprav razvijajo na osnovi uveljavljanja in krepitve treh temeljnih stebrov socializma o družbenem življenju, to je na osnovi krepitve in razvijanja socialistične lastnine, na osnovi rasti in nadaljnjega dozorevanja ter izpopolnjevanja sistema družbenega upravljanja in na osnovi doslednega in vsestransko razčlenjenega sistema nagrajevanja delovnih ljudi po njihovem delu. Seveda je uvajanje teh načel v naše družbeno življenje zvezano z neštevilnimi objektivnimi težavami, saj pomeni razvoj socializma določen proces, ki vodi od silno slabo razvitih elementov socializma k močno in krepko razvitim socialističnim odnosom. Ta proces pa seveda ni odvisen samo od ustvarjanja materialnih osnov, niti ne samo od pravnih predpisov, ampak je istočasno odvisen od učinkovitosti in politične zrelosti socialističnih družbenih sil, ki z vso svojo zrelostjo in sposobnostjo utirajo pot socialističnim prvinam v družbeno življenje in ki se spopadejo z vsemi objektivnimi in subjektivnimi činitel ji v družbi, ki povzročajo težave razmahu socialističnih odnosov. V tem smislu bodo morali tudi sindikati marsikje korigirati svojo prakso. Zlajsti jo bodo morali korigirati tam, kjer sindikalne organizacije premalo skrbe za to, da bi v neposredni praksi, pri praktičnih odločitvah uveljavljale napredna stališča, ker čakajo boljše uredbe, boljšega zakona itd. Že lepo razdobje nazaj so sindikati osredotočili svojo dejavnost na pravilno razumevanje in izvajanje politike nagrajevanja. Pri tem seveda ne gre zgolj za obširne razprave, kritike in predloge v zvezi s plačnim sistemom, čeprav so prenekatere organizacije okrog tega izgubljale preveč svojih sil, ampak predvsem za praktično uveljavitev nagrajevanja po delu v našem gospodarskem življenju. Nobenega dvoma ni, da samo nagrajevanje ne more opravit (Nadaljevanje na 2. strani) IZ NAŠIH ORGANIZACIJ DROBNE ami ne bo pridobil so- zmagala Združena demokrat®. desničarske grške politične sku- smrti lansko jesen je prevzel z volitvami P O DOMOVINI POMANJKANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Varčujmo z elektriko Nenavadno stanje voda. — Kalorične centrale v polnem obratovanju. — Omejitve električnega toka. — Izvajajmo ukrepe Državnega sekretariata za gospodarstvo. — Tudi v drugih državah so brez elektrike. Pred dnevi je nastalo po vseh predelih Slovenije izredno pomanjkanje električnega toka. Eden izmed glavnih vzrokov je nenavadno nizko stanje naših voda. Elektrogospodarstvo v Sloveniji in del zahodne Hrvatske je namreč odvisen od stanja vode na naših rekah. Letošnja zima, ki je iizred- nekaj o jeseniških obrtnikih Me le kulturno umetniško udejstvovanje Pred nedavnim je bil občni zbor obrtniškega kulturno umetniškega društva na Jesenicah. Iz poročil je videti, da so lani napredovali zlasti na kulturno umetniškem področju. Ustanovili so tamburaški zbor, dramsko in folklorno sekcijo ter razvili društveni prapor. Slabo pa bi bilo, če bi se društvo omejilo le na kulturno Umetniško delo. Spomnimo se le, da so cene obrtniških uslug precej drage, da je obrtnih podjetij premalo, da bi bil odnos do potrošnikov lahko boljši itd. in da je tudi naloga društva, da pojasnjuje svojim članom smernice naše gospodarske politike. Le na ta način bi društvo v polni meri Upravičilo svoj obstoj. no ostra in suha, je povzročila, da so reke močno usahnile. Tako je na Dravi povprečni pretok vode 450 kubičnih metrov v sekundi, običajno povprečje pozimi pa okrog 100 kubičnih letrov. V teh dneh pa znaša le 69 m3 vode na sekundo. Tudi na Savi im Soči je vse manj vode. V takšnih okoliščinah proizvedejo elektrarne v Sloveniji le 2,2 milijona kilovatnih ur na dam. Običajna proizvodnja na dan pa je 4 do 4,5 milijona kilovatnih ur. Zaradi takega stanja vode so seveda naše kalorične elektrarne v polnem teku. Začel je obratovati tudi novi- kotel termoelektrame v Trbovljah. V tej veliki stiski pa je na nesrečo prišlo še tu do okvare. Novi kotel, ki so ga pred dnevi vgradili in je začel z obratovanjem, so morali zaustaviti zaradi okvare. V kotlu se je namreč dvignila opečna obloga v zgornjih ceveh nad kuriščem. Popolnoma so bili ostali kotli zaradi pomanjkanja električne energije v stalnem pogonu, jih niso mogli čistiti. Redno čiščenje pa je pri takem obratovanju potrebno vsakih štirinajst dni. Žlindra se namreč vse-da na dno in jo morajo odstraniti. V upravi elektrogospodarske skupnosti so poudarili, da bodo vse kalorične elektrarne spet za- varčevali z električno energijo. Le tako bomo ob skupnih naporih zagotovili najnujnejše potrebe potrošnikov in gospodarstva. Disciplinirano in vestno izvajajmo ukrepe Državnega sekretariata za gospodarstvo. Ce eden porabi več električne energije, jo pač nujno drugemu primanjkuje. Tega se naj zavedajo delovni kolektivi. Enako velja tudi za široko potrošnjo, kjer v sedanjem položaju pomeni škodo že vsaka žarnica, ki po nepotrebnem gori, kaj šele uporaba električnih peči, katere je prepovedano v sedanji stiski uporabljati. Vse te omejitve bodo šele te dni obratovati s polnmn vse dotlej, dokler se ne izboljšajo tekom im s staro zmogljivostjo. _ Da bi omilili trenutno pomanjkanje električnega toka, so vključili v pogon hidroelektrarno Vuhred. Za zdaj je v pogonu samo prvi agregat. Ta agregat deluje vremenske prilike. Upajmo, da bo v kratkem nastopilo topljenje snega v porečju Soče ter da bo tako odpadla omejitev. Podobne težave v proizvodnji neutemeljene so razne vesti, da je ; posamezne predele. To delo pa je prišlo do eksplozije. Kotel je v j zelo težavno, ker so na transfor-poskusnem obratovanju pod nad-, matorske postaje priključene bol-zorstvom inženirjev. Poskusno niče in druge ustanove, ki nujno obratovanje bo trajalo šest mese- rabijo tok. Zadnje dni so odklopili cev in za ta čas avstrijska tvrdka 500 transformatorskih postaj. Po-odgovarja za pravilno delovanje sebno težko je v Mariboru. Ome- energijo iz Zahodne Nemčije. Janko S. brezhibno in tako že pošilja svoj električne energije so nastopile delež v električno omrežje. Elek- udi v sosednih državah. Zlasti je tričnega toka pa bo primanjkova- kritičen položaj v Avstriji. Tako lo vse dotlej, dokler se stanje vo- mo raj o ^ A v s t r ij a izvažat i elektric-da v naših rekah ne izboljša. Neobičajno nizka proizvodnja električne energije je prisilila Elektrogospodarsko skupnost, da je storila ukrepe za omejitev porabe električnega toka. Porabo toka za široko potrošnjo so omejili za okrog 300.000 kWh dnevno. Na podeželju so izklopili transformatorske postaje, v- mestih pa Celo našim primorskim mestecem mraz ni prizanesel. Tako je v teh dneh izgledal Baker. Bakrčani so ga v taki podobi prvič videli. VREMENSKE NEPRILIKE PO VSEM SVETU VELIKANSKE ŠKODE! kotla. Kotel bodo v nekaj dneh popravili tako, da bo spet začel delati s polno zmogljivostjo. Ker rocjem ▼ okrajih Murska Sobota, £ Jzamedli mnoge Ceste v Slove-Ptuj in Maribor V e ektroobratu nijj zlasti na Prim<>rskem, kjer Maribor so odklopili nad 130 - J - - - • - CE BO OSTALO TAKO, BODO BREZ INŽENIRJEV KAJ JIH MUČI? Strokovnjaki odhajajo v pokoj; nizka šolska kvalifikacija zaposlenih 2e nekaj let naše železnice | popolno srednjo šolo. Ti primeri čutijo pomanjkanje strokovnja- j nam jasno kažejo, da je šolska a _ kov. Priliva mladih ni, stari pa izobrazba zaposlenih zelo nizka mestih bodo omejitve podnevi, ^ nrekinien promet V Sloveniji redno odhajajo. V naslednjih le- | in ne ustreza današnjemu raz- medtem ko bo zvečer in ponoči in (jstalih republikah je zaprta tih bo to še bolj pereče zaradi j voju. električni tok na razpolago za veg;na g0j p Mraz ni prizanesel našim krajem. — V Sjenici 35 stopinj pod ničlo. — Snežni meteži onemogočili promet. — V rudnikih - Kreka-Bano-viči zastala proizvodnja. — Podonavje pred poplavami. — Težka nesreča v Mavrovem. — 50 delavcev je izgubilo življenje. — Poplave v južni Srbiji. — Senjska burja spet kosi. — Nesreča italijanske ladje »Regolo«. — Mraz po svetu. — Sneg na Siciliji. — Alžiru. — V Nemčiji 38 stopinj pod ničlo. — V Turčiji žameten vlak. — Poplave v Avstraliji. Letošnji mmaiz ni prizanesel na- j količine razstreliva na krajih, kjer vode v vodovodne nažene, uo krajem. Tako so v Sjenici za- se kopiči led. Z razstreljevanjem nadaljnjega je ukinjena dobava b.,.žili J55 stonini no,i nJ;xlo. r,,. bodo oričeli. ko se nremakne ce- £ jitev v industriji znaša 67%. Ne-atera podjetja že od pretekle srede ne obratujejo. Zaradi omejitve toka je otežkočeno črpanje vode v vodovodne bazene. Do Mari nor so omuopm uau ^ divja močna burja. Cestni promet transformatorjev. V Tovarni alu- . Jotežkočen, ponekod pa sploh ------ „ “ ugasnili Jnemogoč' prebij Ljubelj, Predil- »r_v;X — —nrehodni. Na cestah minija v Kidričevem so še preostalih 40 peči. Omejevanje električne energije ^anTca^S šošS- J Črna, Kalce-Kal je zaradi zame- upokojitve večjega števila želez-bičarjev. V naslednjih štirih letih bo odšlo v pokoj 35 načelnikov postaj, 69 strojevodij in strojnih Uiojstrov, 81 vlakovodij in manipulantov, 59 inženirjev in tehni kov. V teh številkah so zajeti le! šolsko izobrazbo, tisti, ki bodo šli v reden pokoj.; Računati moramo tudi, da so zaposleni še taki, ki jim bo priznana invalidska pokojnina in še nekaj jih bo odpadlo. Najteže je za inženirje in tehnike. Priliva ni in bo ostala železnica brez njih. Zato kaže, da bi štipendirali čimveč inženirjev jo tehnikov. Koliko strokovnjakov nam manjka, kaže že to, da smo lani izplačali 14 milijonov din za neizkoriščene dopuste. I Vprašanje zase je šolska izo- i nrazba železničarjev. Od 439 vla-! kovodij jih je 396 z osnovno šolo m samo 43 z nepopolno srednjo šolo. Za vlakovne odpravnike, od katerih se zahteva popolna srednja šola, jih je 187 z osnovno šolo, 309 z nepopolno srednjo šolo in le ,44 s srednješolsko izobrazbo. Od 174 načelnikov postaj tih je 33 z osnovno šolo, 80 z nepopolno srednjo šolo in 61 s 1 Zato so sindikalne organiza- razsvetljavo. , _ . .... , , . .. cije in uprave podjetij našle prvo V teh dneh si moramo vsi pri- Železniški promet zastaja. Ne-zasilno rešitev. Organizirali so zadevati, da preprečimo vsako kaj urne zamude niso nic lzred-večerne gimnazije. To je samo odvisno trošenje električne ener- nega. Na Hrvatskem so ustavili gije. Da ne bi povečevali že tako j 16 vlakov. Kljub ukinitvi vlakov velikih težav, pričakujemo, da P& porabijo okrog 400 ton vec bodo vsi naši delovni ljudje, pod- premoga kot običajno. Potniške jetja in ustanove do skrajnosti ladijske zveze^rm Jadranu so jire- zasilna rešitev. Uprave podjetij bodo morale torej v bodoče pri izbiri uslužbencev bolj paziti na Prav tiste dni, ko je bil seminar na Polževem, je zapadlo toliko snega, da avtobus ni mogel do doma in s tem je napravil odbornikom po seminarju še prijeten »sprehod« do glavne ceste. Po treh dneh razprav se jim je kar prilegel kinjene. V reški luki so prenehali z nakladanjem in razkladanjem. Ladjedelnica »3. maje je prekinila delo. Hud mraz je povzročil v rudnikih Kreka in Banoviči zastoj. V zadnjih dneh rudniki Banoviči proizvajajo dnevno komaj 2500 ton premoga. Delo na dnevnem kopu je popolnoma ustavljeno. Pretekli teden je v separaciji rudnika bila temperatura 31 stopinj pod ničlo. Tako je zamrznilo nad 40 vagonov premoga. V Kreki so malo na boljšem, ker kopljejo samo v jamah. Otežkočeno je delo pri odpošiljanju, tako da so morali proizvodnjo zmanjšati za 1000 ton dnevno. Led z gornjega toka Donave se je nakopičil v Djerdapski kli-suri in zaprl pot odtoku vode. Zato je začela Donava pri Dolnjem Milanovcu naraščati. Ljudje so že pripravljeni na morebitni bodo pričeli, ko se premakne ce lotna ledena gmota. Metohijo so zajeli snežni zameti. Največ snega je padlo v Peči in Prizrenu. A na mnogih cestah so morali ukiniti promet. V teh dneh pa so zaradi odjuge nastopile poplave. TEŽKA NESREČA V MAVROVEM Toplo vreme na nekaterih področjih Makedonije je že zahtevalo žrtve. Na gradbišču v Mavrovem so se utrgali veliki plazovi, ki so zasuli večje število delavcev. Ogromen plaz je zasul barako in delavsko menzo. Prehod do kraja nesreče zaradi nevarnosti plazov ni mogoč. Tako še ni znano točno število ponesrečencev. Domnevajo pa, da je izgubilo življenje okrog 50 delavcev. Na albansko-jugoslo-vanski meji je plaz zasul-karavlo. V njej je bilo 15 graničarjev in njihova usoda ni znana. V ogroženih občinah so izvedli mobilizacijo delovne sile, vozil, da pravočasno preprečijo nevarnost elementarnih nezgod. Težko stanje je tudi v Dojramu. Jezero je zamrznilo. Kaj takega ne pomnijo najstarejši prebivalci kraja. Zaradi zaledenitve jezera so ostale znane dojranske ptice in galebi brez hrane. Že na tisoče jih je poginilo. Ribiči se trudijo, da bi rešili ptice. Zaradi naglega taljenja snega so nastale v Južni Srbiji poplave. Reka "Jablanica je poplavila več vasi. Odnesla je mostove in zato so morali ukiniti promet na cesti Niš—Skoplje. Tudi Južna Morava ___;___ grozi s poplavami. V Črni gori je izliv Donave, Pripraviti so večje sneg zasul vse glavne ceste in je promet že tri dni prekinjen. ^vica (EDA), ki jo vodijo ko- tazisova Agrarna stranka (4 po- nastopila Markezinisova Stranka o »boljšem in bolj demokratič- ®iunisti. Sindikati, ki jim je vla- slanei). progresivnih, ki ji napovedujejo nem življenju«. Vse stranke na- da skušala zvezati roke, so spet ~ „„„ „ , „ • „ „ „ ... popoln poraz. stopajo z geslom »za demokra- oživpi; 1 Zmerna levica: Kartahso- 1 "... , , .. riio« skraina levica, ki ima zelo . Karamanlis je obljubil, da bo ™ ™ govore^da^e ustanovite°v De” zmeren program, pa je k temu ^boljšal težavne socialne in go- SSSSffpSSv) 52X5w£zleze'le odgovor opo- geslu še dodala »proti reakcio- sPodarske razmere. Kmalu pa je na umja ' , evb zi(,.. nQ vol;jn; zakoa in da je narnim silam«. Ugotovil, da bodo predvideni Levica; Združena demokrat- njihJova združitev volilna tak- Zanimivo je, da kandidati u„[epi vsaj začasno se bolj po- ska levica (ni sodelovala v par- tika, s katero hočejo premagati vseh strank zelo radi govore o ‘absah življenjsko raven nižjih lamentarnem življenju). Karamanlisa, ki jih je s svojimi zunanji politiki, o uspehih in ne- *icU"V’ bl ko.rls. ,° Razen teh strank so delovale nedemokratičnimi volilnimi ra- uspehih v mednarodnem uve- hdMp,rJev".Si7 si« f.csrN„”3„,p7e“™K: »riuISvf p^e? z ziciiptei .lznenadl.t,1 neenotno opo- kmečka zveza, Rendisova Radi- bo Demokratična zveza po vo- vore. Skoraj nl zbPb razpisu volitev ske sile razdeljene ta v pesnica: Karamanlisova yeč glasov kot Papagosovo giba- un;ja pa obljabHa nove investi- se predstavili volivcem in jim hnei10nalno"radikalna unija (190 nJe’ se Prav posebno močno pa c,je za industrializacijo in raz- razložili svoje načrte. V nedeljo .slnncev), Markezinisova Stran- s° ?e uveljavili pri lanskoletnih Voj poljedelstva, zavzema se za bodo Grki volili. Ne bom ugibal, s. .Progresivnih (30 poslancev), občinskih volitvah. Položajne je ravnotežje plač in cen, za ure- kdo bo zmagal. Verjetno bi se cj I ar»°ptilosova Nacionalno-so- soremenu v korist opozicije. ditev ciprskega vprašanja in za uštel. Položaj je tak, da lahko aa zveza (13 poslancev). Tako se je zgodilo, da sta se tesne prijateljske stike z zahod- pričakujemo tudi presenečenja, bp ied*na: Papandrenova Li- v predvolilnem boju spopadla nlml državami. Sicer pa bomo že čez^ nekaj dni VeF. na stranka (19 poslancev), dva velika volilna bloka: Nacio- Kandidati obeh blokov veliko zvedeli, koga so grški _ volivci tigjjtielosova Liberalno-demokra- nalno-radikalna unija in Demo- govore o političnih, gospodarskih poslali v svoj peti povojni par-aa unija (25 poslancev), Bal- kratična zveza. Izven blokov je in socialnih problemih v Grčiji, lament. so bile nasprotidk^ki ^adn ™h nacionalne^nterese (Ciper)f bilf zelo^vahna” to* vUtih^tuŠi razdeljene takole; parlamentarnih volitvah dobili Vladna Nacionalno-radikalna ostra, j'e končana. Kandidati so se je potopila v orkanu, ki je razsajal v Senjskem kanalu. Ladja je v Senjskem pristanišču vkrcala celulozni les. Zaradi slabega vremena pa ni mogla izpluti. Zato so jo privezali ob obalo. V noči je orkan odtrgati ladjo in jo odnesel iz piristamišča. O usodi preostalih petih članov posadke ne vedo ničesar. IN MRAZ PO SVETU Vremenske neprilike so zahtevale do sedaj, v Evropi 273 smrtnih žrtev. Od tega kar 70 v Italiji. Snežna odeja je pobelila Italijo in celo Sicilijo. V Nemčiji take zime že ne pomnijo 27 let. To je od leta 1929. V Kaltenbrunnu na Bavarskem je živo srebro padlo na 38 stopinj pod ničlo. Najbolj prizadet je rečni promet. Kanali in pristanišča ob obali Vzhodnega morja so zaledenela. V železniškem, cestnem im letalskem prometu so velike zamude. Nizka temperatura je onemogočila normalno živi jen je-Franco-zov. Gmotno škodo zaradi motenj v prometu in industriji cenijo na več milijard frankov. Cestni promet je skoraj v vsej državi zaustavljen. Zabeležili so temperaturo minus 36 stopinj. V Parizu ne dela tretjina pekarn, tako da nastajajo repi pred trgovinami. Dovoz zelenjave je popolnoma zastal. V Marseillu je bilo 17 stopinj pod ničlo in so popokale cevi glavnega vodovoda. Svetovno znana Ažurna obala je pod debelo snežno odejo, kar je prava redkost stoletja. Kako je muhasto letošnje vreme se vidi iiz tega, da je v Tunisu padla temperatura za 10 stopinj. V planinskih predelih pa je zapadel sneg. Tudi Alžir je pobeljen s snežno odejo. Po Turčiji imajo velike snežne meteže. Pri Čotaldi v Traciji je že nekaj dni žameten cel vlak. V Grčiji je pritisnil hud mraz in sneg. Nekatere vasi so odrezane od ostalih krajev in jim s helikopterji pošiljajo hrano. Na libanonski obali div- SENJSKA BURJA SPET KOSI ^^^Zegll ppnSl mriro Ribiči iz Baške na otoku Krku višine. Na Cipru divja ostra burja so našli sedem trupel pomoršča- in neprestano dežuje. Aleksandrij-kov. Pet utopljencev je imelo re- , ska luka v Egiptu je zaradi burje šilne pasove. Komisija z Reke je zaprta. Na Japonskem vladajo ugotovila, da gre za člane posad- snežni plazovi. Veliki snežni plaz ke italijanske tovorne ladje »Re- je povzročil smrt 21 delavcev. Več golo« iz Messine. Ladja »Regolo« jih je bilo poškodovanih. Kako bomo volli člane delavskih svetov v okviru obratnih in poslovnih enot podjetja Delovni kolektivi so že več- lilno enoto. Prav tako se voli in krat doslej predlagali spremembo ugotavlja izid volitev po posa-uredbe za volitve delavskih sve- meznih volilnih enotah. Skupni tov in upravnih odborov gospo- rezultat volitev v vseh volilnih darskih podjetij v tem smislu, enotah pa razglasi volilna komi-da bi lahko volili člane delav- sija na sedežu podjetja. To na-skega sveta v okviru obratnih vodilo je bilo izdano zato, ker je ali poslovnih enot, torej da bi te v podjetjih z več obratnimi po-enote šteli za volilne enote. Zvez- slovnimi enotami prišlo do tega, ni izvršni svet je izdal navodilo da so delavci glasovali za kandi-o spremembah in dopolnitvah date, ki jih niso dovolj poznali, navodila za volitve delavskih dana pa je bila tudi možnost za svetov in upravnih odborov. Po preglasovanje v obratih z večjim določbah tega navodila lahko de- številom delavcev. Razen tega je lavski svet odloči, da se člani bil brez uporabe načina volitev delavskega sveta volijo v okviru po volilnih enotah otežkočen odpoklic posameznih članov delavskega sveta v podjetjih z velikim številom delavcev in sicer zato, ker je moral o odpoklicu vsakega člana delavskega sveta glasovati ves kolektiv, pa čeprav je štel tudi po več tisoč članov. Te spremembe seveda ne smejo %7plivati na miselnost posameznih članov delavskega sveta, da bi izgubili izpred oči celovitost podjetja in se zavzemali samo za koristi obrata oziroma enote, kjer so bili izvoljeni. obratnih in poslovnih enot kot volilnih enot. Delavski svet določi, koliko volilnih enot bo v podjetju, katere obratne in poslovne enote pridejo v sestav posamezne volilne enote in l^oliko članov delavskega sveta se voli v vsaki volilni enoti. Tudi za volitve članov delavskega sveta v volilni enoti izven sedeža podjetja je po tem navodilu predvidena posebna volilna komisija. Kandidate je treba predlagati posebej za vsako vo- tiKsfc »rw/r.Aa W IrUorUUAKol V U DOSLEDNO URESNIČEVANJE SOCIALISTIČNIH NAČEL POROK NAPREDKA NESKLADJE V RAZDELITVI MED MESTOM IN VASJO Zaradi dviganja proizvodnje blaga za industrijsko potrošnjo in kajpak zavoljo omejenih sredstev, je zaostala proizvodnja blaga za široko potrošnjo. To je neskladje, ki ga pri nas v Sloveniji najbolj občutimo. Pri nas živi od industrije že 61 °/o prebivalstva, medtem ko znaša razmerje v socialni strukturi vse Jugoslavije 60:40 v korist kmečkega prebivalstva. S tem smo dosegli že raven, kakršno imajo v Avstriji, Franciji, Severni Italiji, smo torej že na evropskem povprečju. To pa se seve pozna v razdelitvi med vasjo in mestom. Cene kmetijskim pridelkom so rasle, ker je vsak kmečki proizvajalec prodal vse, kar je pripeljal na trg. Sedanje razmere so bile take, da niso spodbudno vplivale na poljedelsko proizvodnjo, saj kmetu nismo mogli nuditi dovolj industrijskega blaga. V teh desetih letih ni pripeljal kmet niti za odstotek blaga več na trg kot pred vojno. Komaj sedaj smo prišli v tem pogledu na predvojno raven. Socialna struktura pa se je medtem močno spremenila in torej veliko manj kmečkega prebivalstva porabi iste količine pridelkov kot pred vojno, ko je bila struktura prebivalstva drugačna. To pa se obenem pravi, da je ob povečanem številu mestnega prebivalstva oziroma ljudi, ki se ne preživljajo od zemlje, na trgu ista količina živil kot pred vojno. Zait© je nujno moralo piriti do nesorazmerij. Ko smo 1946. in 1947. leta sestavljali petletni načrt, so planerji predvidevali, da lahko pride do takih nesorazmerij. Toda leto 1948 je postavilo pred nas odločitev: /‘‘ j1’ “ odremo nadaljnji socia-. ,“de"°Ž listični graditvi, ali pa se spoprijeti s težavami, zategniti pas, ostati pa neodvisni in svobodni in potrpeti toliko časa, da se sami ne postavimo na noge. Izbrali smo drugo pot in vedeli smo zakaj. O tem si je bil vsak delovni človek pri nas na jasnem. Ko pa je neposredna vojna nevarnost minila, pritisk z Vzhoda popustil, pa se je ljudem zdelo, da je že napočil čas, ko lahko pričakujejo olajšanje in so težje razumeli, da je treba pas še naprej zategovati. Danes: stabilizacija gospodarstva in zmanjšanje investicij Naprej gremo lahko, če od- | pravimo posledice razmer, v katerih smo si morali pritrgoviati od ust. V tem pa smo v teh zad- j njih nekaj mesecih dosegli že ve- I like uspehe, saj .se je trg v glavnem že ustalil in cene nekaterih vrst blaga že kažejo tendence padanja. Ukrepi, ki smo jih storili, so dobili na posvetovanju pri tovarišu Titu svojo teoretično utemeljitev. Gre za omejitev investicij na raven naših zmogljivosti, izboljšanje kmetijske proizvodnje in za to, da ustvarimo pogoje za razvoj industrije blaga za široko potrošnjo. Letos sta naši neposredni nalogi stabilizacija gospodarstva in omejevanje investicij, obenem pa moramo še temeljito proučiti ukrepe, ki naj bi začeli veljati z letom 1957, za to leto bo značilno spreminjanje strukture investicij. ZVIŠANJE PLAČ BI POMENILO SAMO POSLABŠANJE Marsikdo pričakuje in v pre-nekaterem delovnem podjetju so tudi tako predvidevali, da se bodo plače povečale. Od tega si v današnjih pogojih ne moremo dosti za naše večje zanimanje za vas, za večjo kmetijsko proizvodnjo in za razvoj socialističnih elementov na vasi. Nedvomno bo naša spremenjena politika regresov povzročila določeno politično zaostritev na vasi. S tem moramo računati. Regresov naj ne bi dajali zasebnim kmetijskim proizvajalcem, marveč zadrugam, ki naj pospešujejo kmetijsko proizvodnjo, dajali jih bomo na tak način, da bo to utrjevalo socialistične fonde na vasi. Dalje bomo uvedli vrsto taks, na primer na vprežno živino, vozove itd. To predstavlja ačinov, da katerih naj se razvija kmetijstvo po SitidUkatoii svetif Vaša sredstva so najbolje naložena, če plačate začasno nezaposlenim celoletno naročnino za »Delavsko enotnost« načelu, naj vas tudi sama nekaj da za svoj gospodarski napredek. Naša politika na vasi bo taka, da bo kmet sam čutil, da ima neposredno korist od tega, če je v zadrugi in če je ta zadruga gospodarsko močna. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi šel kdo kar je tovariš Kraigher posebej opozoril. IZHODIŠČE JE IZPOLNITEV PLANA ZA LETO 1955 Ponekod so že prevladale težnje, da bi postavili čimmižje plane, celo nižje, kot pa so izpolnili lanski proizvodni plan. Sindikat bi se moral z vso resnostjo zavzeti za to, da ostane plan proizvodnje najmanj tako visok kot smo izpolnili lanskega, obenem pa močno znižati proizvodne stroške. Izpolnitev lanskega proizvodnega načrta, to je izhodišče pri sestavljanju planov za letošnje leto. Čiimvedja proizvodnja ob čim nižjih stroških, naj bo geslo vsakega delovnega kolektiva. Sem pa sodi tudi zmanjšanje števila delavcev, o čemer se zadnje čase dosti govori. Ponekod so sestavili kar spiske, koga vse bodo odpustili in te so sestavili po tem, koliko zemlje ima kdo. Takšna politika je kajpak zgrešena. Ko govorimo o tem, da je treba zmanjšati število delavcev, mislimo predvsem na tiste, ki v tovarni ekonomsko niso potrebni. Precej delovnih rok bo sproščenih z racionalizacijo in boljšo organizacijo proizvodnje, obenem pa tudi z zmanjšanjem investicij. Tu bodo odveč. Toda socialno politiko bomo vodili tudi v bodoče in bomo pri odpuščanju upoštevali, kdo je tisti, ki se lahko še na drug način preživi. Seveda bodo 1 taki, ki ne poznajo delovne disci- radTugoTS ST j fc^Stre^U^ in se odtegnil svojim obveznostim do družbe. Kot smo že dejali, bodo nekateri ukrepi glede regresov in taks povzročili marsikje hudo kri. Stvar sindikatov pa je, da tolmačijo našo gospodarsko politiko ofenzivno, da je v interesu delavcev, zilaeti pa, da se trudijo za ureditev odnosov mesto—vas, na ne spiske poročenih žena ailii tistih, ki imajo zemljo doma. Zadnji čas je izšlo že nekaj predpisov, ki bodo marsikoga privedli do razmišljanja, če ni zanj boljše, da si poišče drugo delo in da ostane doma, če bo na zemlji boljše žiivefk Gre za ekonomski moment, ne pa za prisiljevanje: ti imaš zemljo, zato ne spadaš v tovarno. O VODILNI VLOGI DELAVSKEGA RAZREDA Delavci sme odgovorni za vsa družbena dogajanja dela zaupnik Delavske enotnosti? Prvič, skrbi za razširjanje lista in redno plačevanje naročnine, drugič, organizira dopisnike, pomenke o časopisu, opozarja bralce na najpomembnejše in najvažnejše članke. Ta opravila so pri delu sindikatov zelo pomembna. obetati, saj bi pomenilo zviševanje plač le poslabšanje gospodarskega položaja in negotovost na trgu. Večje plače, ki nimajo kritja v blagu, ne pomenijo prav nikakršnega izboljšanja. Dogodi se le, da moraš za isto količino blaga plačati več. To se pravi, da bi cene spet rasle, česar si pa tisti, ki bi radi višje plače, prav gotovo ne žele. Ekonomsko normalno je, da raste življenjska raven k z znižanjem cen. Te pa bodo nižje, če bo na trgu več blaga in če bodo proizvodni stroški manjši. To je ekonomska pot, ker mora biti višja življenjska raven le posledica večje ponudbe na trgu in višje delovne storilnosti. Zviševanje nlač bi šlo pri nas le kmet t v korist, saj bi bilo povpraševanje po kmetijskih pridelkih večje in njihove cene bi bile višje. Nekaj sprememb bo tudi v uvozni politiki. LTvoziti nameravamo namreč precej več gotovega blaga za široko potrošnjo, omejevati bomo pa začeli uvoz industrijske opreme. Pri nas je že toliko tovarn, da si jo v glavnem sami lahko napravimo, Takšna uvozna politika br> pripeljala do tega. da bo marsikatero podjetje izgubilo svoj monopolni položaj in bo moralo veliko bolj misliti, kako bodo organizirali proizvodnjo. kakšna bo njihova storilnost, da bodo lahko konkurirali uvoženemu blagu. Drugič bo pa tudi na trgu več blaga, kar bo vse- Se ena s seminarja. Tovariš Henrik Zdešar, predsednik Združenja učiteljev in profesorjev, govori o položaju na naših šolah kakor pomenilo olajšanje za potrošnike. To bo še eden izmed inštrumentov, ki bo spodbudil delovne kolektive k višji storilnosti. Plačni sistem sam namreč o tem pogledu ne bo vsega napravil. Naj bi bil tak ali tak: ko je podjetje v današnjih tržnih pogojih lahko prodalo vsako blago ne glede na ceno, to je ne glede na organizacijo dela in višino proizvodnih stroškov. DEL DOBIČKA ZA DAVEK NA PLAČE V bodoče bi del dobička plačali za davek na plače. Ta bi bil odmerjen po določeni lestvici in bi predstavljal vir dohodkov za proračune organov ljudske oblasti. Dandanes si vsi prizadevajo, da bi MM proračuni čiim višji, ker pa bo davek na plače edini vir proračunskih dohodkov, bomo na ta način spodbudili ljudske odbornike, da bodo postavili realne proračune v okviru možnosti svojega področja. Kajpak bo tam, kjer je razvitejša industrija, tudi večja vsota iz tega davka in bo tudi proračun lahko širši. Z novim načinom oblikovanja investicijskih sredstev pa bomo prelivali ta sredstva tudi na nerazvita področja in jim s tem pomagali »premimjati socialni sestav prebi valstva. Ta davek bo vpeljan šele d ra go leto, ker še ni aparata, nastali bi morda celo politični problemi in morda bi to pomenilo danes tudi zmanjšanje dohodkov delavcev in uslužbencev. Vsekakor bo treba to tako premisliti in napraviti, da delavci ne bodo občutili tega davka kot zmanjšanja svojih dohodkov, marveč da bo to le knjigovodska operacija. GRE ZA NAŠ VEČJI INTERES ZA VAS Najvažnejši problem pa je, da zagotovimo pravilno razdelitev med mestom in vasjo. Smo za tako politiko, ki bi preprečevala odlivanje sredstev na vas. S tem, da bomo odprli trg, utrdili trgovino in vanjo investirali ter postavili na noge promet, bo to pomenilo bistvene spremembe tudi v odnosih med mestom in vasjo. Ob tem pa ne gre za večji pritisk na vas, kot bodo nekateri zlonamerno tolmačili naše ukrepe. Gre razredne sam pra družbe niti razrednega boja. Njegovo dognanje pa je, da J delavski razred tisti, katerega poslanstvo je, da ukine razredno družbo z izkoriščanjem vred. Ce hoče delavski razred osvoboditi sebe, mora ukiniti izkoriščanje sploh. Ta Mantova misel je še danes zlasti za nas velikega praktičnega pomena, saj so sindikati organizacija delavskega razreda. Ker je delavski razred tisti, ki naj s tem, ko sebe osvobodi, ukine tudi vsako izkoriščanje, ker je on poklican, da stoji na čela graditve novih, socialističnih družbenih odnosov, se morajo potemtakem delavci zanimati za vse družbeno dogajanje, ne pa zgolj za odnose in dogajanja v podjetju, prav tako za zadeve komune kot za reformo šolstva, prav tako za plan FLRJ ali moralo kot za kulturo in umetnost. Toda brez samo-vzgoje, osveščanja, kot so na seminarju večkrat dejali, in znanstvene ideologije ni moč biti vodilni razred. Delavec mora imeti potemtakem široko politično obzorje, biti mora človek, ki bo porinil razvoj družbe za desetletja naprej. Proizvajalec in upravljavec, to je delavec današnje Jugoslavije. Zbujati pri delavcih to razredno zavest, uposabljati jih, da bodo znali na vsakem koraku uveljavljati svoje zgodovinsko poslanstvo, to pa je dolžnost tudi sindikatov, ki so, kot je Lenin dejal, šola komunizma. Seveda pa smo daleč od tega, da bi mislili, da je vsak delavec že samo zato, ker je delavec, tudi obenem najnaprednejših nazorov. Daleč smo od tega, da bi delavski razred idealizirali. Marx je na primer dejal takrat, ko je nemški proletariat doživljal poraze, da se se bo moral nemški proletariat še desetletja vzgajati, da bo lahko opravil svojo zgodovinsko nalogo. Tisti, na katere gradimo, so naj- S teoretične strani osvetliti praktično dejavnost sindikatov, to je bil namen tridnevnega seminarja, ki ga je te dni priredil Republiški svet sindikatov Slovenije na Polževem. Uveljavljajmo politiko Zveze komunistov Sindikat je torej ena izmed družbenih organizacij, v katerih morajo komunisti uveljavljati socialistične poglede in nazore. Ne gre pa za to, da bi sindikate spremenili v organizacijo, ki bi vodila neko posebno politiko, kar si nekateri žele. Sindikati so strokovno politična organizacija, ki uveljavlja v določeni gospodarski in socialni dejavnosti že usvojeno politiko Zveze komunistov. Če bi drugače ravnali, bi škodovali stvari socializma. Komunisti se NE POZABI. da je »Delavska enotnost« Tvoj časopis. Zato ga razširjaj med svo jimi tovariši I morajo zmeniti kot komunisti, v sindikatih pa delati tako, kot mora ta organizacija funkcionirati v življenju delavskega razreda. Zlo bi bilo in mnogo premalo bi bilo, če bi v sindikatih vodili le neko politiko, zapostavljali pa vse tisto, kar je dejansko opravilo sindikatov, od sistema delavskega upravljanja do oblikovanja delavcev v zdrave državljane socialistične Jugoslavije s širokimi družbenimi pooblastili. Ko pa govorimo o slabostih dela v sindikatih, pa lahko rečemo, da včasih izgubimo perspektivo, zakaj sedimo v delavskem svetu, skupščini socialnega zavarovanja ali šolskem svetu itd. Tam smo zato, da se bijemo za politiko Zveze komunistov, za socialistična moralna načela. To moramo posebej naglasiti, sicer bi res izgubili perspektivo V našem delu. zavednejši del delavskega razreda, njegova avantgarda, komunisti. Ti so v prvi vrsti tisti subjektivni faktor, o katerem slišimo prav zadnje čase veliko govoriti. In velika večina sindikalnih odbornikov so člani Zveze komunistov. Zakaj prav dandanes tako naglašamo vlogo subjektivnega činitelja v našem družbenem življenju? Odgovor zares ni težak. Skoraj ga ni področja družbenega dogajanja pri nas, kjer ne bi bilo samouprave, pa najsi je to v industriji, prosveti, zdravstvu, socialnem zavarovanju ali v življenju komune. Tako široka demokracija, tako široka pooblastila, ki jih imajo državljani pri nas, zahtevajo predvsem visoko politično zrelost in razredno zavest upravljavcev, da v teh samoupravnih organih ne bi prodrli nazori, ki s socializmom nimajo V •'SINDIKATIH IMAJO ZELO DOLOČEN AKCIJSKI PROSTOR Družbeno upravljanje, socialistična lastnina in nagrajevanje po delu Obenem pa nam je čisto jasno, da rastejo in se krepe socialistični družbeni odnosi le v pogojih družbene liastadme. Zato se na primer v naši politiki na vasi zavzemamo za to, da se krepe zadružni fondi, to je družbeni fondi, da damo Za kapitalizem je značilna privatna lastnina proizvajalnih sredstev. Po tem tudi merijo vsakega kapitalista, kako je »težak«. Delo pa je zaničevano. Socializem je zavrgel to načelo. Ne cenimo človeka po tem, koliko ima pod palcem, temveč po tem, koliko on družbi daje s svojim produktivnim delom. Delež, ki si ga zasluži član socialistične družbe s svojim produktivnim delom, pa ne jemlje neposredno sam od ustvarjene vrednosti, marveč posredno preko družbe, saj je neposredno prisvajanje za nas čisto navaden kriminal. V tem je pravzaprav tudi dialektično nasprotje, ko je pri nas vsak proizvajalec obenem tudi upravljavec družbene lastnine in si vsak posameznik ne more vzeti od skupno ustvarjene vrednosti tega, kar on misli, da mu pripada, temveč mu družba daje po tem, kair je orn v proizvodnji . Načelo KOLIKO nazori, ki s socializmom nimajo doprinesel — po delu. Načelo na-nikakršne zveze, da ne bi zapadli grajevanja po delu je torej odnos roV.,'onim vom in vepm n m crim 1 • i • • 1 • • !■ it? sebičnim težnjam in vsem drugim, ki nam jih je zapustil kapitalizem in ki se v novih pogojih seveda pojavljajo v novih oblikah. Za nas pa je danes, ko uresničujemo nove smernice v naši gospodarski politiki, vloga subjektivnega činitelja toliko važnejša. Gre namreč za to, da te smernice do kraja uresničimo, kajti prav dobro vemo, da ni moč vsega predpisati z uredbami in zakoni ter z njimi zapreti vse luknje. Le razredna zavest in visoka socialistična morala sta tista dostikrat odločujoča činitelja, ki ne dopuščata, da bi prevladala stihija nazadnjaških nazorov im da bi bil oškodovan posameznik ali družb-,. Komunisti, ki delajo v sindikatih, imajo torej veliko in odgovorno nalogo, da ne dopuste kršenja zakonov in naših socialističnih načel in da se na vsakem koraku bijejo začuje, obenem pa, da dvigajo zavest čim širšega kroga delavcev ter jih pridobivajo za aktiven boj za socialistična načela. vXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXVXxXx Plačujmo naročnino vnaprej! Ob zaključku vsakega leta ugotavlja uprava Delavske enotnosti znaten zaostanek naročnine. To pa nalaga upravi našega glasila vrsto neljubih terjatev, opominov in podobno. Mnogim, ki iz kakršnegakoli vzroka ne poravnajo svojih obveznosti, smo primorani ustaviti pošiljanje lista. Da bi se izognili neprijetnemu izterjevanju in omogočili nemoteno izhajanje našega glasila, vabimo in pozivamo vse svoje naročnike, da kolikor jim je le mogoče, plačujejo naročnino za daljše obdobje ali za vse leto vnaprej! ljudi v proizvodnji, je socialistično načelo v pogojih, ko moramo stimulirati vsakega posameznika, da bo več proizvajal. V komunizmu postane to, da družbi daje po svojih sposobnostih družbena moralna norma in šele potem se lahko uveljavi tudi načelo neposrednega prisvajanja. Načelo nagrajevanja po delu je torej temeljni zakon socializma, gibalo razvoja proizvajalnih sil družbe. Kapitalizem je zaščitil zasebno lastnino z vsemi mogočimi pravnimi predpisi in moralnimi normami. Zanj je zasebna lastnina sveta. Pri nas pa smo socialistično lastnino sicer zavarovali s pravnimi predpisi, ni pa še postala sama ob sebi umevna moralna norma. To šele postaja in bo še trd boj, da bo to načelo sprejel vsak posameznik. Še dostikrat slišimo, kaj boš pazil, saj ni moje, saj ni naše, saj je državno. In ne pazijo na blago, kvari sc, po nemarnosti se polomi stroj, razsipajo družbena sredstva tudi za vse mogoče zabave, po nepotrebnem trošijo devize, od tega, da z različnimi knjigovodskimi mahinacijami prisvajajo sebi večji delež kot jim pripada, do čisto navadne kraje in osebnega okoriščanja z družbenim premoženjem. Sindikati so kot zavestna družbena sila dolžni, da ne le varujejo to družbeno lastnino, marveč da si na vso moč prizadevajo, da postane družbena lastnina prav taiko sveta kot za kapitalista zasebna lastnina, da postane sama I po sebi umevna družbena moralna I norma. novih naročnikov si že pridobil? Pomni, to je važno kulturno opravilo! regrese zadrugam in ne zasebnim kmečkim proizvajalcem, da na primer na področju obrtništva krepimo socialistični sektor, ga razvijamo in na ta način širimo področje socialističnih družbenih odnosov. Socialistična lastnina predpostavlja družbeno upravljanja, saj ob lastnini, ki jo upravlja, denimo, birokratski državni aparat, ne moremo govoriti o resničnih socialističnih odnosih. Družbeno upravljanje ni samo stvar ideje« kot je dejal tovariš Kraigher, za katero se bori delavski razred, ono nujnost, prvi pogoj za nadaljnji napredek na določeni stopnji razvoja proizvajalnih sil. V zahodnih državah se že danes jasno izraža neskladje med družbenim karakterjem proizvodnje in individualnim prisvajanjem, ter kapitalisti hote pritegujejo delavce k soodločanju, da bi omilite ta nesoglasja in sebi podaljšati obstoj. Od tod tista ideologija o človečanskih odnosih v zahodnih državah in ki dobiva tla tudi v delu naše inteligence. Za nas je zahteva, naj bi tudi pri nas uvedli te človečanske odnose, žalitev, saj imamo socialističn6 družbene odnose, kar pa je neprimerno več kot lahko dajo ti človečanski odnosi, če vzamemo 'e družbeno upravljanje, ko je delavec pri nas resnični upravljavec, ne p a le svetovalec, kot ti človečanski odnosi pr'" poročajo. Kajpak ne zametujem0 znanstvenih, pedagoških, psiholog ških dognanj. Te stvari so kajpak sprejemljive, to je pa tudi vse« kar lahko iz te ideologije človečanskih odnosov posnamemo. Razvijanje socialističnih odnosov, delavskega in družbeneg8 upravljanja, osveščanje delavce^ da se bodo zavedli svojih sam0' upravnih pravic in dolžnosti, \° so naloge sindikatov, ki so, kot J bilo rečeno na plenumu Social1' stične zveze Jugoslavije, instrument delavskega upravljanja. 17. FEBRUARJA 1956 » ST. 8 GOSPODARSTVO •DELAVSKA ENOTNOST« e ZAKAJ SO POTREBNE SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI KMETOV Pravilna obdavčitev kmetijskih proizvajalcev bo ugodno vplivala na povečanje kmetijske proizvodnje Dohvdki stalno naraščajo (Nadaljevanje s 1. strani) spodarstva. Ker je eden izmed odločilnih razlogov za uspešnejši razvoj gospodarstva stabilizacija trga — poleg vseh drugih ukrepov v tej smeri — je tudi davčna politika morala vzeti za podlago ta razlog, kot odločilen za spremembe v davčni politiki. Predvsem je treba zagotoviti ugodnejše pogoje v odnosih med industrijo in kmetijstvom ter povečati interes proizvajalcev za dohodke iz kmetijske delavnosti za popolnejše zajetje dohodka od imovine in na tej podlagi za ustvaritev sredstev za pospeševanje kmetijstva, za gradnjo cest, sklada za zaščito živine in investicijsko gradnjo v kmetijstvu. Ker prispeva ta sklad k ureditvi trga in na tej podlagi k stabiliziranju cen, je pomemben tako za kmetijske proizvajalce kakor tudi za delavce in uslužbence ... Namen davčne reforme je ta, da se vskladijo smotri naše ekonomske politike v kmetijstvu z načeli enakomernejše davčne obremenitve. Čeprav je ta ukrep eden izmed vrste ukrepov, ki bodo izvršeni za stabilizacijo trga, spada v vrsto najbolj pomembnih, ker je potrebno, da podpre urejanje odnosov na področju, kjer imamo največ težav in kjer je treba zastaviti mnogo naporov. Izredno važno je zaradi zapletenosti tega problema, da se čimbolj obširno in pravilno pojasnjuje gospodarski in družbeni pomen teh ukrepov, kajti od njihove uspešne izvedbe je precej odvisen tudi uspeh vse naše gospodarske politike. Pravilno izvajanje teh ukrepov je posebno pomembno, ker se davki povečujejo in postaja njihovo odmerjanje bolj občutno. Od pravočasnega pobiranja pa je odvisno, ali bo hitreje ali počasneje nastopilo urejanje trga...« Sedaj si razložimo nekoliko podrobneje razloge za te nujne spremembe v davčni politiki do kmetijstva. Za kmetijstvo so zadnja tri, štiri leta značilne te-le stvari: dohodek in osebna potrošnja kmečkega prebivalstva zelo hitro naraščata, medtem ko proizvodnja narašča precej počasneje, delež davka na dohodek pa je glede na rast dohodka iz leta v leto manjši. EKONOMSKI SLOVAR AKUMULACIJA IN SKLADI so pri 6as vrednostna oblika presežka dela v letih 1951—1953. Akumulacija in skladi so del narodnega dohodka in se izračunajo tako, da se od vrednosti celotne materialne proizvodnje odšteje amortizacija in plačni sklad. V naši gospodarski praksi se pojavljajo akumulacija in skladi v raznih oblikah. Najprej kot akumulacija m skladi, ki so realizirani ali na osnovi stopenj akumulacije in skladov (tako l*nenovana čista akumulacija) ali na osnovi tarif davka na promet proizvodov, potem v obliki obresti na obratna sredstva itd. Naziv akumulacije in skladov izhaja lz namena, kateremu so ta sredstva namenjena in za kar se potrošijo. . Masa akumulacije in skladov je določi *auiacije m sKiaaovj m se razdeljuje po določbah družbenega plana: a) za sklade samostojnega razpolaganja gospodarskih Podjetij, b) za kritje potreb zdravstvene ?aščite, ki jo uživajo delovni ljudje-2avarovanci zavoda za socialno zavarovanje, c) za kritje obveznosti republiških zavodov za socialno zavarovanje {otroški dodatki, pokojnine, invalidnine lJd.), d) za pokritje potreb družbenih ?kladov in e) za kritje potreb osnovne l9vesticijske graditve (fondi akumulacije j* temeljno graditev razširjene reprodukcije). kot tudi ostalih investicij. STOPNJA AKUMULACIJE IN SKLA-uOV predstavlja za socialistični sektor ^ušega gospodarstva instrument, na osno-?! katerega se v družbenih planih do-*°ča odnos med potrebnim delom in p repkom dela, oziroma med plačnim skla-na eni strani in akumulacijo in 'kladi * ' - oano: določa _____ _____ ____________ , košnjo delovnih ljudi in presežkom dela, 1 je potreben za kritje raznih skupnih P°treb družbe. Na ta način se določajo k „°kviri plačnih skladov kakor tudi kakšna mora biti masa akumulacije in k»adov (za kar je med drugim odločilen azvoj države). , Z določitvijo mase akumulacije in '**,ad°v ne samo za gospodarska podaja in panoge, temveč tudi za skupine P°djetij sorodnih po proizvodnji, vpliva toPnja akumulacije in skladov na raven eu proizvodov in uslug. Gospodarskim Podjetjem pa omogoča, da vedo, kolik-Qe so njihove obveznosti do skupnosti. n Narodna banka razdeljuje dohodek podjetja na osnovi stopenj akumulacije skladov na plačni sklad, to je za-užek delovnega kolektiva in na aku-in sklade. . , , , 1». „toPnja akumulacije in skladov je c '«nnana v povprečju, to je v druz-i. U.n planih ie določena stopnja akumu-clJe in skladov, ki je obvezna za neko r„l°T!sko skupino, ki zajema vrsto sobi- Panog s približno isto j>r0*zv0 . inH; -90*°ča se tako, da se na osnovi - V1dualnih obračunskih elementov vseh Če POtUfskih enot. ki jih zajema dolo-V- a„ Pogonska skupina, izračuna po-a?na stopnja za celotno pogonsko Upor1Tk?: obračunu dohodka podjetij darsk Jn ^ar°dna banka za vsa gospo-ena'.Ka Podjetja te pogonske skupine *acUe i ° Ž,e. Povprečno) stopnjo sknmu- in skladov. B. K. Že od leta 1952 stalno naraščajo dohodki kmetijskih proizvajalcev. Medtem, ko so ti dohodki znašali v letu 1952 58 milijard, se ceni, da so v letu 1955 znašali okoli 90 milijard dinarjev. Delež davka iz leta v leto pada, kar pove, da so se bistveno spremenili odnosi v korist kmetijskih proizvajalcev. V primerjavi z letom 1952 se je davčna obremenitev dohodka iz kmetijstva zmanjšala v minulem letu na 36 odstotkov. Še hitreje so naraščali dohodki vasi izven kmetijstva. Na to je vplivala raven naših splošnih investicij. Od leta 1952 se je v gospodarstvu na novo zaposlilo 450.000 delavcev in uslužbencev. Pretežni del teh je prišel iz vasi in se zaposlil v raznih gospodarskih panogah. Razmeroma največ v gradbeništvu. Široka investicijska graditev pa je razen tega omogočila obilen postranski zaslužek kmetom, ki so prevažali s svojo vprego razno gradivo ali pa povečevali svoje dohodke z drugimi uslugami. Obdavčevanje po katastrskem donosu je kljub dobrim stranem še vedno pomanjkljivo, ker ne odraža vseh sprememb, ki so bistvene za oceno dejanskih dohodkov v kmetijstvu. Glavna pomanjkljivost katastra je, da se je katastrski dohodek obračunaval po površinski enoti z domnevo, da povsod goje žito, ni pa upošteval dovolj dohodkov od živinoreje. Prav tako z obdavčenjem po katastru ni bi zajet tisti del dohodkov, ustvarjenih na osnovi lastnine zaprežnih voz, mlinov, kotlov za žganjekuho itd. Novo uvajanje davka na imo-vino v določeni meri odstranjuje pomanjkljivosti katastra, ker zajema te doslej neobdavčene dohodke in uveljavlja tudi pravičnejšo davčno obremenitev. Progresivno obdavčevanje dohodka po katastru je urejeno tako, da bo tudi davčna politika preprečevala delitev zemlje in nadaljnje drobljenje posesti in da bodo plačevala manjša gospodarstva davke sorazmerno z dohodki, ki jih ustvarjajo. Progres obdavčenja bo urejen tako, da premožnejša gospodarstva ne bodo manj obdavčena kakor doslej in da bodo od le-teh z uvajanjem davka na imovino zajeti doslej neobdavčeni dohodki. Osebna f vtrošnja kmetov je porasla skoraj še za enkrat Ob tem, ko so dohodki kmetijskih proizvajalcev lani in zadnja leta sploh izredno hitro naraščali, pa ni v skladu s tem naraščala proizvodnja. Dohodki kmetijskega prebivalstva so rastli po večini na račun porasta cen in neprimerno manj zaradi povečanja proizvodnje. Medtem, ko se je individualna potrošnja na posameznega prebivalca povečala lani za 5,7 % v primerjavi z letom 1953, se ceni, da je lani realna individualna potrošnja kmečkega prebivalstva porastla za 10 odstotkov, torej skoraj še za enkrat. Večja sredstva, pridobljena večinoma na račun visokih cen, so namreč kmetijski prebivalci porabili večji del za osebno potrošnjo in so le malo teh sredstev vložili v individualno investicijsko gradnjo. Medtem, ko je v zadnjih dveh letih porastla osebna potrošnja v kmetijstvu za 20 %, pa je bila lani proizvodnja, ki je moramo računati za eno izmed boljših v povojnih letih v kmetijstvu, večja le za 9 % v primerjavi s triletnim povprečjem. Posebni pogoji na našem trgu, ki so omogočali lahke zaslužke pri poslih izven kmetijstva in z navijanjem cen kmetijskih pridelkov, so škodljivo vplivali na kmetijske proizvajalce in na razmere tržišča. Razmeroma precejšnji postranski zaslužki in nenehna rast cen kmetijskih pridelkov, je odvračala kmetijskega proizvajalca od tega, da bi več proizvajal, da bi porasla trž-nost našega kmetijstva. Nesorazmerno povečani dohodki, namenjeni predvsem osebni potrošnji, so pritiskali na trg predmetov široke potrošnje in zato se kljub povečanju blaga osebne potrošnje za 29 % v zadnjih dveh letih, trg ni umiril. Jasno je, da povečanje osebne potrošnje kmetijskih proizvajalcev ni posledica povečane proizvodnje, temveč je le posledica rasti cen zaradi pomanjkanja kmetijskih pridelkov. Iz teh razlogov je torej nujno povečane dohodke čimbolj usmerjati k nadaljnjemu razvoju kmetijstva, da bo naraščala kmetijska proizvodnja in ne bodo po nepotrebnem vznemirjali trga. Tudi v odnosu do kmetijstva je bilo treba zavzeti stališče, da sme rasti osebna potrošnja le ob povečanju proizvodnje in ne na podlagi špekulantskih zaslužkov, na podlagi navijanja cen. Majhno razdrobljeno gospodarstvo nima skoraj nobenih možnosti, da bi z lastnimi močmi, z lastnimi razdrobljenimi sredstvi pospeševalo proizvodnjo, transport, zaščito rastlin, živine itd. Zato je treba ta sredstva zbirati z določenimi ukrepi in jih smotrno investirati za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje. Na račun davkov, doklad in taks od kmetijskih proizvajalcev bo mogoče v letošnjem letu zbrati okoli 43.5 milijard dinarjev. Družbena skupnost bo k temu dodala še 10.5 "milijarde dinarjev in s tem bo ustvarjen sklad za pospeševanje kmetijstva. Sredstva, ki jih bodo torej plačali kmetijski proizvajalci v obliki davka, bodo vrnjena kmetijstvu za njegov razvoj. Na tej podlagi bodo ustvarjeni ali razširjeni občinski skladi za pospeševanje kmetijstva, cestni skladi za razvoj cestnega omrežja na področju, kjer je davek pobran, okrajni in republiški skladi za pospeševanje kmetijske proizvodnje in investicij, veterinarski sklad za zaščito živine in sklad za vzdrževanje vodnih naprav. S smotrno davčno politiko bo torej mogoče na organiziran način usmeriti določena sredstva za razvoj kmetijstva, seveda ob skromnejšem in postopnem naraščanju osebne potrošnje na vasi in v skladu s povečanjem proizvodnje in storilnosti dela. Ti ukrepi bodo torej zelo pomembni za ustalitev trga in bodo ugodno vplivali na odnose med industrijo iri kmetijstvom, med vasjo in mestom ter prav gotovo povečali zanimanje kmetijskih proizvajalcev za dohodke iz kmetijske dejavnosti. j Obdavčenje dohodkov kmetijskih proizvajalcev je z novimi predpisi precej spremenjeno. Namen teh sprememb ni, da bi zbrali sredstva za popolnitev proračuna ali državnih izdatkov, temveč da del povečanih dohodkov vasi organizirano usmerimo za pospeševanje kmetijstva. Takse na zaprežna vozila bomo na primer zbirali za cestni sklad in poslej bomo laže obnavljali in gradili ceste ter s tem izboljšali prometne vezi med vasjo in mestom. To bo koristilo kmečkim proizvajalcem samim, ker bo promet z mesti in industrijskimi središči živahnejši in koristilo bo seveda tudi prebivalcem industrijskih središč in mest, kjer bodo prej dobili zelenjavo, krompir in druge kmetijske pridelke. GOSPODARSKO SODELOVANJE NASE DRŽAVE Z DRUGIMI DRŽAVAMI LANI IN LETOS Sporazumi in razgovori Lani je imela naša država redne trgovinske odnose z okoli 60 državami ter je imela s skoraj 40 od njih sklenjene trgovinske in plačilne sporazume. — Skupen obseg zunanje trgovine v letu 1955 je znašal 203,5 milijarde dinarjev, v 1. 1954 pa le 174 milijard dinarjev. — Letos imamo pogoje za povečanje izvoza za približno 13 milijard dinarjev. Pred nedavnim so bili sklenjeni gospodarski sporazumi s Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Bolgarijo, v teku so razgovori z Zahodno Nemčijo in upamo, da bodo sklenjeni tudi gospodarski sporazumi z Madžarsko in Italijo. Naša država si je prizadevala v mlimiulem letu iin sii prizadeva tudj teto« še nadalje razširiti svoje gospodarske odnose s tujimi državami. Za/kaj trgujemo s tajimo? Mednarodno gospodarsko sodelovanje je izraz potreb im zakonitosti v sedanji ekonomsko politični situaciji. Z razširitvijo gospodarskega sodelovanja s tajimo posipe- sivo vsake posamezne dežele predstavlja le ./ellček svetovne gospodarske celote. Zaito si tudi mi prizadevamo, da s konkretnim razvijanjem ekonomskih odnosov s tajimo prispevamo kar največ mogoče, da se to gospodarstvo kot celota razvitja iin krepi, da se čimbolj odstranjujejo zapreke in izpodbijejo poizkusi politične im ekonomske osamitve im avtarkije, ki lahko osamijo deželo v svetovnem gospodarstvu. Takšna po-llitikai, ki se je nekateri hočejo posluževati, namreč škoduje enotnosti svetovnega gospodarstva. Zato smo si> kot rečeno, lami prizadevali in si prizadevamo tudi) letos čimbolj okrepiti medsebojno ekonomsko sodelovanje z vrsto držav na raznih kontinentih sveta, V minulem letu je naša država vzdrževala redne trgovinske odnose z okoli 60 državami. S skoraj 40 od njih smo sklenili trgovinske in plačilne sporazume. V minulem leta je ob tem prišel ned vomno še bolj do izraza kot prej ekonomski momenti Prvo mesto v našem izvozu je lani zavzemala Italija. Drugo mesto je pripadlo Zahodni Nemčiji, na tretje mesto so se uvrstile Združene države Amerike. Piri uvozu je bila v minulem GOSPODARSKE VESTI Naš tekstil za Burmo Te dni so začeli izpolnjevati kompenzacijski dogovor med našo državo in Burmo. Iz Reke so že odposlali prvo pošiljko tekstila za Burmo. Iz Ranguna je že na poti k nam tisoč ton bombaža za potrebe naših tovarn. Naše ladje plovejo v Šanghaj Najvažnejša letošnja proga »Jugolinije« je Reka—Šanghaj, ki so jo odprli prav te dni. Doslej so vozile ladje le do Hong Konga, te dni pa bo naša največja trgovska ladja »Bosna« podaljšala to linijo do Šanghaja. Za novo progo je v Srednji Evropi precejšnje zanimanje, saj je šla »Bosna« na pot z več kot 12.000 tonami tovora. Vse blago potuje večinoma v luke Daljnega vzhoda. V teh dneh pa se v to redno progo vključuje še tramper »Dubrovnik«. Vozile pa bodo še tri ladje tipa »Triglav« in tri ladje tipa »Avala«. Za vse ladje je tudi že pripravljen tovor, ki ga bodo vozile pri povratku. Lani so naše ladje prepeljale na tej progi 151.000 ton tovora in ustvarile 2,200.000 dolarjev prometa. Jugovinil bo povečal izbiro blaga V tovarni Jugovinil so sklenili, da bodo letos povečali izbiro blaga za industrijske namene in široko potrošnjo. Med drugim bodo izdelovali polivinil klorid v prahu raznih kakovosti, jugovinil prah za izdelavo lakov, lepil, tek- stilnih vlaken itd. in tudi štiri vrste lepila. Za tehnične namene bodo izdelovali stisnjene plošče v črni barvi, profile v raznih barvah, raznovrstne cevi za transport tekočin itd. Vodovodno inštalaterskim obratom bodo poslali cevi za provizome vodovodne instalacije. Potrošniki bodo prav gotovo veseli nove vinil kože s tekstilno podlogo v raznih barvah. Iz te kože bo mogoče izdelovati galanterijsko blago in konfekcijo, uporabljiva pa bo tudi za tape-airanje pohištva, oblaganje sedežev in sten v vagonih in drugih vozilih. Nova rafinerija nafte v Sisku Predvojna proizvodnja rafinerije nafte v Sisku je znašala okoli 90.000 ton. Sedanja proizvodnja pa znaša 220.000 ton raznih nafti-nih derivatov. Pred leti so poleg stare rafinerije začeli graditi novo moderno rafinerijo. V izgradnjo tega objekta so investirali okoli tri milijarde dinarjev. Nova rafinerija je pred dograditvijo in bo začela v kratkem obratovati. Predelala bo 320.000 ton raznih nafti-nih derivatov. Tako bosta s staro rafinerijo krile okoli 40 odstotkov naših potreb. Trgovske zveze s Holandijo Letos bomo izvolili na Holandsko suhe slive, sadne sokove, zdravilna zelišča, orehe, ribje konserve, mavec, antimon, svinec, cink, deske, tobak, polivinil, pohištvo, izdelke domače obrti, emajlirano posodo in druge izdelke. V zamenjavo pa bomo uvozili mast, mast, umetna gnojila, razno se- Loni je promet blaga v naših pristaniščih narastel za okoli milijon menje, izdelke elektroindustrije, ton v primerjavi s prometom leta 1954. Skupni promet blaga v vseh ' stroje in »stale industrijske iz-pristaniščih je znašal 7,568.399 ton. 2,899.988 ton blaga so naložili delke. Trgovski sporazum, ki je na ladje, 4,668.417 ton blaga pa so razložili z ladij v naših pristaniščih | bil pred dnevi sklenjen, pred vi- i letali. deva zamenjavo blaga v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Lani so izvozili 2000 ton tobaka Iz Bosne in Hercegovine so v preteklem letu izvozili okoli dva tisoč ton tobaka. Od tega je skoraj polovica šla v Francijo. Za izvoženi tobak smo prejeli dva milijona dve sto tisoč dolarjev. V letošnjem letu predvidevajo večji izvoz, ker je bila lanska letina dobra. Stalna razstava našega tobaka V Skopi ju bo prve dni septembra odprta stalna razstava našega tobaka. Na razstavi bodo sodelovali pridelovalci tobaka, podjetja za predelavo tobaka, tovarne cigaret, inštituti, tovarne cigaretnega papirja in izvozna tobačna podjetja. Za stalno razstavo bodo zgradili posebni paviljon v okviru Skopskega sejma. Ladja »Rog« potuje okrog sveta V teh dneh je odplula iz re-škega pristanišča ena naših največ j ih ladij »Rog«. Ladja ima 10.000 ton nosilnosti in je na poti v New Orleans. Od tod bo skozi Panamski prekop odplula na Japonsko. Pri povratku bo na Kitajskem vkrcala tovor, namenjen Češkoslovaški in se tako po petmesečni vožnji vrnila v domače morje. Nove zračne proge V teh dneh je bil vzpostavljen redni letalski potniški promet med Beogradom in Varšavo (prestolnico Poljske). Promet na tej progi je dvakrat tedensko. Po nekajdnevnih pogajanjih je bil v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, podpisan sporazum med našo državo in Bolgarijo za reden prevoz potnikov in blaga z letu na prvem mesta. Zahodna Nemčijo, na drugem pa Italija. Zelo velik pomen za smer gibanja blaga v lanskem leta je bita notnmalmzaciija ekonomskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Tjakaj smo že lani izvozili 14 % blaga. Da se vzhodne diržarve zanimajo za iizimenja/vo blaga med nama in njiiimii, potrjuje to, da je Mo sklenjenih že lani nekaj trgovinskih sporazumov in da so bila nekateri sporazumi povečani že v teku leta. Sklenjeni sporazumi s Sovjetsko zvezo, Poljsko in Albanijo za leto 1956 kažejo povečanje obsega blagovne izmenjave. Podobno težnjo je mogoče zaslediti tudi pri drugih vzhodnoevropskih državah. Živahna dejavnost naše države s tujino na gospodarskem področju bo prispevala k uspešnejšem izpolnjevanju' nalog, ki so pred mami v letošnjem letu. Oh pogojih, kakršni so v gospodarstvu, bomo lahko letos povečali izvoz še za okoli 13 milijard dinarjev, oziroma za 17 % v primerjavi z uresničenim izvozom v minulem letu. Z uresničenjem tega načrta bomo lažje premagovali težave, ki jih imamo s primanjkljaji v naši plačilni bilanci. Povečan izvoz pa bo omogočil še najrazličnejše oblike gospodarskega sodelovanja z drugimi državami. Minuti mesec so bili sklen jeni sporazumi s Sovjetsko zvezo, med '■ drugim tudi sporazum o sodelovanju pri raziskavah na področju nuklearnih ved in izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene in za zgraditev nuklearnega reaktorja pri nas. Pri projektiranju in graditvi reaktorja bo dala Sovjetska zveza znanstveno in tehnično pomoč. V teku pa so tudi razgovori o sporazumu za sodelovanje na nuklearnem področju med predstavniki naše države iin predstavniki ZDA. Z Združenimi državami Amerike in nekaterimi evropskimi državami je dogovorjeno, da. bo odšlo letos na specializacijo v razne države 242 naših agronomov, k nam pa bo prišlo 22 inozemskih kmetijskih, strokovnjakov. J ugoslovainsko-češkoslovaški razgovor] v Pragi so uspešno zaključeni. Podpisani so sporazumi: o reguliranju prejšnjih lastninskih vprašan j, o znanstveno tehničnem sodelovanju, o kredita, bi nelm ga bo nudila češkoslovaška vlada za nakup industrijskih proizvodov in blaga široke potrošnje. Skupni krediti, ki nam jih bo nudila češkoslovaška vlada, bodo znašali 75 milijonov dolarjev. Odplačali jiih bomo v desetih letih z dvoodstotnimi obrestmi. Sklenjeni sporazum je zelo pomemben za nadaljnji razvoj jugoslovainsko-če-šfcih odnosov na vseh področjih, predvsem seve na gospodarskem. Pred dnevi sta sklenili sporazum o obsegu trgovinske izmenjave v letošnjem letu, o znanstveno tehničnem sodelovanju naša im bolgarska delegacija. Med obema državama bo izmenjamo blago v skupni vrednosti 9 milijonov dolarjev, bar je že solidna osnova za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med nami im Bolgarijo. Razgovori v Bonnu med našo delegacijo im delegacijo Zahodne Nemčije trajajo že nad štiri tedne. Upamo, da bodo ti razgovori uspešno zaključeni, kakor tudii, da bodo zaključeni gospodarski sporazumi med mamk madžarsko im italijansko vlado. ZGODBE O NEOBRATNIH OBRATNIH NEZGODAH SAMI SEBE GOLJUFAMO Nezgode na njivah. — Nabiranje planik. — Brezvestni šoferji. — vozil tovorni avtomobil. Ljudje Praznovali smo. — Kaj zaščitna maska. — Tretji dan je opazil so ga naložili in odpeljali v bol- nezgodo , nišnico. Nesreča nikoli ne počiva. Strokovnjak za oceno lesa tovariš T. I. od Jugoinšpekta je pregledoval les v Soteski. Po pregledu lesa je prisedel na voz. Nasproti mu prihrumi motorist, a konj, nediscipliniran kot je, se je splašil. Strokovnjak je padel z voza in ... zlom leve noge. Smola je pač smola. Tako je povedal ponesrečenec T. I. Strokovnjak je in verjeti mu moramo. A ni bilo tako! Kontrolni organi Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani so ugotovili pravi vzrok nesreče. Naš strokovnjak je pomagal sorodniku pri ogrebanju krompirja. Izposodila sta si brhkega konjička in strokovnjak se je prelevil v kmeta. Po končanem ogrebanju sta se s sorodnikom vračala domov. Brezskrbno sta sedla na voz. Nasproti jima privozi motorist. Konj se splaši in med divjo vožnjo je naš lesni stro- • Poverjeniki Prešernove družbe pohitite z delom in širite članstvo kovnjak skočil z voza in se znašel v novomeški bolnišnici z zlomljeno nogo. Sodnik za prekrške pa ga bo v teh zimskih dneh spomnil na prijetne tople lanske čase in neobratno obratno nezgodo. Visokokvalificirani delavec H. J._ iz Črnuč je varil. In kaj bi z očali ali celo masko na obrazu! Saj ima mojstrski izpit! Kadar vari, se rajši z obrazom obrne proč. To je obramba pred plamenom. Zaščitna sredstva naj naprej vise na zidu. Mojstru pa ni pomagalo skrivanje pred plamenom. Dobil je vnetje desnega očesa, za nameček pa znižano hranarino. Bil je Veliki Šmaren. Delavca C. F. in š. J. sta se kakor vsako jutro peljala na delo. Danes je praznik in zato ga morata praznovati. Prvo postajo sta napravila na Stožicah, v gostilni Rašica. Od tod pa do delavnice so gostilne precej gosto nasejane in do delavnice sploh nista prišla. Danes je pač praznik in zato ga morata proslaviti. Precej korajžna zavijeta v gostilno »Koper«, od tod že vinjena v Nebotičnik in kdo ve kako, končno spet v gostilno Rašica. Delovni dan je bil končan. Vesela nad prijetno preživetim praznikom se odpravita domov. In ko križarita po cesti, opazita za sabo letečo patruljo Ljudske milice. Brž jo hočeta potegniti na stransko cesto ... Toda oster ovinek je pokazal svojo moč. V delovnem kolektivu, v Štorah so se temeljito pripravili na volitve v organe socialnega zavarovanja. V predpripravah so seznanili člane kolektiva o važnosti in delu našega socialnega zavarovanja. Zavarovanci so se tudi pogovorili o kandidatih, katere je predlagala sindikalna podružnica in delavski svet. Volitve ^so bile dobro ■ pripravljene, kar nam kaže že sama udeležba. V okrajno skupščino socialnega zavarovanja sta bila izvoljena tovariša Stefan Krumpak in Jože Mastnak. M. J. Delavcu C. F. je spodneslo kolo Nesreče se vrstijo vsak dan. in njegova glava ter noga sta bila Lansko leto jih je bilo 9120. Letos v trenutku v kaj žalostnem sta- so že štirje smrtni primeri. Po-nju. Nesrečo pa so videli kajpak nesrečenci največkrat dokazujejo kontrolni organi. nezgode pri delu, na poti v tovar- Kaj pa C. in S. j.? Tako sta no ali domov. Ce pa malo pogle-stvar raztolmačila na zavodu za damo v arhiv pri Zavodu za so-socialno zavarovanje: »Neznani cialno zavarovanje, vidimo, da ni kolesar je zadel C. F. Nesrečnik vedno tako. Ljudje padajo s če-je izgubil oblast nad kolesom m §enj, vozov, koles. Ponesrečijo se udaril z glavo in nogo ob cestni rob.« Zanimivo, kajne? Imel je nočno službo. V bližini železniške postaje se ni mogel ogniti neprevidnemu kolesarju. Padel je in si poškodoval komolec desne roke. Tako je pogruntal nesrečo transportni delavec B. J. Pozneje, ko mu je šlo za nohte, je povedal resnico. Usodnega dne je popil nekaj vina. Bil je še doma, moral pa bi biti že v službi. Raztogotil se je nad domačimi pri domačem delu. V premnogih IZ ZDRAVILIŠČA NOVO CELJE Obiskali so nas Pred dnevi smo bili bolniki v zdravilišču Novo Celje prijetno presenečeni. Obiskali so nas naši znani mojstri Slavko Avsenik, Danica Filipič in Francelj Koren. Že nekaj dni pred obiskom je vse samo govorilo o obeh pevcih. Končno je napočil trenutek, ko smo se zbrali v majhni dvorani, ki pa je bila za vse nas mnogo premajhna. Tako so se nam mnogim izpolnile želje, da vidimo priznane pevce. Prevzela nas je harmonika Slavka Avsenika, prav tako pa pesmi Danice in Fran-celjna. Vsem trem umetnikom, ki so nas obiskali in nam tako poklo- primerih pa so glavni vzrok ne- n*h nepozabno urico radosti,. se srečam nepazljivost in alkohol. I bolniki najlepše zahvaljujemo. Janko S. I Karlo Dobovišek UŽIVALCEM MINIMALNIH POKOJNIN, UPRAVIČENCEM DO OTROŠKEGA DODATKA Z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Ur. 1. FLRJ im krepko udarili po m nizi. Zabolelo št. t/56) so bili dosedanji predpisi o doga je v roki. Rolečine so nara- hodn,ini spremenjeni v tem smislu, da vv i . i i i .1 , . i ne plača dohodnine od kmetijstva davčni ecale lil moral je k zdravniku, ki zavezanec, ki nima drugega zemljišča je Ugotovil prelom. I razen dvorišča do 1000 kvad. metrov, če pa se na zemljišču takega dvorišča goje j kmetijski pridelki za trg, se plača od J .--Ji----------- j ^ samo- bile ob-dosedanjih Lene so naše ni a n in p ^p Tpnšp ee,otnih dohodkov dohodnina o< .... V nedeilljo se je odločili Zxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.xxvxxxxxxxxxx.xxxvxxxxxxxxxxxxxx«kx.. »Dam vam tri dni, da dokažete, kar trdite. Ce se vam ne posreči, boste ustreljeni in z vami meščan, ki vam bo hotel biti porok.« Komisar je sprejel. Pravil je o stvari lastniku taksija, s katerim je bil prijatelj, ne da bi vedel, da je ta član tajne organizacije. Lastnik avta je sprejel poroštvo. Minila sta dva dneva. Tretji dan se je komisarju posrečilo zbrati neovrgljive dokaze. »Mogoče prav zaradi te zadeve nisem še imel težav z Gestapom,« je dejal kovač. »To mi je dalo prvovrstno zaščito. Saj razumete. Fritzi bi gotovo ne mogli verjeti, da bi ilegalec tvegal kaj takega. A takrat nisem mislil na to in prisegam vam, da sem imel oseminštirideset ur drisko.« * Šoferjeva žena je kakih trideset let stara. Sveža je, uslužna in materinska. Sovraži Nemce z neke vrste nečloveško nedolžnostjo. Radu j e se bomb, ki pobijajo otroke v Porenju. »Samo ene vrste Nemci so dobri,« pravi milo, »to so mrtvi Nemci.« Nekega večera, ko je morala poizvedovati v okolici nemškega taborišča, si je ob bodeči žici raztrgala kožo na kolenu. Zavezala je robec ikrog rane, ki je močno krvavela in šla na naj-iližjo postajo. V vlaku je imela za soseda nemškega vojaka. Vojak je videl ves krvavi robec. Imel je mehko srce. Po vsej sili je hotel zamenjati robec z obvezo. »Medtem ko mi je obvezoval nogo^ sem gledala njegov tilnik,« je rekla šoferjeva žena. »Kako lepo mesto za sunek z nožem zgubljeno! Vendar sem morala nekaj storiti proti njemu. Ukradla sem mu električno žepno svetilko. Glejte jo tu. Služi nam za signale.« Kovaču, divjemu lovcu je ime — če je pravo — Joseph Pioche. Obraz ma opekaste barve. Oči majhne in smejoče. Usta človeka, ki ljubi dobro meso in dekleta. Pod preprostim videzom je moz prekanjen in odločen. Ne govori rad o svojih dogodivščinah. Te pa slove med njegovimi tovariši. Šofer ga je prisilil, da je nekaj povedal. Joseph Pioche, ki je odličen radiooperater, je imel svoj oddajnik nameščen v hišici, ki so jo najeli sredi polja. Čez nekaj časa je postalo tisto okolje prav slabo. Vozovi za odkrivanje oddaj so krožili v bližini. Treba je bilo spremeniti kraj, a zadnji dan je imel Pioche dvaindvajset izredno važnih telegramov, ki bi jih moral oddati. Dvaindvajset telegramov: ti so zelo dolgi, če vam grozi odkritje. Zabarikadiral se je v hiši s svojima dobro oboroženima sinovoma. Imela sta povelje, da morata, naj pride, kar hoče, zdržati do konca sporočil. Pioche pa je lahko odposlal svojih dvaindvajset telegramov brez neprijetnih dogodkov. Malo pozneje je zašel v zadrego v Parizu. Izstopil je na Lyonski postaji, da bi odnesel nekemu tovarišu ponarejene pečate in plombe za železniške vozove, ko so ga prijeli Doriotovi ljudje, ki so delali za Nemce. Posadili so ga v avto in vozili v Fresnes. Pioche si je prižgal cedro. »Ta je pač zadnja, ki jo kadiš,« mu je dejal eden priganjačev, ki so ga spremljali. Pioche je kadil mnogo in hitro. In vsakokrat, ko je vtaknil roko v mošnjo za tobak, je privlekel iz nje pečat ali plombo in jo porinil pod blazino avta. Potem je dejal: Če že moram kmalu umreti, je najbolje, da takoj pojem piščanca, ki ga imam v torbi.« Ugriznil je v bedro, ugriznil v perot in pri tem so njegovi prsti spretno stiskali koš, ki je bil natrpan s pečati in plombami. Treščil ga je skozi okno. Ko je prišel v Fresnes ni imel ničesar nevarnega več pri sebi. Kljub temu so ga, da bi ga pripravili k priznanju, trikrat postavili pred puške. Jokal je od nedolžnosti. Slednjič so ga izpustili. Kar se je pri tej zadevi Josephu Piochu zdelo najbolj zabavno, je bilo to, da je Fresnesu srečal graščaka, ki ga je bil dal zapreti, ker je skrivaj lovil divjačino po njegovi zemlji. Zelo sta se spoprijateljila v ječi. Onega so ustrelili. * To pripovedovanje nam je krajšalo čas do teme. Vrnili smo se na teren. Tokrat je letalo opazilo signale. Spustilo se je na pravo mesto. Angleški letalci, ki izvršujejo te naloge, so prvovrstni, toda letalo je bilo za razmehčani teren pretežko. Ugreznilo se je tako močno, da ga ni mogel izvleči združeni napor posadke, potnikov, ki jih je pripeljalo in nas. Tedaj je rekel angleški pilot s čudovitim zaupanjem: »Moramo prositi za pomoč v najbližji vasi.* »Pojdite z menoj k županu,« je dejal Joseph Pioche, »zakaj, ako grem sam, mi morda ne bo verjel.« Šla sta zbudit župana in se vrnila z vsemi možmi iz vasi. In izvlekli so letalo. Po svojem pobegu je Lemasque samo teden dni počival, potem se je spet vrnil na delo. Zopet so ga aretirali. Ta hip je še v rokah francoske policije. Matilda mi je obljubila, da ga bo spravila iz zapora. Vendar bom menjal stanovanje, ker Lemasque ve, kje prebivam. * Majhna hišica upokojenega uradnika na kraju vasi. Najel jo je X., star prijatelj, ki se tudi skriva pod prevzetim imenom. Njegovo ženo so odpeljali v Nemčijo. Njun desetletni sin je Z njim. Pri večerji pokličem X. z njegovim pravim imenom in on seve odgovori. Dečko sune očeta s komolcem in pravi: »Duval, očka, mi smo Duval.« Matilda si je pordečila lase s heno in si podložila blazino. Delala se je, kot da je noseča Lemasquova nevesta. Dali so ji dovoljenje za obisk. Lemasquova osvoboditev bi se zelo lahke posrečila, a treba bi se bilo rešiti prej dvomljiv6 osebe, ki je z njim v celici. V ta namen je Matilda dala Lemasquu stekleničico. Odklonil j6; da bi zastrupil moža, ki je po vsej verjetnosti vohun. * Matilda je dala Lemasquu kloroforma. Odklonil je njegovo uporabo, ker se je bal, da h' ga preveč dal. A čas pritiska. Lemasqua bo za' hteval Gestapo. Mislim, da se preveč spomini8 Paula Dounata. KULTURNI ZAPISKI Iz razprave s seminarja Republiškega sveta sindikatov ENOTNA OSNOVNA ŠOLA Osemletna obvezna ljudska šola naj bo enotna za vso Osnovna šola ne daje zaključene mladino. Osnovno izobazbo naj dobi otrok v šoli, ki naj ga izobrazbe zato se učna snov ne obremenjuje preko njegove zmogljivosti in ne deli glede na poznejšo usmerjenost v poklice. — Upošteva naj osebna nagnjenja in posebnosti otrok. — Strokovne šole naj izhajajo iz obvezne splošne izobrazbe in dajo predvsem tista tehnična spoznanja, ki bodo koristila družbi. Razprave o reformi našega v šoli, prenaša na delo doma. šolstva prehajajo v zaključno Otroci so preobremenjeni z do-razdobje. Čeprav podrobnosti te mačimi nalogami, ne le s tistimi, reforme širši javnosti še niso ki izpopolnjujejo tehniko znanja, znane, je zaradi sodelovanja zelo temveč tudi s takimi, za katere širokega kroga prosvetnih de lav- j je potrebna pomoč starejših, cev pri obdelavi posameznih Vprašanje je, koliko lahko de-vprašanj prodrl v javnost glas,! lavska mati ali oče pomagata ki je tu in tam zameglil celovito otroku pri nalogi, ki je sama ne zamisel in jo skrčil na p osame- | razumeta in ne znata. Prav zato zen problem: na neurejenost pri je (est0 učni uspeh delavskih poučevanju jezikov, na verbali- j otrok siabši kot morda uspeh zem, na objektivne možnosti meščanskih otrok (da ne govo-splošnega obveznega osemletnega rimo 0 kmečkih otrocih, ki poklanja. Takšne m podobne te- j f često niti nimajo časa zave nedvomno obstajajo toda zo domače naloge in učenje). Ali pn obravnavanju reforme šolstva | (o tudi pomeni, naj že osnovna moramo gledati na celovitost na §l deU otroke na bolj ali Mnj osnovni cilj, na upravičenost ah , f \ . ž SkTČe- P°meCne< . '° S" PTapi, UUJ _ ze neupravičenost reforme, nje razprave na posamezne po- osnovna šola deli otroke na bodoče intelektualce in delavce? drobnosti je podobno pripombam Gledano iz votreh naSe družbe čevljarčka ki j p na umptniSki '~rLeaano lz POireo nabe aruzoe, vtt/tJUf LivUj rvt I tet Ui/tcllttoivt sliki kritiziral zgolj opanke, in ki ga je pred dobrim stoletjem osmešil že Prešeren v zbadljivem sonetu »Apel in čevljar«. Preden nadaljujemo z razmišljanjem, si moramo biti na jasnem o osnovnih pomanjkljivostih dosedanjega obveznega šolanja in prednosti reforme, ki mora izražati zahtevo našega časa, ki mora biti obrnjena v prihodnost, preračunana na te potrebe; ne kaže se ustavljati predvsem pri trenutnih možnosti, marveč ob možnostih, ki nam jih nudi naš je to nesocialno in nemogoče. Zato se tudi zavzemamo za to, naj bo obvezna osemletna šola enotna. Kaj razumemo pod pojmom enotna šola? To je taka šola, ki daje vsem otrokom, ne glede od kod izhajajo in kam se bodo v kasnejši dobi usmerili, enako splošno izobrazbo, ki razvija pri vseh enake splošne, moralne, estetske, tehnične, fizične in delovne navade ter sposobnosti. To pa ne sme izključevati možnosti razvoja osebnih nag-njej in posebnosti otrok, ki so za gospodarski in družbeni razvoj. I odločitev v poklice važni in ki Sedanji šolski sistem že v šola mora razvijati, osnovni šoli deli otroke glede na Osemletna obvezna ljudska to, kam se bodo kasneje odlo- šola naj bo torej osnova, na kalili: v gimnazijo, strokovno šolo, teri bo zgrajeno vse naše nadalj-ali se zaposlili kot ročni delavci, nje ljudsko izobraževanje. Otrok Program obvezne šole, ki je bil naj se v šoli nauči tega, kar mu Predvsem usmerjen v nadaljeva- je potrebno, da bo razumel naš nje šolanja na gimnazijah, je j čas in zahteva naše družbe, na-Preobširen in ga je v celoti usvo- I vaja in usposobi naj ga za to, jil le majhen odstotek otrok. Da- j da se bo kasneje sam izpopolnje-našnja osnovna šola preveč tega, | val in se kot aktivni člen vklju-kar bi se morali otroci naučiti : čil v naše družbeno dogajanje. v njej ne sme kopičiti — ona zgradi samo osnovo, na kateri se bodo mladi ljudje izobraževali naprej. Prosvetni delavci danes menijo, da bo z uvedbo enotne šole padla raven naše obvezne šole. trebno teoretično znanje za svoje delo. Vsaka strokovna šola pa mora omogočiti slehernemu delavcu, da bo lahko napredoval od najnižjega do najvišjega naziva. Dejstvo je, da bo tak strokovnjak, ki bo svoje praktično delo dopolnjeval s teoretičnim znanjem, bolj povezan s proizvodnjo. Oljna podoba »Triglav o snegu« iz leta 190? je delo slikarja loana Groharja (186?—1911). — Slika je uvrščena o stalno zbirko Moderne galerije o Ljubljani, ki je odprta ob sredah in petkih od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 11. ure. Razgibana prosvetna dejavnost ptujske svobode Kaj pa izobraževanje? V ptujski Svobodi je včlanjenih 1400 članov, kar zgovorno dokazuje, da si je društvo pridobilo med tamkajšnjimi delavci lh nameščenci precejšen ugled. V društvu deluje več zelo mar-l3\vih sekcij. Najštevilnejša izmed diih sta moški in ženski pevski V?or, v katera je vključenih 80 ctanov. Posebno znan je moški Pevski zbor, ki je pred leti na rePubliškem tekmovanju dosegel Proo mesto. Z odhodom znanega Pevovodje tovariša Gregorca in dvanajstih najboljših pevcev je bor preživljal kratko krizo, ki Pd jo jc kaj kmalu nadoknadil * Povimi pevci. V društvu sta zelo htiona tudi godba na pihala in rkester, ki sta priredila že več dvzostojnih koncertov. Tudi člani lutkovnega gledali-Ca obetajo, da bodo kmalu pre- senetili ptujske pionirje in cicibane z novimi predstavami. Mladina kaže posebno zanimanje za plesno in harmonikarsko šolo. Slednjo obiskuje 40 pionirjev. Tamburaški zbor se je znatno okrepil, ko so se mu priključili tudi tamburaši iz obrtne šole. Pod zelo težkimi pogoji pa deluje dramska sekcija, ki ima sicer dvorano, toda brez odra, tako da mora gostovati na tujih odrih. Toda kljub težavam igralci niso klonili; v vsaki gledališki sezoni presenečajo svoje članstvo s kvalitetnimi nastopi. Pogosto pa gostujejo tudi na tujih odrih. ' Posebno razveseljivo je, da v vseh sekcijah ptujske »Svobodec deluje precej mladine, kar je najlepše zagotovilo, da započeto delo ne bo zamrlo. . K. Dejstvo pa je, da je tako raven Otresti pa se je treba napačnih doslej dosegalo le malo otrok in še nazorov, da delavcem ni potreb-ti večinoma ob pomoči staršev na teoretična priprava za poklic, ali inštruktorjev. Osemletna ob- Čim bolj se bo proizvodnja meha-vezna enotna šola pa mora dati nizirala, tem bolj bo potrebno, da vsem otrokom tako solidno osnov- bo delav.ee delal s pametjo. Zato no splošno znanje, na osnovi ka- naj šola daje predvsem taka teh-terega se bodo s temeljitim oseb- nična spoznanja, od katerih bo nim delom razvili v široko iz- imel koristi posameznik in preko obražene ljudi. To pa bo seveda njega vsa družba, zahtevalo od prosvetnih delav- Solske reforme ne bo mogoče cev več poglabljanja v potrebe , ,, . . ___;___. naše družbe in upoštevanja otro- . . 3 , f. zvesti. Najti pa kave zmoalnvosti ]e treba tlste organizacijske obh- 9 ^ ' . ! ke, ki bodo šole vodile v tej sme- Zaradi nepovezanosti posamez- ri. Pričetek izvajanja šolske ve-nih vrst šol se je doslej ponav- forme je zakon o družbenem Ijala snov, ki naj bi jo dale že upravljanju šol in prav v šolskih osnovne šole, še v strokovnih šo- odborih, na roditeljskih sestan-lah, kar je bilo v škodo strokov- kih in drugod imajo naši delovni ni izobrazbi. Strokovne šole naj ljudje polno pravico in možnost zato izhajajo iz znanja, pridob- vpnvati na to, da se napredni Ijenega v osnovni šoli, in dajo principi šolstva prično v praksi predvsem tisto, kar je za določen takoj uveljavljati, poklic potrebno. Na načelih obveznega šolanja naj bo zgrajeno tudi strokovno šolstvo s posebnim poudarkom na potrebe našega gospodarskega in družbenega razvoja. Dosedanja praksa strokovnega šolanja delavcev je takšna, da ljudje iz šol prihajajo na določena delovna mesta v podjetjih in se šele tu preverja praktična vrednost nji- msmm Brez tehničnega risanja si ne moremo zamisliti dobrega strokovnega delavca ZBIRKA NOVEL SODOBNIH FRANCOSKIH PISATELJEV Potovanje po Veliki Garabaniji Pomemben in razveseljiv je načrt mariborske založbe Obzorja, ki se je namenila, da v hovih šolskih spričeval. Ta pra- vrsti knjig izda novele sodobnih ksa je pravilna, je pa v tej dobi pisateljev raznih narodov Se privedla do napačnih pojmovanj j bolj razveseljivo pa je dejstvo, nekaterih, češ ali so strokovne | da te knjige tudi prihajajo hitro šole sploh potrebne. Na splošno j na svetlo, za naše slovenske raz-se ugotavlja, da sedanje strokov- mere oziroma za običajno prakso ne šole ne ustrezajo našim po- naših založb celo zelo hitro. Ni ..................................... v trebam. Proizvodnja se vedno f še tako dolgo, ko smo dobili po J v grobem, v najširšem krogu za-bolj^ mehanizira in pojem starega knjigi Osmih italijanskih novel jame umetniško, kvalitetno po- zbirko ameriških kratkih zgodb dobo nekega časa ali literarne z naslovom Tja in nazaj in zdaj struje ali nacionalne književnosti, je pred nami že tretja knjiga iz j kot se lahko odraža v omejenem svojim okusom, idejno in umetniško usmerjenostjo in seveda tudi večjo ali manjšo razgledanostjo po literaturi, iz katere izbira; objektivna stvar pa je seveda različni okus bralcev in njihove zahteve ter ne nazadnje tudi njihova izobrazba. Vendar je osnovni pogoj, ki ga mora taka knjiga izpolniti ta, da vsaj poklica počasi izginja. Zato so v razvitih deželah že prišli do tega, da so triletne strokovne šole za nekatere panoge proizvodnje potrata časa in so jih skrajšali. Nastaja vprašanje, kako ocenjevati stopnjo strokovnosti: ali po šolskem .spričevalu ali po praktičnem delu v proizvodnji. Perspektiva bo pokazala, da je potrebno oboje: šolanje in staž v proizvodnji. Staž bo namreč pokazal, koliko je šola dobra, koliko ne in koliko se menja zunanji izraz posameznih poklicev. V proizvodnji so delavci razdeljeni na štiri kategorije: nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in visokokvalificirani, čeprav so vsi delavci in nekje pol-kvalificiran delavec daje tako vrednost v proizvodnji kot morda drugje kvalificiran delavec. Zato te serije: Potovanje po Veliki Garabaniji s podnaslovom Pano- številu književnikov in omejenem obsegu knjige. To osnovno nalogo antologije .... , . , . - - - . sta knjigi italijanskih oziroma uvod in opombe ter tudi povečini ameriških novel uspešno in brez bistvenih pripomb izpolnili. Tako rama sodobne francoske proze, ki jo je zbral in uredil, ji napisal prevedel Boris Grabnar. Pri nas je razumljivo vsaka podobna knjiga, ki na široko — ali vsaj naj bi — odpre okno v neko tujo književnost, vedno veselo sprejeta. Take knjige so za slovenskega bralca dragocena pridobitev in zato smo do večjih ali manjših napak in pomanjkljivosti takih del vedno precej obzirni. Veseli smo že tega, kar dobimo in z razumevanjem gledamo na resnično težko delo pri sestavljanju in zbiranju podobnih knjig. Razne pomanjkljivosti strokovnega šolstva ne smemo j pri sestavljanju antologij so ta-deliti po teh kategorijah. Stro- j korekoč neizogibne, so subjektiv-kovne šole naj bi bile skupnost' nega in objektivnega izvora. Se-šolanja, kjer bi delavci dobili po- | stavljalec je namreč osebnost s iz ene kot iz druge smo dobili neko, morda površno, a vseeno v osnovnih obrisih pravilno podobo sodobnih teženj ameriških oziroma italijanskih pisateljev, spoznali pa smo, kar je še važnejše, vsaj nekoliko tudi italijanskega oziroma ameriškega človeka in njegovo življenje, kot se odraža v delih njihovih sodobnih pisateljev. Ti dve knjigi sta nam približali obe deželi, odkrili kotičke in duše, kot lahko to stori le umetnina. Ne bi mogel trditi, da Panorama sodobne francoske proze ni izpolnila te osnovne naloge antologijske knjige. Vendar pa ima VZTRAJNO IN IZNAJDLJIVO Svobodarji iz Lok pri Zagorju so z izredno prizadevnostjo in iznajdljivostjo zgradili potrebne prostore za svojo dejavnost Kako lepo je na občnem zboru, kadar je društvo aktivno, kadar so v poročilu zajeti zavidljivi uspehi, so občutili Svobodarji iz Lok in Kisovca, ko so pregledovali svoje delo. Z občnim zborom so odlašali, dokler niso izpolnili sprejetih sklepov. Glavna ovira njihove dejavnosti so bili neprimerni prostori. Zato so na predzadnjem občnem zboru sprejeli sklep, da bodo Dom, ki je nosil bahav naziv — kulturni — povečali in preuredili. Skrbno, kakor čebele med, so zbirali sredstva in prav tako vneto so pomagali zidati. Dom so podaljšali za 6,8 metra; s tem so pridobili dragoceni prostor, da so lahko oder poglobili za 9 m, razširili pa za 11 m. S to prizidano so pridobili tri nove prostore. Za vsa ta dela so porabili 18 ton cementa, 8 ton apna, 33.000 kosov opeke in še hrsto drugega drobnega materiala. Najdragocenejši prispevek pa je okrog pet tisoč opravljenih prostovoljnih ur, ki so pripomogle, da je bil Dom v predvidenem času prenovljen. Vse delo sicer še ni opravljeno, treba bo še znotraj urediti dvorano, čakalnico in tudi zunanjost Doma. Toda v primeri z opravljenim delom je to malenkost, ki jo bodo člani z nezmanjšano ljubeznijo gotovo kmalu opravili. Svobodarji v Lokah pa radi povedo, da bi teh uspehov ne dosegli, če ne bi naleteli na razumevanje in pomoč pri zagorskih podjetjih, občini, okrajnemu ljudskemu odboru, republiškemu Svetu zveze Svobod in prosvetnih društev in okrajnemu svetu zveze Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah. Z denarjem, ki so ga dobili, niso razmetavali; skrbno so pretehtali vsak izda-1 tek. Nekaj svobodarjev je v tem razdobju žrtvovalo ves prosti čas, da je bila naloga pravočasno opravljena. Društvo se zaveda tudi važnosti izobraževanja. Knjižnico, ki je do nedavnega premogla samo 150 zvezkov so povečali na 750 zvezkov. Poleg knjižnice pa so uredili tudi čitalnico. Tako je loška Svoboda med prvimi prosvetnimi društvi v Zasavju, ki ima poleg knjižnice tudi čitalnico. Iz knjižnice, ki je bila med prenovitvijo doma zaprta, so si takoj prvi dan njenega poslovanja bralci izposodili 155 knjig. Doslej se je v knjižnico vpisalo 68 izposojevalcev, v glavnem mladine. Prepričani pa so, da bo s povečanim izborom knjig število izposojevalcev še naraslo. Na občnem zboru so člani precej razpravljali tudi o ostalih načinih izobraževanja. Začeli so s tečajem nemščine, v kratkem pa nameravajo organizirati občasna predavanja iz najrazličnejših področij znanosti in družbenega življenja. Prav zaradi del pri prenovitvi Doma v Lokah v preteklem letu ni bilo toliko prireditev kot bi želeli. Sedaj pa so si ustvarili pogoje za razgibanejše prosvetno delo. Na občnem zboru so sklenili, da bodo morale sekcije kljub težavam (nimajo režiserjev) letos dati več kulturnih prireditev. Igralska družina se pripravlja na uprizoritev sodobne komedije, pa tudi pevska zbora nameravata v kratkem razveseliti poslušalce s celovečernim koncertom. V sekcije bodo pritegnili več mladih ljudi, ki jih v okolišu ne manjka, le v društvo še niso našli poti. Letos bo praznoval moški pevski zbor 30. obletnico ustanovitve. Ta dan bodo dostojno proslavili. Pevci si žele enotnih oblek, vendar — zaenkrat v društveni blagajni za to ni dovolj sredstev. Morda bodo našli razumevanje drugje in bodo tako lahko ugodili skromni želji pevcev. V društvo je vključenih 332 članov, kar je za tako razgibano naselje kot so Loke in Kisovec še premalo. Svobodarji so prepričani, da bo letošnje leto polno uspehov in da bodo tudi občutno povečali število članov. Svoboda na Lokah in Kisovcu deluje tiho in vztrajno. O nobenih izrednih prireditvah ne slišimo, redko beremo o njih v našem časopisju. Vendar pa po prehojeni poti, saj niso imeli pred dobrimi tremi leti nič drugega kot pevski zbor in neopremljeno dvorano, danes pa imajo poleg razgibanih sekcij tudi lastni kino, zaslužijo polno priznanje. Nobenih velikih, neizvedljivih načrtov si ne zastavljajo. Toda vse sklepe, ki jih sprejmejo — izvršijo. Prav to pa nam daje upanje, da bomo v kratkem slišali o »velikih« prireditvah in o novih uspehih. M. Paberki Najbolj marljiva sekcija Svobode v Črni je igralska družina, čeprav mora nastopati v neopremljeni šolski dvorani, ni izgubila poguma in je za svoje prizadevanje dosegla na desetem koroškem festivalu naj večje priznanje — prvo mesto. Društvu primanjkuje prostorov, tako da morajo knjige čakati v zabojih, namesto da bi jih izposojali bralcem. Prav takšen »ptiček brez gnezda« je tambu-raški zbor, ki nima nikjer prostora za vaje. Zelo uspešno deluje ljudska univerza. Kakor v lanski zimski sezoni, tako so začeli tudi letos z zanimivimi predavanji, ki jih obišče vse več poslušalcev. Moški pevski zbor, ki ima vaje v pevovodjinem stanovanju, lepo napreduje. Lani je priredil sedem samostojnih koncertov v Črni in drugih krajih Mežiške doline. Skupno pa je nastopil 29-krat. Po vsem tem je razumljivo, da v črni nujno potrebujejo dom kulture. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo dom v bližnji bodočnosti dogradili. bralec drugačen občutek, ko prebere to knjigo, kot pa po prejšnjih dveh. Če sta cmi dve zadostili našo glavno radovednost in vedoželjnost, pa po Potovanju po Veliki Garabaniji ostane v človeku nek občutek nepotešenosti — kot da nekaj manjka ali bolje rečeno, da slika ni popolna. Morda je imel sestavljalec zbirke premalo srečno roko ali pa premalo zahtevna merila, toda knjiga ni zaokrožena in umetniško enotna; o nekaterih piscih dobimo prepičle predstave, a smo skoraj prepričani, da so močnejši, polnokrvnejši, kot pa so nam s svojimi deli predstavljeni. Podoba francoske literature je v knjigi neurejena, medtem ko je odraz sodobne Francije večkrat slaboten, obroben ali neprepričljiv. Vendar, kot že rečeno, to ne velja za večino novel ali ptscep — a neizraziti del moti in razblinja celotno podobo in vtis. V knjigi je predstavljenih 15 avtorjev z osemnajstimi črticami oziroma novelami. Razen dveh (nedavno umrle Colette in med vojno padlega Saint-Exu-pčrija) so še vsi živi in zastopajo tri sodobne francoske pisateljske generacije: prvo, ki je nastopila pred prvo svetovno vojno in se začela po njej uveljavljati, drugo, ki je nastopila malo pred zadnjo vojno, in mlado, ki je v glavnem prodrla šele v zadnjem desetletju. Sestavljalec antologije je hotel prikazati poleg pestrosti najrazličnejših idejnih struj in stilov, ki se uveljavljajo v sodobni francoski književnosti, tudi njeno geografsko širino, kosmo-politizem, pestrost motivov in snovi, ki jih francoski pisatelji iščejo tudi izven meja svoje domovine. To je tudi ena od šibkih točk knjige. Kvalitetno jedro knjige so vsekakor: Camus z odlično napisanim Tujcem, čeprav so nam njegove ideje tuje, a umetniško je ta proza za našo prevodno literaturo pridobitev; najlepša, najbolj prisrčna pa je Saint- Krupčrgjeva v pesniški simboliki izpovedana zgodba o Malem princu; zanimiva in tudi umetniško prepričljiva je Sartrova pripoved Zid o španskih anarhistih med revolucijo; za njim ne zaostaja Malraux z zgodbo o antifašistu in njegovem boju z nacisti, ki nam je idejno in človeško celo bližja, čeprav tu že moti pomanjkanje tipičnega francoskega duha. Za temi deli sicer zaostajajo po umetniški kvaliteti, a vendar še bolj ali manj sodijo v antologijo: Čolct-tina spretno napisana avtobiografska zgodba o življenju deklice v podeželskem okolju (Zeleni pečatni posek); Dorgelesova sentimentalno prisrčna Črtica o ljubezni na Montmartru; Cassou-jeva drobna Zgodbica o dveh prijateljih; vredni branja sta tudi noveli Avelina in Thomasove o odporniškem gibanju med vojno, ter še Aymč in Jouvejeva črtica o Čački. Vendar pa ima skoraj pri vseh teh avtorjih bralec občutek, da bi se našla tudi kašna bolj značilna in primerna njihova dela. Isto velja tudi za prisiljeno duhovito, bolestno fantastično Michauxovo Potovanje po Veliki Garabaniji. ki primerjave s Svoiftom sploh ne vzdrži; bleda je tudi literarno formalistična Mandiarguesova Klorinda. Dočirri Mauroiseva amerikanska zgodba po snovi ne sodi v knjigo sodobne francoske proze in je morda eno najšibkejših del tega sicer zelo znanega, plodovitega in odličnega pripovednika. KAJ SE DOGAJA NA JUGU ZDA Rasistični izbruhi Nova odkritja o umoru črnega dečka Emmetta Tilla. — Demonstracije v Alabami proti sklepu Vrhovnega sodišča o odpravi rasnega razlikovanja v ameriških šolah. — Črna študentka ne sme na univerzo. V južnih državah ZDA so rasistični izbruhi pogosti, zato jim navadno ne posvečajo veliko pozornosti. V zadnjih mesecih pa sta dva dogodka le pritegnila zanimanje javnosti, ne samo ameriške, ampak tudi svetovne. Pred meseci so rasisti ubili v državi Mississippi črnega dečka Emmetta Tilla. Sodišče je ubijalce oprostilo. Pred nedavnim pa je nek novinar obiskal enega izmed ubijalcev; ker se je izdajal za rasista, mu je zločinec povedal, da so fanta res mučili, ubili in vrgli v reko. Časopisno poročilo o tem dogoku je povzročilo silno razburjenje med naprednimi Američani. Verjetno bodo proces obnovili. V minulem tednu pa so v Ameriki — in tudi v drugih državah — veliko govorili o usodi Authorine Lucy, prvi črni študentki, ki se je vpisala na univerzo v Alabami po sklepu Vrhovnega sodišča o odpravi rasnega razlikovanja v ameriških šolah. Authorine Lucy je namreč že prvega dne čakalo pred univerzo 3000 rasistov, ki so jo hoteli linčati. Po tem dogodku je uprava univerze »svetovala« črni mladenki, naj ne hodi več na predavanja. V Združenih ameriških državah že veliko let deluje tako imenovana »Zveza za zaščito ustave«, ki usmerja delo proti-črnskih odborov v 12 državah na Jugu ZDA. Tej Zvezi načeluje skupina častihlepnih senatorjev in guvernerjev, voditeljev organizacij Demokratske stranke, ki hočejo z bojem proti »črni nevarnosti« pridobiti ugled med rasisti, obenem pa obvarovati rasne razlike, brez katerih bi teže izkoriščali večmilijonsko množico črnih delavcev. V zadnjem času so svojo aktivnost usmerili proti sklepu Vrhovnega sodišča o skupnem šolanju črnih in belih otrok. Vsa demokratična svetovna javnost protestira proti nazadnjaškemu delova- Delavske demonstracije v Siriji V začetku preteklega tedna so se v Damasku, glavnem mestu Sirije, spopadli delavci in policaji. Nad 1500 delavcev je demonstriralo pred vladno^ palačo in zahtevalo, naj vlada razveljavi uredbo o prepovedi vključevanja delavcev v politične stranke. Policija jc uporabila orožje. Več delavcev je bilo ranjenih. V tistih dneh je stavkalo kakih 10.000 delavcev, ki so se vrnili na delo šele, ko je vlada obljubila, da bo razveljavila omenjeno uredbo. ENA NAJDALJŠIH STAVK Delavci 30 tovarn ameriške družbe Westinghouse stavkajo že 125 dni. Stavkovno vodstvo zahteva zvišanje mezd za 15 centov na uro. To je ena najdaljših stavk v zgodovini Združenih ameriških držav. Federalna arbitraža, ki je posredovala med stavkajočimi in delodajalci, je pred dnevi ugotovila, da sprtih strank ne more pobotati. Predstavnik arbitraže je izjavil, da je bilo posredovanje neuspešno in da naj predstavniki delavcev in družbe sami najdejo rešitev. nju rasistov na Jugu ZDA in zahteva, naj odgovorni ameriški politični in državni organi zavarujejo enakopravnost črnih ameriških državljanov na vseh področjih družbenega in javnega življenja. KONFERENCA INDIJSKE KONGRESNE STRANKE NA SOCIALISTIČNI POTI Minuli teden je bila v Amricaru v Indiji 61. konferenca Indijske kongresne stranke. Na konferenco je prišlo nad 3000 delegatov, javnih zasedanj pa se je udeležilo 50.000 poslušalcev. Dnevni red konfernce je bil zelo obširen. Delegati so razpravljali o številnih družbenih in gospodarskih problemih (o socialistični graditvi, nacionalizaciji, industrializaciji, mobilizaciji delav- Demonstracije v Madridu. cev za industrijo, o reorganizaciji in- , obsodila kolonializem v Afriki in Aziji, dijskih držav itd.) in tudi o mednarod- j obsodila pa je tudi Bagdadski pakt in nih vprašanjih ter o odnosu Indije do pakt SEATO, ki sta »prinesla razdor vprašanjih mednarodnih dogodkov. Konferenca je odobrila gospodarsko politiko Nehrujev© vlade in sprejela drugi petletni plan Indije. Predsednik Nehru je ob tej priložnosti poudaril, da so »v preteklosti merili napredek Indije s političnimi merili«, odslej pa ga bodo »z uspehi načrtnega gospodarskega raz- Nehru je dejal, da je prvi petletni plan »rešil vprašanje prehrane in odpravil lakoto«. Pred petimi leti je morala Indija uvažati 4,200.000 ton živil letno, sedaj pa ni več odvisna od uvoza živil. »Naloga drugega petletnega plana — je dejal Nehru — je ustvariti temelje za naglo industrializacijo dežele.« Predsednik indijske vlade je opozo-.ril na dejstvo, da je v Indiji bogastvo še vedno neenakomerno razdeljeno. Majhna skupina bogatašev si prisvaja večji del narodnega dohodka in zavira nacionalni napredek. Zato se bodo trudili, da bi zmanjšali razlike v dohodkih. Drugi petletni plan Indije govori o povečanju narodnega dohodka za 25%; to povečanje pa bo koristilo predvsem delovnim ljudem. V resoluciji o petletnem planu, ki jo je sprejela konferenca Kongresne stranke, je rečeno, da morajo v bodoče hitreje krepiti družbeni sektor gospodarstva, hkrati pa naj ustanavljajo različne zadruge in dokončajo agrarno reformo. Resolucija se tudi zavzema za večje sodelovanje delavcev v upravljanju industrije. Konferenca indijskega Kongresa je bo še nadalje podpirala po-5 in odklanjala pakt SEA Azijo« in škodujeta miru in sodelovanju med azijskimi narodi. Indijska kongresna stranka bo še nadalje litiko aktivne koeksistence razdelitev sveta na bloke. T poročilu o delu stranke je posvečena posebna pozornost prisotnosti tovariša Tita na lanskoletni konferenci Kongresne stranke. »Prisotnost maršala Tita — pravijo v poročili! — je povečala pomen konference. Maršal Tito je v svojem govoru pozdravil naše socialistične ideale, predanost miru in načelo koeksistence in zaželel indijskemu ljudstvu veliko uspehov na poti v socializem.« Nedavno konferenco Kongresne stranke Indije ocenjujejo kot nov napor indijskih voditeljev, da bi na socialistični poti čimhitreje napredovala. OB ZADNJIH DOGODKIH V ŠPANUI Težave krvave diktature Protifašističnemu, gibanju proletariata so se pridružili tudi študenti. — Ankete, ki so razočarale diktaturo. — Policija je zaprla osem visokih fašističnih funkcionarjev. — Protestne demonstracije in spopadi v Madridu. Francov fašistični režim je doživel v zadnjih dneh več resnih udarcev, ki so zamajali njegove že tako slabotne temelje. Delavcem in liberalnim krogom, ki se že sedemnajst' let upirajo fašistični diktaturi, so se pridružili tudi izobraženci in študentje. Nezadovoljstvo je prekipelo. Začelo se je na madridski univerzi. Francova vlada je organizirala med študenti več anket, da bi se ob sedemnajsti obletnici svoje vladavine, lahko predstavila javnosti s podatki o uspehih in podpori, ki jo baje uživa meašega delavca* O njem piše znana ameriška revij1 »Look« sledeče: »Slovenski rojak Joz Zaletel se je preselil iz rojstne dotoo' vine v ZDA leta 1912. Še kot mladcu*, se je priključil delavskim sindikatu** v Kansasa. Težko je delal in ustvar*. si je družino. Vedno se je trudil nauc*J| svojih pet sinov, da je delavska orSarV» zacija pogoj za uspešen boj za delavsR pravice. Ob stavki v tovarni, kjer t bili zaposleni on in še dvoje njegov’ sinov, je sin Jože postal poveljnik sta, kovne straže. Toda njegov drugi sin B’1 čigar tast je v tovarni zaposlen K skupinovodja, je postal stavkokaz. To očeta Jožeta Zaletela silno prizade1 ,On ni več moj sin,' je javno izjavil • Tako piše ameriška revija o Jožefu ^ letelu in prinaša vrsto slik, ki naravi’ kažejo, kako se delavci bore proti stj* kokazom. P** »Moje vnuke imam zelo rad,« pravi Jože Zaletel, »toda njihov oče Bill, garjevi stavkokaz, ni več moj sin. Zato sem tudi njegovo slik0 zavrgel.«