159
Jesenska
|o gozdu  listje  rumeni,
Jesen  oznanja  bukev  mlada. Po listju  vetrič tih šumi, V strnišče  vabi  spet strnada.
S planin je že prignal pastir, Osamljene stojijo koče; Osamljen  teče gorski vir — Minulo je poletje vroče.
Selivk se zgrinja živi zbor, Cvrčeč zapušča naSe dole; Jesen pa v nje z visokih gor Senice vabi in sokole.
In  travnik — ti  nebeški  prt, Pretkan s cvetlicami poleti! Sedaj  cvetlicam  si  zaprt, Ker  ti jesensk.o  solnce sveti.
A vendar ni še vseh cvetlic Ti   pomorila  mrzla rosa, In  ni  posekla  vseh glavic Veselih  koscev  ostra  kosa.
Po te,  mladina, hiti v gaj! Mariji naj bo cvetna kita! Saj vinotok in Ijubki maj Mariji cvetje vse delita.
A.  O. Naum