ZM. štnllln. i mm, i mm, ti imihi m XLIX. lelo. •SorenaU Narod" *•!)■ »• peMli n AvitrcKOgrtte: . u Nemfljo: «k> leto skuptj niprtj . K 3y— I cdo teto tuprej ... K 30-— pol leta - » • • . 13'— I . „ . ietrt leta I 2 * • I *5Q \ U Amerlko hi vi« druge đelele t nt me«ec • . ; . . 2«0 ■ ćelo l«k> upre) . • . . K «5.— VpreSanJefli gltđc taMrator te na; priloži u odgovor dopisnica ali r nam ka. 5pr«vni*tTO (apodaj. dvoritt« Uvofc, EamOova aUm «. i, lalaltn tttS. Isktt|a wwmk tea iftlar Isvsea^l N*«lf« !■ praatk* bisera ti veljajo: peterostopna petit rrsta ta enkrat po 20 viiL, za dvakrat po 18 vtn., ta tiikrat ili večkrat po 16 vfn. Parte in uhva.a vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih bisercijah po dogovora. UptavaifttVD naj se poMljajo naročnine, reklamacije, Inserat) L t d, to je administrativne stvari ————. Posam«aaa tttvilka v«l|a 10 vinari««. ■ Na platnena naročita brez istodobne vposlatve naročntne m na ozira. .Saro4aa tukama« Platoa ftt IS. .Slovenski Narod" velja v L|nbl|mnl na dom dostavljen: • ▼ npravništvu prejtman: eelo leto napre] • . . • K 24*— I ćelo leto naprej . 9 . . K 22*—• pol leta m .....12*— I pol leta m • . • . . II-— četrt leta m . . • * , 6-— I četrt leta „ • • . • • 5*50 na mesec m • • • » 2*— I na mesec n • • • » ■ 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se oe vračajo. Vradniatvoi EaaUova nllea it S (v prltUčju levo,) telefon tt M. Me orai plilo. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) (Jradiio se razglasa: VZHODNO BOJI5ČE. Armadna fronta generala Konjenice nadvojvode Karla. Ob ogrsko - romanski meji tuđi včeraj ni bilo bistvene izpremernbe. Vzhodno od Kirlibabe so naše čete zavrnile več rusHh napadov. Ob Bistrici Solotvinski boji predstraž. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavarske jr a. Severo - vzhodno od Bolsovcev ob Narajovki so se polastile naše čete močnega ruskoga oporišča ter vjele pri tem 2 častnika in 350 mož hi vpienile 12 stroinih pušk. Ob naj-zgornjem Seretu smo v kali udušili poskušen ruski napad. V Voliniji je boi počivah ITALIJANSKO BOjIŠCU Včeraj zvecer so nanadle pre-cejšnje sovražne čete naše pozicije na Monte Testu - hrbet Porte ter se-verno od vrha Pasubio. Hrabri branitelji so te šunke krvavo zavmili. Na posatrieznih točkah fisimstalske fronte in fronte v Dolomitih ter tuđi na Kraški visok! planoti je bilo artiljerijsko delovatr.e od časa do časa zopet prav živahno. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. V Albaniji ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Heilo mflie pefotilo. Berolin, 18. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar- lala prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Artiljerijski boj je dosegel zlasd severno od Sonime v širokih odsekih precetsnio slio. Med Le Sarsom !n Gueudeeourtom so napadfi Angleži, od Les Boeufsa do Rancourta pa zvečer Francozi. Naš nniče vajni o^enj na polne sovražne jarke, jz ka- LISTEK. Gospodična detektivi na ili. Angleški spisal M. Me. B o d k i n. (Dalje.) »Tem bolje! Torej: Hernshawe ima jako slab vpliv na mojega bra-tranca lorda Wel!mounta. Ta je moj najljubši prijatelj, je najboljsi Človek pod solncem, ampak zaupen in lahko-veren kakor novorojencek. Well-mount je postal sele lani polnoleten in je prevzel sam upravo svojega ve-Dkega imetja. Zdaj denar kar raz-sipa; Hemshaw ga e obral že za de-settisoč funtov sterlingov in če nam ne poniagate vi, gospodična, bo moj ubogi bratranec v treh mesecih moral odšteti petdesettisoč funtov. »Kako to? Zakaj? Povejte mi vendar vse jasno, da spowiam, pri čem da sem.« Glas, s katerim so bile Izrečene te besede, je pričal, da je Dota Mvrl postala že jako nepotrpežljiva. Mladi Grant se je zelo začudil. Take Ek> re se ni poznal in skoro bi bi! dvomil, če je to še ona Dora, kr se je na plesu ž njim tako Ijubeznivo pogovar-jala in se tako pri i etno šalila. ter ih naj bi se izvršil napad, ie zlo mil na obeh straneh Eaucourt P 4b. bayeja napad že v pricetku. Pri GueiidecoiKtu ie prišlo do siln»?i bli-zir.skih bojev, v kaierih smo svota pozicije popolnoma obdržali. Fran-coze, ki so prodrli iz pokrailne pri Morvalu in Rancourtu, smo po trdem boju zavrnili. V Saillv je sovražnik vilrh Boj se tam u^have«ne-su nišo princsli šunki nana'Ja!cu no-benega uspeha. Pet sovraznib letal je podleglo v bo-»i v zraku. Fronta nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu M-ise živahno strelianjc. VZHOHNO BO.???CE. Fronta generalfeld maršala princa Leopolda Ba-c k e g a. Ko so se z ve'i!«!mi iz^ttb^m! po-nesreCi!! močni !nrarit5r*j*!v? napadi na fronto zapadno od Lučka, s^ }e sovražnik tam crneHl n«» živahni ar-tiljerijski o^enj. ln:3cte-:o. V* h na-padnfa avstro -c$rrs\'e noziciie vri Zvižinu (severo - Z3r»adno od Za!o-ščev) smo z ogn'em z ve!iMmi izgu-bami za sovražnika zone* poznali naz?!. Na zarp^^er?! hre^'^ Narafiv-ke. zapadno od rTerbutov, so nasVo-čili bavarskt bata!?oni no izdatni ar-tHierliski pr"'ravi neko rucko ororl-§če te»- vieM 2 čast^TVa •-• 150 raož in vplenili 12 strojnih pušk. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Ob BVrici SfHotvinski se ie no-nesrečil nappd na nqr>e ek^r^n'mne noz!c»ie. V Karpa*?h }e stala visna Lcdova pod m^x«i?" tonovs^iti ogrriem. V odseku K?rlihabe smo zavrnili šunke. SFHMOGRA^KO BO.T1?CE. Cefotni položaj se ni iz*>reTienih BALKANSKO BO.flftCf:. Makedonska fronta. Stor>^?evan rr(?ljQrn-k? oganj napadno od že!ezr?ce B;tn!i - Florim ter severno in fevero - vshodno od Nidže rlinine je uveđei «ovra^ne cteine napade, k? so se p^frecrečHL Bofgarski sunek je očisd! srbsko gnezdo na severnem bre^u Crne. Prvi generalni kvartirni mojster v. L u d e n d o r f f. »Stvar je sledeča.«- Je žale! nri-povedovati. »Morda ste ft slišali. da si je Hcrnsha\v kupi! lepo staro viteško graisčino V.'olverholt. Tam ima vedno mnoeo gostov. ki se laliko dobro zabavaio. saj so prirejena vsa-kovrstna igrišča in tuđi lepo dirkali-šče. Hernsha\v ima izbornega dirka!-nega konja, ki je predlanskim dobil pivo nagrado pri mednarodni dirki. ki pa ga je lansko leto prekosil \Ve11-mountov konj »Oriffin*. Ta ie po moji sodbi še boljši koni, kakor Hernshawov »Jumping Frog«. dasi sta oba tako znamenita, da se z njima ne more kosati noben drugi koni. Ljubosumnost posestnikov teh dveh konj je torej umljiva. Pred štirimi meseci je Hernshawe na dirkališču pri svojem gradu Wolverholt priredil tekmovalno dirko teh dveh konj. Stavil je 100.000 funtov sterlingov in res je z-magal »Jumping Frog«. »Na tem ni vendar nič posebne-ga! Kdo pa more sploh zanesljivo vedeti, kateri teh dveh konj Je boljši ?c >Potrpite malo. gospodična MyrL Dirka je bUa res znamenita. Lorda Wellmounta »Oriffin« je teke! naprej in je dobro uspe val. Premaga! je tuđi vse ovire. Končno )e prišcl do zadnje ovire: kakor ptič je skočil čežnjo, na dru^i strani pa Je naea- Damonstracije v Atenah. Nagovor kralja Konstantina na posadke ententi izrečenih grških la-dij je bi! povod, da so se v Atenah odigrale burne demonstracije proti četver -'vezi, ki bo sevecla izraze ljudske nevolle proti njenim nasilno-stim izrabila, da »svojo taktiko Še konsekventnejše -nadaljuje, in ki se pač ne bo niti dolgo vec ustavljaia pred samo osebo kraljevo, katerega bo obdolzila, da hujska. Kraljeve besede zvestim ir.ornarjem so s svojo trpkostjo razbnrile poslušalce ter jih napolnile s srdom in žalostjo. V ćulmiralski uniformi na konju, spremljan od celt svoje rodbine, je pozdravit kralj Konstantin na veja-škem vežbališču postavljene morna-riške posadke gršfcih ladij. Vojaštvo in številr.a množida so kralja burno aklamirali. MornariŠki minister ie precital sledece kraljevo dnevno povelje: »Ča^tniki! Podčastniki! Mor-narji! Vaše ustnice so pite te dni strup. dan za dne r. pcvzročajo nove rane. da krvave du.*e nas vseh. ki smo poznali le spoštovano in zrna-govito Orško. Moia vlada je bila v teh dneh prisiljena Vam zapovedati, da zapustite ladje, na katerih ste pri-nesli svobodo neodređenim našim bratim. \\ vsi ste žalostnega srca s solznimi očmi, a vsi brez izjeme prišli, da se zberete okolu svojega kralja. Zabvaljircm se Vam in Vam, zvestim svojim mornarjem, ne časti-tam kot krali in načelnik mornarice, marveč kot znstopnik oboževane domovine, ki sre ji toliko žrtvovali. Nai se izpo!n;jo naše želie. pridi tista blagoslovljena ura, ko boste svete podobe in ^lav-ne Vaše praporie zo-net prinesli na/ai na krov. da bodo pr^nori zonet nlapolali na grškem moriti, prinnsajoč ud vsem grškim srcem 7a nnro-d in kralja«. Nato se ie vršila parada. Proti koncu se ie krali obrni! na mornariške častnike ter ie rekel: »Čestitam Vam. da ste ostnli tako zvesti svoji nriseiri. Niste se dn'i zaneliati z nblirbnmi moralic-nih ali matcn*»nlnih r.irrrd. Leno se Vim zahvaliirem in obliuMnm Vam. fTn Va*: b-»m ščitM nroti vsakomnr. krat obstal. trepetaje po vsem životu in jokej ga ne z ostrogami ne z bičem ni mogel spraviti naprej. Med-tem je bi! preskoči! »Jumping Frog« oviro. Šinil mimo s%'ojeea teksneca in kot zmagovalec doseeel cilj. Čudno pa fe. da je bil vfiriffin« že čez pet minrt zopet miren in vesel. O kaki poškodbi še sledu ni bilo. Splošni vtisk je bil. da se je »Oriffin«, preskoči vši oviro, naenkrat prestrašil — a česa? Nikjer ni bilo nič takega, česar bi se bila mogla živa! ustra-šiti.« Bodi kakorkoli.* je menila gospodična Dora Mvrl. »dirka je končana, zmaga ugoiovljena in priznana — torej ni o tej stvari vre.ino raz-pravljati.« Iz besedi gospodične Myrl je ocitno zvenelo razočaranje. »A čez tri tedne naj se dirka ob-ncvi,c se je razvnel Grant, »To pot sta stavila kar petdesct tisoč funtov. Lord VVellmount je prepričan, da je »Griffin« dosti boljši konj, kakor »Jumping Frog« in jaz sem ravno tega mnenja. Vendar pa ni dvoma, da Izgubi stavo. Izvedel sem, da stavi Hemshaw samo na zmago svojega kr-rja. Tega bi gotovo ne storil. če bi ne vedei zanesljivo, da bo njegov Vonj ?rpagal. Vrh tega pa se je lord NVoiUuouiU naenkrat sp y&nU da ino- ki bi Vam upal groziti.« Ćastniki so aplavdirali, mnogi so se razjokaii. Milan, 17. oktobra. (Kor. urad.) Listi poroćajo iz Aten: Ko so kralj in njegova rodbina med ovacijami zapustili vojabko vežbališče, je prišlo do velike ljudske demonstracije s klici: Živio kralj, doli s četvero-zvezo! Ko ^e je zvečer raznesla vest, da se je izkrcalo v Pireju 1000 ententrih rnornarjev in da je prispe-lo 150 franeoskih mornarjev, da za-sedejo mestno gledališče. se je zbra-lo na gledaliskem trgu mnogo ljudi. Kmalu so se čuli klici: Doli s četve-rozvezo! Demonstranti so začeli groziti, nakar so posegli vmes grška kavalenja in mornarji. Vojaki z na-sajenimi bajoneti so zasedli trg ter odpravili množico. Demonstranti so se podali nato, noseč na čelu spre-voda grsko in amerikansko zastavo, s klici proti četverozve?! pred amerikansko poslai: ištvo. Množica je demonstrirala ter poško-dovala naspreti poslanistva stoječo Venizelosovo hišo. Sirila se ie govori ca. da prispe skoraj amerikansko brodovje na pomoč. Mfni-strskf sve< ie baje sklenil. da se novim ukrepom četvero-z v e z e n e b o u p i r a 1 in da se bo izojrrni vsakemu konfliktu. Po uli-cah hrvdijo številne patrulje grških vojakov London. 18. oktobra. Reuter poroča 16. r, m iz Aten: Pri rnomarl-ški naradi se je zbrala izredno veliko množica ter zlasti mnogo re-zervistov Po paradi je prišlo do demonstracij na ulicah. Demonstrante so vodili voditelji rezervi-stovskega gibanja in znani Gunari-sti. Manifestanti so nosili z lovorjem ovenčane podobe kralja Konstantina. Ohhoda se je udele^ilo mnogo vojakov in momarjev. Pred a n -crleškim poslani š tvom so del3^ razne žaliivre kretnje in opazke. Pred mestnim gledališče m se je zgodilo več incidentov. Admiral F o u r n e t je bil i z -ž v i ž g a n in množica je potisnila skunino franeoskih trgovcev, ki so prišli iz gledališča, nazaj. An^leško- ra naf.iaviti izlet v Ameriko in je skrb u konja in za. dirko meni pre- pUf-'tll.« -I'ovejte mi zđaf vendar, kaj na] ja^ pri tej stvari storim?« je energično vprasala Dora !ltyr!. »Prosil bi vas, da bi prisostvo-vali dirki.« »Kako naj to storim, ko nisem povabljena?« »Tr> poskrbim že jaz. Dirko pri-deta gledat vaša znanca, gospod Avlmer in njegova soproga. Ta vas ima silno rada in mi je včeraj rekla, da vas vzame z največjim veseljem seboj.« »A kaj poreče Hernshaw?« »Lepo vas prosim — kaj naj poreče! Vesel bo, da vidi tako lepo mlado damo. Sicer bom pa tu-di jaz tam — kaj vas to nič ne mika?« »Niti najmanj! Vi bi mi sploh samo napotje delali, a zaradi mene ni treba, da izostanete od dirke.« »Torej priđete?« »Da!« »Kako ste rjubeznjivi in prijazni! Sicer sem pa pozabil Še nekaj omeniti. Neposredno po zadnji dirki se je namreČ izkazalo, da je telefonska in brzojavna naprava na dirka-lišcu v neredu. Žica je bila prerezana in sicer pri lovskj hišici, kakih sedem mili od dirkališča« tam, kjer franeoska policija je aretirala Tieka-tere rezerviste, ki so hujskali. Danes zvečer se je zbralo na trgu Omonide 3000 do 4000 ljudi, ki so se podali z grškimi in amerikanskim! zastava-mi na Vseučiliško cesto. Pred amerikanskim poslaništvom se je množica ustavila, protestirala je proti iz-krcanju ententnega detašmaja in njega navzočnosti v Atenah ter je prosila za varstvo. Amerikanski poslanik pa ni bil navzoč. Nato so ko-rakali manifestanti. pojoč grške narodne pesmi po ulicah. Lonon, 17. oktobra. »Times« javlja iz Aten: Grški policisti so napadli četverozvezne mornarje, katerim zapovedujejo franeoski častniki. Vsled tega so se vršila med poslaniki enten-te in grško vlado pogaja-n i a. Upa se, da bo tnogoče to ne-sporazumlienje spraviti s sveta. Med tem je prosil franeoski poslanik admirala Fourneta, da uredi kontrolo nad policijo drugače. Demonstranti so izročili amerikanskemu poslaniku pismen protest proti postopanju en-tente. Poslanik je odgovoril, da njegova vlada nikakor ne more intervenirati, obljubil pa je, da bo poslai izročeni mu protest v Ameriko. Francoske eete pred kraljevo palačo. Lonndon, 18. oktobra. (Kor. ur.) Reuter. »Dailv Ne\vs« poročajo 17. t. m. iz Aten: Oddelekfranco-ske^a v o j a š t v a je zapustil gledališče ter se je utaboril v na-sadih Zappaleon blizu kraljeve palače. Francozi so korakali prav tiho skozi glavne ulice. Pol ure pozneje je obkolil kraljevo palačo bataljon grške i n f a n t e r i j e. Revolta v arniadi. Bern, 18. oktobra. (Kor. urad) »Matin« poroča: Velik del 4 grškega pešpolka s 15 častniki se je izjavil za solunsko vlado. Brezžično se poroča, da ie bilo v Volu ustavljenih 25 vagonov za municijo, ki bi naj bili odšli v notranjost Grške. lovci navadno zajutrkujejo. Čudno, kaj ne?« »Jako čudno!« Kar sta se Dora Mvrl in Grant ta dan dogovorila, to se je vresničilo na dan dirke. Hernsha\v je z očitnim zadovoljstvom pozdravil cvetočo in zabavno gospodično Doro Myrl- in se je samo veselo smejal, čuvši, da je tajna policijska agentinja. Hugon Grant in Dora Myrl sta morala imeti posebne simpatije drug za drugega, kajti Jiodila sta vedno skupaj na izprehod, igrala skupaj tenris ali pa se na kolesih vozila po okolici. Posebno je Doro Myrl zanimala ovira, ki je postala pri dirki »Griffinu« usodepolna. Ovira, gost grm, je bila jako visoka, a sicer ni bilo na nje nič posebnega* Pač pa je Dora Mvrl zapazila na tleh pri koreninah polno crnih zrne, podobnih šibram, kakrsne rabijo strelci pri lovu na srne. Dora je na-brala nekaj teh zrne, jih skrbno obrisala in hitro spoznala, da so ta zrnca iz bakra. Začela je na to gledati po vejevju grma in našla nekaj odtrganih koščkov tkanine iz gutaperče. kakrsne se ra.bijo za kir-urgične obveze. In končno je, brska^ je s palico po tleh, izkopala Dara Mvrl še prazno lekarniško stekle-nico z jako ozkim vratom. }Tittta 2. .SLOVENSKI NAROD*, one 19. oktobra me. 240 fcuv. Kralj se hoie braniti do zadnjega. London, 18. oktobra. (Kor. ur.) ♦Daily Mail« poroča iz Aten 17. t Trt: Usoda kralja in vlade visi na niti. Ko Je ministrski f)redsednik včeraj kralju javil, da admiral Fournet nočc ublažiti naj-novejših zahtev entente, so padle oštre besede. Lambros se je podal nato v zunanje ministrstvo, kjer je rekel, da lx> oustopil. Konečno se je odiočii da le ne bo podal demisije. Ko so se zvečer izkrcali franeoski mpniarji, je hitel Lambros h kralju, ki je b i 1 silno ogorčen. Kralj je izjavil: »Ne preostaja mi n i-česar drngega, kakpr da se podam s s v o j i m i 1 j u d m i v L a r i s o^. Ministrski predsednik kralja ni mogel pregovoriti, da nai prekliče ta svoj sklep. Zato se je podal kar najhkreje v Atene, kjer se je posvetoval s Skuludisom, Gunari-som in Dragumisom. Na njegovo prošnjo so sli ti tri je v Tatoi ter so rotili kralja, da naj ne stori tega koraka. Kralj je obtjubil. da b o o d -hod v Lariso še odloži I. Med tem* izhaja iz vseh dogod-kov, da namerava kralj izvršiti v Larisi vse priprave za svojo obrambo. Kore-spondent »Dailv Mail« je, kakor tr-di, fzvedel. da je zbranih na neki postaji železnice v Lariso 40 topov, 16.000 projektilov in 30.000 zabojev patron. Koncentracija kralju vdanih čet v Larisi. Zeneva, 17. oktobra. Atenska vlada utemeljuje pošHjanje čet in vofnega materijala v Lariso s tem, da }e to mesto deločeno kot garnmia za III. grrški armaćni zbor. ENTENTA ZAHTEVA REDUCIRA-NJE GRŠKE ARMADE. Milan, 17. oktobra. (Kor. urad.) *Corriere della sera« javlja iz Aten: Pričakovati je nove note četvero-zveze, ki bo zahtevala, da se s t e-vilo grške arrnade zrna nj-š a in se grske čete nastali i j o v P e 1 o p o n e z u. Ne ve se, ali vsled te težke zahteve ne bo nastala novarainistrska kriza. Curili, 18. oktobra. Iz Aten poročajo: Ententni poslan iki so skle-nili zahtevati i z r o č i t e vt ozir. razoroženje 2/§ grške armade. Poeafanja med srško vlado In entento. London. 1S. oktobra. (Kor. ur.) ^Moroingpost*' je izvedela iz Aten 18. t m., da je imel Lambros dolg pogovor s franeoskim poslanikom, v katerem je ta izjavil. da so se franeoski momarji izkrcali radi nemirov rezenistov v nedeljo in radi sovraž-nezz nastopa v r>c!iedeljek. To ni za-sedenje mesta. ampak samo ojačenie policije. Ako se prihodnje dni ne pri-pete nikaki nadaljni nemiri, bodo čete zopet vkrcane. Vest. da je srrška vlada včeraj aliirancem izrocila novo noto. je popolnoma neutemeljena. Grške križarke Averof. Kilkis in Lemnos so spravili od arzenala v Salamis na mesto v blizini sidrišea mornarice aliirancev. Grške železnice v ententnih rokah. Atene, 18. oktobra. (Kor. urad) Reutcr Alifranci so zahtevali od nro metnepa ministra, da jim izroci 2W ŽelezniSkih vagonov, ki jih potrebu-Jejo v Makedoniji. Minister ie pri-volil. Dopofnitev grškega kabineta. Atene, 17. oktobra. (Kor. urad.) rAgence Havas. Za instičnega ministra v Latnbrosovem kabinetu ie Imenovan profesor kazenske m. Boi-te 2150 in hrib Testo 2005. Višje se-vero - vzhodno je fronta ob Flajmski dolini. Okoli prvih treh višin so se razvili večji boji. V vojaškem razmo-trivanju k poročilu penerainega štaba čitamo: Na trentinski fronti močne itali-ianske sile že nekaj dn' napadajo na-^e pozicije med dolinama Leno in Terragnolo. Zarišče boja je crta v hrbtu Testa in Pasnbija. Ko smo \z-nraznili več iarkov. kar smo storili v interesu ojačenja naše defenzive, ie bil napad sovražnika zadnja dva dneva popolnoma ustavljen. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 15. oktobra. Na pobočrh Pa-subija so odbile naše čete nove sovražne napade in so s krepkim šun- kom napredovale proti Boite. Pri Cosmagonu je prišla v naše roke ćela sovražna baterija štirih gorskih topov z obilno municijo. V Posini so iznenadile sovražne sile neko našo sprednjo stražo vzhodno Torra. Ko so došla ojačenja. je bi sovražnik po-ponolma odbit. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne vojaške naprave pri Predazzu, Avisio, sovražna je vrgla nekaj granat v Gorico. 16. o k t o b r a. Na vsej fronti veliko delovanje in razna podjetja obeh artiljerij. V bojih med oddelki vzhodno Vrtojbice (Gorica) in z visine 808, smo ramširili svoje zasede-nje in napravili nekaj vjetnikov. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Rimski uradni list priobčuje od-lok, ki uvršca občine Azzone, Bon-dione, Collere. Lizzola, Oltrepovo, Sdiilpario in Vilminose v provinci Bergamo k pokrajinam vojnega stanja. Italijanska vlada je dne 16. oktobra sprejela v last Bcneško palačo v Rimu. Sprejetje se je izvršilo potom komisije, v kateri so bili: minister Meda, ravnatelj umetnosti Cor-rado Ricci in ravnatelj državnega arhiva. Boji z Romuni. Tuđi Romuni priznavajo sedaj svoje poraze. Iz Bukarešte objavi ja londonska »Times« poseben članek, v katerem pravi: Nemci so svoj ugodni položaj dobro izkoristili, ko so bili Romuni v svrha ojačenja fronte v Dobrudži primorani, odpo-klicati iz Sedmograške več svojih di-vizij. Nemci so nato napadli romun-sko arniado na Sedrnograškem z naj-večjo ljutostjo. Vsled ogromne pre-moči in predvsem spomocjo težke artiljerije in strojnih pušk se je po-srečilo Nemcem posrnati Romune na-zaj. ki se proti ognju dalekosežnih nemških topovr sploh nišo mogli braniti. Tako so bile neizkušene romun-ske čete konečno prisiljene se umak-niti na Iastno ozemlie ter zasesti karpatsko crto. Francosko časopisje tolaži obu-pane Romune, da nai se zanašajo na pomoć Rusije, ki brez dvoma popolnoma upoštevajo kritičen položaj ro-munske armade. V pričaVovanju ruske pomoći naj stori romunsko ar-madno vodstvo vse, da bo vzdržalo pritisk SDvrar?nikov zlasti na naj-opasnejši točki pri Predealu, kjer stoje Nemci in Avstriici že 10 kilometrov daleč na rotnimskih tleh. Ruska ojačenja v RomtinijL Dunaj, 18. oktobra. Iz Br.kare-šte poročajo, da so prispela v Romu-nijo znatna ruska ojačenja. Številne ruske čete se vozijo skozi Bukare-što. Romunsko časopisje pozdravlja Ruse, nekateri listi pa pristavljajo, da bi bilo bolje, ako bi bile ruske čete prispele takrat. ko so Romuni imeli še Sedniograško v rokah. Franeoski generali za romunsko armado. Đerolin, 18. oktobra. V Bukare-šio je rrispel franeoski štab, katere-mi! načeluje general Berthelot. Pri-dcljeni so mu v\l]\ častniki: Petain, Marchal in Crouzieux. Francoske generale je sprejel kralj v triumi av-đijenci. Sodi se, da je šio v tej avdi-jenc! za ureditev zapovedništva v romunski armadi. Javnost je pozdravila ^raneore prav hladno. Đukarešta, 18. oktobra. Odpo-slanstvo franeoskega gensralnega štaba je dospelo po ?5dnevnem poto-vanju v Bukarešto. Odposlanstvo sestoji iz generala Berthelota, 8 pol-kovnikov in 8 majorjev, sknpaj Z5 častnikov. General Freach um nota ▼ RonaaBo? Ženeva, 18. oktobra. OeneraJ French se je podal s 13 angleSkipii štabnimi častniki v Romanljo, kler se vrji reorganirarija cate arma^e. ! Bitka 0I1 Sit Berolin, 19. oktobra. Wolffov urad javlja: Vsa sila in ves pomen bojev ob Sommi v preteklem tednu zlasti 12. oktobra, ki jih z'imoičujeio vojna poročila entente, se spozna iz besediia dnevnih poveli na voditelje v hojih udeleženih čet. Tako je pre-stolonaslednik Ruprecht Bavarski pi-sal visjermi poveljniku severno Som-me stoječih čet, v katerem pravi: Vaša ekscelenca ste z Vam podreje-nimi četami zopet na sijajen način odbili najhujše napade sovražnikov. rivala A am in moje najtoplejše priznanje. Višii poveljnik severno Som-me vojskujočih se čet je v svojem armadnem povelju z dne 13. oktobra pisah Polge dni je noskušal sovraž-nak nas s silnim artiljerijskim delo-vanjem omehčati. Delni napadi, ki so bili 11 pri zor ien i v tem času. prevsem pri Thicpval - Saillyju in v gozdu St. Pierre - Vaast, naj bi bili pripravili veliki, za dan 12. oktobra določeni imičevalni boj. Skoro na ćeli fronti med Ancro in Bouchavesnesom je sovražnik včeraj jurišal. Severno Ancre je dal z napadom v masah in ojačenim ognjem nainrei spoznati svoj napadalni namen. Le med Cour-ce!ettom in Les Boetifsom ic posku-silo pet novih Rn^leskih divizij pre-lvitie. Pri Saillvju in Rancourtu so bile francoske divizHe, ki so se prej tam borile, defom? nadomešcene po svežih četah. Ob železnem zidu 10. armade se je dne 12. oktobra novic razbil sovražni nanad. Danes držimo svoje postolanke trdno in nespreme-njeno. Poraz sovražnikovega nana-da pomen i za nrsso obrambo popolno zmago. Vsak pripadnik 10. armade se bo Iahko s ponosom spominjal 12. oktobra 1916. FRANCOSKO URAĐNO POROCILO. 17. oktobra popoldne. Severno od Somme so zavzeli Fran-cozi v vaši Saillv Saillizel novo skupino hiš. Nemci so izvršili dopoldne silen protinapad. pri čemer se jim je posrećilo, vdreti v nekatere Ćele prvih franeoskih črt. Takoj izvršeni protinapad Jih je vrgel popolnoma ftazaj. Število včeraj od Francozov vfetfh znaša 00. Francozi so vplentli 2 strojni palici. JaSno od Somme se Je ponesre£!1 nov napad na francoske pozicije vzhodno od Bemy en San-terra v oenja. Na ostalem delo fronte od časa do čas* prenehaioč ocrenj. 17. oktobra xvečer Na celt fronti ob SontmJ na obeh straneh bombardiranje, Jd ie bilo časifi prav sibio. Vzhodno od Bel1oya en San-terre Je izvriil sovražnik dva nova irapafc, kl amo Jh eoako kakor prel- laie popolnoma zavrnili. Sovražnik te ittrpel velike izgube. Z ostale fronte ni poročati ničesar potnembnega. 17. oktobra. Tekom noti dc-lovwje bdgiiskib patmlj ob ćeli fronti. V okoHci Klosterhoeka hi brodarske hiše smo vjeli tekom iz-vidnih operacij v nemških Jarkih kakih 20 mož. Danes artiljerijski boj in boj z bombami tako v odseku Dix-muiden, kakor v smeri na Boe-shtffhe. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO. 17. oktobra popoldne. Zapadno od Serra smo vdrli v sovražne jarke. Sicer ni poročati ničesar. Enotna eotentna fronta. Vojaški sotrudnik »Times«, pod-polkovnik Repington, ki govori za angleško armadno vodstvo, odlocno odklanja franeoski predlog, zme^anja franeosko - angleške vojske tuđi v skromni obliki izmene dobrih častni-kov. Predlog je izviral iz spoznanja, da angleška vojska v razmerju s svojo silo dosega premalo in da bi franeoski častniki močno izboljšali njene artiljeristicne uspehe. Repington pravi, da se mora vsak tak predio^ razbiti ob inzularnem predsodku \ngle-žev, da so oni boljsi, kakor vsi drugi. TurSka vojna. TURSKO URADNO POROClLOt 1S. oktobra. Kavkaska fronta. Na desnem krilu praske. Napravili smo nekaj vjetnikov. Na obrežiu zapadno Kighija smo svoje pozicije naprej pomaknili. Na levem bregu smo odbili sovražne napade s protinapadom in napravili nekaj vjetnikov. — Na drugih frontah nika-kih pomembnih dogodkov. Norveška proti IfEmčIji. Chrlstiania, 17. oktobra. (Kor. urad.) Ritzavov urad poroča: V odgovor na memorandum zavezniških vlad nevtralnim vladam glede podmorskih čolnov, izjavlja norveška vlada, da se smatra za upravičeno, prepovedati podmorskim čolnom, ki so opremljeni za vojno porabo in so last vojskujočih se držav. vsak promet in bivanje v norveških vodah in da je to tuđi v kraljevski odredbi z dne 13. oktobra uporabljala. Na drugi strani pa se vlada ne smatra dolžne, izdati napram katerikoli vojskujoči se državi take prepovedi. Napram trgovskim podmorskim čolnom nove norveške določbe ne obsegajo nika-kršne prepovedi. če prihajajo in plo-vejo pri belem dnevu, razglednem vremenu nad vodo in z razobešeno narodno zastavo. Pazilo se bo na to, da bodo imele trgovske podmorske ladje. ki bi prišle v norveške fjorde, resnično nedvomni značaj trgovskih ladij. Do-kler ni izkušenj glede težkoč za vzdr-žanje nevtralnosti če se uporabljajo trgovske podmorske ladje, se ni mogoče baviti z vprašanjem novih posebnih dolocb glede teh ladij. Po splošno priznanih načelih nestrankar-ske nevtralnosti. kakor jih vsebuje jasno 13. haaški dogovor, se je treba vedno izogibati, da bi se pravila nevtralnosti med vojno prenarejala, če ni to izkazala izkušnja kot potrebno v varstvo Iastnih pravic kake ne-vtraine države. Christlanla, 1S. oktobra. (Kor. urad.) -Norsk TeJegrammbureau« poroča: Cesarsko nemško poslaništvo priobčuje danes v norveških listih uradno noto kot odgovor na izjavo norveške vlade z dne 11. oktobra o potopitvi norveških trgovskih ladij s strani nemških pomorskih vojnih sil. Nota naglaša, da ni res, da so si nemške pomorske vojne sile napravile za pravilo, da potope ladje, ki vozijo konterbando, na-sprotno zaplenijo te ladie v vseh slu-čajih, kadar je to le mogoče. Na ta način je bilo pripeljano gotovo število nevtralnih ladij v nemška prista-n?ča v Vzhodnem in Sever. morju. Da pa so nemški po dm or-ski čolni v oddaljenih vodah veckrat prisiljeni, potopiti ladje s konterbando, kakor to store angleške ladje. Je enostavnapo-sleđica splošnega vojne-Ka položaja na mori u. Kljub tetmi so se angleške in ruske torpe-davke v prav veliki meri posluže-vale pravice, potopiti v Vzhodnem moriu vpletijene ladje, dasiravno bi bilo njih odpcljanje v ruska pristani-5ča tam mnogo mani nevamo kakor odpeljaitje iz norveškega Severnepa fedenejra morja v nemška pristani-5ča. Kar se tiče rešitve posađk. so se nemSki poveljniki kljub lastnemu ogrofenemu stališču trudili, da spravilo norveško moštvo tako blizo oba* li, kakor je le mogoče. Seveda ie treba vzeti za podlago nemške liste o konterbandi. Nota naglaša, dani Pri-čeia Nemčija, marveč An-gliia z razširjeniem list konterbande. Trditev norveških listov, da Je takozvana angleška blokada samo odgovor rra vojno nemških podmorskih čolnov, ni resnlčna. Tuđi so nemiki podmorski Čolni vedno v s oglas ju s svojimi naročili spoštovali norveško zastavo in norveško suvereniteto. Glasovi danskih llstov. Danski konservativni Kstl prlna-Šajo izpod istega peresa članke o nastopu Norvreške proti Nemčiji ter pravijo da rabi Norveška hude bese-de. Ćelo to se je zahtevalo, da naj norveška vlada zagrozi Nemčiji, da bo ustavila ves promet v Nemčijo, če ne preneha torpediranje. Norveška in druge majhne države pa naj premi-slijo, kaj bi iz tega sledilo. Tuđi Netn-Čija bi potem ustavila svoje zveze z Norveško ter najbrže še bolj brezob-zirno nadaljevala vojno podmorskih čolnov. »Tidens Tegn« konstatira, da je v Skandinaviji vedno bolj čutiti vpliv vojne in da hoče ententa zaključiti obroč okrog Nemčije tuđi na seveni. Zato je treba danes bolj kakor kdaj na Danskem previdne, pametne in stalne politike. »Norgens fiandes og Sjoefarts Tidend« opozarja, da nemski listi nišo videli ničesar neprijaznega v tem, ko je Švedska pred kratkim izdala enako prepoved, kakor sedaj Norveška. List zaključuje: Težko je reci, ali so izvajanja nemških listov po-sledica dejstva, da je norveška pre-poved občutno zadela vojno podmorskih čolnov, ali pa skušajo 2 zapornim ognjem svaril preprečiti, da bi storila norveška vlada še druge korake, ki bi mogli biti še bolj občutnL »Morgenbladet« pravi, da ]e na-glas nemških časopisov tak, da ne izziva nadaljnjih diskusij. Norveške določbe odgovarjajo v poglavitnem enako se glasečim, pred par dnevi izdanim švedskim določbam. Nemško časopisje pa se ni zdelo prisiljeno, na-stopiti napram Švedski enako, kakor sedaj napram Norveški. Boji na morju. Podmorski čolni in zavarovan}a. Zavarovanja proti vojnemu riziku pri Lloydu za vožnje v Ameriko in iz Amerike, so padla zopet na visino kakor predno je nastopil »U 53«. Amerika in Anglija. London. 17. oktobra. (Kor. uradL) Na vprašanje v zbornici lordov, aU so bile angleške križarke iz svojih iz-vidnih pristanišč ob ameriški obali na željo ameriške vlade odpoklicane, je odgovoril Qrey, da je ameriška vlada, dasiravno je priznala, da angleške ladje nišo prekoračile po medna-rodnem pravu ]im zajamčenih prap vic, vendar prav nujno pozvala An-glijo, da naj ne izvršuje izvidne plov-be na višinah ameriške obali. Nato so dobile angleške ladje naročilo, da naj se izogibajo vsega, kar bi nepotrebno razburjalo in da naj po mož-nosti ugode željam Amerike. Kar se tiče vprašanja »U 53«, je bila angleška vlada obveščena, da bo ameriška vlada zadevo popolnoma preiskala ter ob pravem času sporočila svoje stališče. Dokler teče preiskava, ne namerava Anglija v tej zadevi storitl nikakršnih uradnih korakov. ENTENTNI ODGOVOR AMERIKI. Ententa je dne 16. oktobra izro-čila v Washingtonu odgovor na noto glede konfiskacije ladijske pošte. Kakor je bilo pričakovati, odklanja odgovor zahteve Zedinjenih držav. V gotovem oziru pa namerava ententa vendar nekoliko popustiti. Kazne politične vesti. = Srbska mornarica. »K61n. Ztg.c javlja iz Kodanja: Po izvestju »Birž. Vjedomosti«, je uresničen sen Srbije o vojni moči na morju, oziroma ie tej moči postavljen prvi temelj na ta način, da je vsaka država entente darovala Srbiji po eno vojno ladjo. V petrogradskem poročilu ni rečeno, če je tako storila Italija, ki bi komaj rada videla novesra tekmeca na Sre-dozemskem in morda tuđi na Ja-dranskem morju. Srbska vojna mornarica je že sodelovala pri nedavnem svečanem pozdravu ruskih čet v Solunu. S tem, da je ustvarjena srbska mornarica, je izražen že predpogoj, da dobi Srbija pri mirovnih pogajar njih svoj lasrni pristan. Jasno je — končuje »Kdlnische Zeitung«, da Italija s to reSitvijo ne bo zadovoljna* L'4ej. stev. .JLOVbNMO NARUU% One 19. OJĆt6bra 1916. stran a. Vesti iz unuk iml u -.J?" W^^ f- Na itoliUuMkem boiisču, v dezeli, ki se mu Je bila tako omilila, je padel »naš Valenko«, za kar so ga nazivali številni njegovi prijatelji v Gorici. Udan v uso-do, nal se zgodi ž njim kar hoče, je stopil pod vojne zastave, bil nekaj časa v Ljubljani, potem na Štajer-skem in slednjič na primorski fronti, kier ga je vsmrtll sovražni izstrelek. Pokojni Valenčič je bil dobra, mehka pesniška duša, priljubljen, kjerkoli se je gibal, na Kranjskem, v Trstu in Goricu v svoji službi jako vesten in natancen, dober jurist Veliko je pretrpel. Svoj čas je priobčil v »Ljubljanskem Zvonu< ćelo vrsto Ie-pih liričnih pesmi. Sedaj počiva »naš Valenko« v miru sredi bojnega tru-šča v nesrečni goriški deželi. Padel je na italljanskem bojišču Fran B e r 1 o t iz Levpe pri Avcah, pešec pri nekem črnovojniškem pol-ku. Smrt ga je doletela dne 9-. oktobra pri Medjivasi (občina Devin), pokopan je v Mavhinjah. Odbor za Dodporo potujočfh be-guncev se je ustanovil v AjdovščinI. Predsednik odbora je žuran gospod Ignacij Kovač. Zupanstvo Komensko na Krasu« sedaj s sedežem v Rezani, naroča svojim občinarjem, ki so sedaj raz-kropljeni po svetu, da vsaka družina brez odloga naznani istemu svoje sedanje bivališče. Ta evidenca bo služila v občo korist, osobito pa še. da se vć vojakom, ki se nahajajo na rminem polju itd., in ne vedo, kje da se njih družine naliajajo, podajati informacije. Se enkrat »Sober« In »Onrsii, Poročali smo, da se naliaja v poro-čilifi že parkrat navedeni kraj ?ober na malih višinah vzhodno crte Sem-pcter-Vrtojba. Na tem nizkem pogonu je par hlš. Tme ?ober je nastalo po vpokojenem duhovniku, ki je znal ceniti .lepota onega pogorja in razgled z njega in si je bil postavil gori h?šo. Od takrat se *e začelo imenovati oni kraj »pri Soberju«. Odtod vSober« v špeciialni karti in v urad-iiih poročilih. Visine »ObrŠi« pa so med Bnkovico in Dolnjo Vrtojbo. V Grsarju doma je spravlja! krompir 80Ietni posestnik Valentin Klemenčič. Granatni izstrelek ga je ranil v levo no-aro. Sedaf se zdravi v ljubljanski deželrri bolnisnici. Smrt besruike. Marija P a h o r. iz Brestovice. je pri delu v opekarni v Fritzensu pri Inomostu ponesrečila ■*i kmalu nato izdihnila. ZapuŠča petero otrok, mo* pa le v volaški službi. Pokopana je na tamošnjem poko-nališču. V Trstu te umrlo od 1. do 7. t. m. S7 oseb. rodilo se ith je 29. AkcHa za nodeljevanie zajtrka na tržaških šolah. Pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skene se je vrši! razgovor, ki se je bavil z Iz-popolnitvijo akcije za podeljevanje toplega zajtrka na tržaških ljudskih in meščanskih šolah. Namestnik je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je opozarjal na potrebo, da se ia mestnih šolah že obstoječe podeljevanje jedil izpopolni in da se — koli-kor le možno — vsem potrebnim učencem nemških. »talijanskih in slovenskih ljudskih in meščanskih šol zagotovi posebno za bodoči zimski čas važno dobroto toplega zatr-ka. Po daljši debati je bilo skienjeno. da se izvedba akcije, za katero so že določene gotove srneri, poveri izku-šeni. za mladinsko oskrbo kaj zaslužni organizaciji sirotinskih oskrb-nic. Akcijskerrru odboru, ki naj se ustanovi v ta namen, bodo poleg vo-dilnih funkcijonark oskrbe vojnih sl-rot pripadali še gospodje; primani dr. Escher. dr. Abram. ravnatelj ubožnice. Pemer. kakor tuđi šolski voditelj Bettiol. Brunnlechner. End-ler. Nicolao in Vrščaj. Za akcijo, za katero se je kazalo splošno zanimanje, je namestnik obljubil najizdat-neje pospcševanje kakor tuđi dar 10.000 K Iz vojnopomožnega fonda ter nadaljnih tekočih pridatkov iz dobrovoljnih prispevkov posestnikov kinematografov za namene vojne oskrbe. TaNe na zemljiščib. Trdnjavski komisar v Pulju objavlja: Daje se na znanjevmestuostalemu prebi valstvu, naj na svoia zemljišča postavi pred-Disane table. Ako bi vsled pomanjkanja take table zemljišce, katero pripada osebi, ki se nahaja tu, vojak tuđi samo izoral, lastnik pa je potem obdelal, izgubi lastnik vsako pravico do žetve. Nov gospodarski list v Dalmaciji. V Zadru je začel izhajati nov gospodarski list »Gospodarski glas-n?kc. določen za Dalmacijo, Bosno, Hercegovino. Hrvatsko, Istro. Srbijo f'fl Crno goro. Otvorltev mestne knjižnice ▼ Makarski. V občinski hfši v Makar-c^ v Dalmaciji so otvorili mestno feiižnico, ki 5tcie okoU 3000 knjig. katere je pokojni proit dr. Pavišić zapustil mestu. Rmrvetrteta je dal knjižnici na razpolago nad 4000 zvez-kov duhovnik Kocr. Kdor kaj ve, kje je družina Stan-tič iz Temnice ŠL 36 pri Komnu na Krasu, ki je nekako 15. avgusta zapustila dom, naj blagovoli Fo sporo-čiti na naslov: Leopold Stantič. K. u. k. Reservespital Petrimm, Zimmer o2, Urfahr bei Linz, Nieder - Oster-reich. — Rozina Petrovčič, vas Se-devčič, občina Bate, pošta Cepovan na Primorskem, prosi obvestila, kje so njena mati, dve sestri in en brat, ki so za časa predzadnje laske ofenzive zbežali iz Gorice, kjer so stanovali Via Coronini 2. Kdo ve kaj? Lansko leto pred izbruhora italijanske vojne sta pikala očetu (Luki) iz Biljane njegova sinova: Leopold M i k u 1 i n. k. u. k. Etappen Komp., pp. št- 97, in Laas bei Kiiloschak, Gornje Koroško, in Ludovik M i k u 1 i n, k. u. k. L. Rgt. Nr. 27, 5. stotnija. Ljubljana, na Ledini. Od tistega časa. ko je nastala vojna z Italijo. se ne ve ničesar već o njiju. Oče se nahaia sedaj v Italiji kot begunec in podpisani sem na-prošen. da ju iščem. Kdor bi kai ve-del o obeh Mikulinih. naj sporoČi na moj naslov Teodor S i m č i Č, Pen-dice di Scorcola 605. Trst. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Zaslužni križee na traku hrabrostne svetinje je dobil Ivan V r i s k, ki je od začetka vojne nepretrgoma na fronti. — Odlikovanja. Iz St. Petra na Krasu se nam poroča: S »signum laudiS' na traku hrabrosme svetinje sta bila oxllikovana gg. nadporočnika Karei M uyer, poveljnik tukajšnje žeiezniško - varovalne stotnije in c. kr. poštni visji oficijal 'z Ljubljane, ter Josip V a v r u š k a, pridcljen etapnemu poveljstvu sentpetrskeinu in c kr. računski svetnik iz Opave. Oba odlikovanca sta zaradi izvanredne Ijubeznjivosti tud i v civilnih krogih šentpetrskih jako priljubljena. Iskreno čestitamo! — Iz Ajdov^čine se nam poroča: Naznanjam, da sta padla na italijan-skem bojišču nadporočnik Vodička, c. kr. profesor, dober častnik in hra-ber bojevnik. dalje večkrat odlikovani častniški nan;estnik Gabrov-šek. Oba blagega značaja, vneta za narod in za domovino. Blag jima spomin! — Iz ruikega vjetništva so se oglasili: Rudo1! Kovač iz Novega inesta, Franc Funtek iz Kamnika. Anton Novak, Ludovik Cerne in Rudo!! Horjak. Prišli so z več kranjskimi in štaierskimi vojaki dne 12. avgusta. vsi ranjeni, v rusko vietništvo. — Iz mskei?a vi^tnlštva se je -nglasil enoletni prostovoljec AIhert š t r u k e 1 j. abiturijent c. kr. Hub-ljanske?a učiteljišča. Vjeli ^p ga v noči na 13. avgust 1916 in zdaj se živ in zdrav nahaja v Piskovu (jugozapadno od Petrograda). — Iz ruskega vietništva se je oglasil Ćetovodja Žtefan Zagarjan. Naslova nieeove^ra ni navedei. — »Glasbena Matica«. Povodom dobrodelnega koncerta dne 10. oktobra 1916. so darovali na prepla-čilih: ekscelenca gosp. Teodor baron S c h w a r z. c. kr. deželni predsednik v pok., 10 K: gosp. deželni glavar dr. Ivan Šusteršič z gospo soprogo, ker radi žalovania ništa n^ogla priti h koncertu. 40 K; gosp. Adolf E 1 s n e r, predsednik c. kr. de-želnega sodiščia, 10 K; eri ^ospod polkovnik 1 K; gosn. M e d v e d iz Gorice 3 K: pevski zbor »Glasbene Matice<- 20 K. Srčna jim hva^a! Ti zneski se bodo oddali s čistim d'iliod-kom koncerta predsednici odbora za »darovne dneve^, velerod.ii gospe Mariji grofici A 11 e m s, so-progi c. kr. deželnega predsednika v L.jub-jani. — Darilo. Gospod Henrik ?mre kar, akad. slikar v Ljubljani, je darova! znesek 100 K zakladu za vdo-ve in sirote padlih vojakov iz Krani-skega. — Mesto venca na grob doktor-Ja Rudolfa Repica je darovalo društvo zdravnikov na Kraniskem ?O K v Bleiweisov sklad za onemoglc člane društva. — Usnje. Izšlo je več naredb. ki urejujejo prcinet z usnjem in s koža-mi. NatvažnejŠe v teh dolocbah so določbe, ki se nanašajo na oddajo onega usnja, za katero priđe voja-ška uprava v postev. Vse usnje. ki bo pridržano za vojaško upravo, bo oddatl centrali za usnje na Dunaju. Pazdelitev drusrega usnja za civilno prebivalstvo se uredi posebe. Dolo-čeno je dalte, da mara vsakdo na-znaniti svoje zaloge telečiih kož in da je pret>ovedano. rabiti utnetna strojila za ono usnie. ki je rabi vo ja§tvo. Tuđi najviSje cenc so prc-urejene. Cena telečje^a nsnja |e ct!-žana na 2 K, cena za podplate, nar rejene M zJepiicoega mm. pa je do-ločena na 12, odroma 16 kros. — Uućsko&o&k* t«^L Matilda Bevk Je namešćena za snpleatinjo v Vrcmu, Ana Knavs pa na Vrh-nikL — Razsvetiiflva grobov na Vseh svetih in Vernih daš dan jenašti-jerskem in tuđi v ne&uerih drugih deželah prepovedana. Važno za UudL ki Imajo svojce ¥ Ameriki. Po mnogih prizadevanjih se je bankirju Henry Z. Žaro, per adres. Draždanska banka (Dresdener Bank) Berlin \V. 8, posrećilo, vzpostaviti zvezo z v Ameriki živečimi sorodni-ki avstrijskih državljanov. S tem je v Avstriji bivajočim omogočeno, dobivati iz Amerike denarne podpore. Glede pojasnil se je obrniti na zgoraj-§njo adreso. Umri je v Razdrtem pii Postoini umirovljeni učitelj gospod Anton P e g a n. Pogreb je bil danes dopol-dne. Cenjenim rodbinam naše srčno sožaije! Ncsrečen slučaj. SOletni prev^it-kar Matija Božiček in posestnika hči Marija Klakočar v Lastniču pri Kozjem, sta se zaradi neke malenkosti prepirala in je starček punco udaril po roki. To je njenega očeta Jožefa Klakočarja tako vjezilo, da je starČ-ka z vso silo treščil na tla. Starček se je s težavo po^al in storil nekaj korakov, potem pa se zgrudil na tla in umri. Monumentalno filmsko delo. Senzacijonelno dnevna govorico bo tvorilo prihodnje dni izvanredno monumentalno filmsko delo: »Sodni dan«, ki se bo pređvajalo v tukaj-sniem »Kino - Idealu < od jutri, petka 20. oktobra do torka 24. oktobra i$ dn»). Slika je resnično pesni^ko delo, bogato lepih misli, plnboko ob-čuteno ter pomeni \1?>eK kinemato-prafske umetnosti in dovršenosti. \"se, kar premore zmožnost opera-terja in iznajdljivost režiserja, vse-buje ta krasna drama. Pred nami se vrste slike, popolno posnete po naravi in življenju in ki obsegajo vse, kar zmore človeška fantaziia. Tak. kakor ga nam kaže ta film, tak bode fzeieda! sodni dan s svoumi grozota-mi $n strahotami, skratka, slika pre-tresujoče realistike in krepke umetnosti. Ideal - Kino. Blagajna odprta od II. do 12. dopoidne. Zadnja predstava ob 10. zvecer. Izgubljeno. Na potu Iz kavarne »Evrope« po Ounajski cesti. Franc Jožefovi cesti in BIeiweisovi cesti do št. 2\ je bila včeraj od pol 12. do pol 1. izgunHena crna denamica z okrog 120 K. s ključkom in dragim spomi-nom. Odda naj se proti dobri nagradi na Bleiweisovi cesti Št. 21 pri-tličje. 2rehanjle razredne loterife. fV. razred, 8. dan.) 200.000 kron dobi št. 12.316. Po 20 000 K dobe St 63.352, 103.018: 10.000 kron dobi št. 35.723. r>o 5000 kron dobe št. 82.78*. 97.759. 105.127. Po 20O0 kron dobe št. 1742, ^788. 14.548. 1S.333. 18.776, 19.261, 7r:.127, 31.538, 32.431. 3^.746. 42.444. 'r.695, 47.864, 48.673, 50.336, 56.297. r6 383. 73.150, 76.095, 80.307. 83.007, i lOf/fid kron. * Voiitev med vojno. V Samoboru na Hrvatskem je bila v četrtek voiitev zastopnika v županijsko skupščino. Voiitev je trajala *xl 9. do-pddne do 4. popoldnc, a izmed 1231 volilcev, jih Je prišlo samo — 17. * O.Tctinic if'asilo ntmi \U »o*!-jaJiiift deniokraiov »Vorwarts«< j. °i-iu prtJ kra Km: ostavljeno. 7.U\ je Psi donsl dovljenje, da zopet izha;a, a s pogojem, da \ 5 topi v ureJi š vo C!an MranK^'t^a vodstva K'.vo s!oji na STrani % l«»cie), ki bo o1io?e-\ i1 kai «=nic r riti \ list in kaj :»*.. * Tako delajo z živlll. V občini LJnterlaa v okraju Bruck ob Litvi so našli pri nekem izdelovalcu mila 17 tisoč kilograniov popolnoma nepo-kvarjenega užitnega ^peha. Mož je hotel ta špeh porabiti za izdelovanje mila. Vtihotapil je špeh v neko voja-^ko skladiŠče in tako je prišla stvar na dan. * Temni Bukarešt. Veseli Buka-rešt se je ves premenil. Hoteli so skoro prazni; cestna razsvetljava je sploh ustavljena; v javnih lokalih morajo ob 9. zvecer pogasiti vse luči. Oledališča so zaprta. Pošta in brzojav ne funkcijonirata. Kdor se po 9. zvecer pokaže na ulici, se mora iz-kazati, da ima za to policijsko dovo- 1 je nje. * Spala Je in spala... V franco-skem mestu Calais, ležečem na obrežju kanala La Mauebe, najbližje angleskemu bregu, se sliši neprestano najhuje streljanje s fronte. Neko 351etno ženo je to grmenje sčasorna tako izmučilo, da je od utnijenosti zaspala in je neDretrgoma spala ce-lih 45 dni Med tem spanjem so jo umetno hranili, ker je nišo mogli prebuditi * Cena obleke in obuvala v 14. stoletju. Leta 1415. se je plaćalo za laket sukna, običajnoga za mestne sluge, 13 grošev. v naših denarjih ckoli 6 K 50 vin., ali vsota. za katero so tedaj kupili skoro tri korce pšenice. Moška suknja je leta 1417. stala 40 grošev (20 kron). a suknja s svileno podlago 50 grošev (25 kron"). Dober kožuh tuđi za približno tako ceno. Moški čevlii so se prodajali v oni dobi po 4 groše, torej nekako po 2 kron i. * Mladostnl zločinci v Londonu. »Times« piše, da sodišča v Londonu nišo imela še nikoli toliko opraviti z mladostnimi zločinci, kakor sedaj. Predstojnik ministrskega cddelka za varstvo mladine je izrekel mnenje. da je vojna glavni vzrok. da se toliko mladine pokvari. OČeto*v ni doma, učiteljev manjka, matere so zaposlene in otroci so sarrn sebi prepu^čeni. Fantastična poročila, v katerih ^e hvali jo vojaki, kako so se borili in pobijali sovražnike. vplivato jako slabo na fantazijo mladine. Sreća je še, da je dovolj hrane, sicer bi angle-Ška mlndina nonolncmn podiviala. * Balon ga Je odnese!. *Den« poroča: Neprostovoljno z balonom ie odletel llletni sinček delavca Bertrama v Puh! v Gornji Luiici. V rečeni vasici je pristal balon, iz ka-terega sta stopila dva popotnika, tretji pa se je pripravlja! k odhodu. Med onimi. ki so držali vrv. je bil tuđi Bertramov sinček. Ko so izpu-stfll vrvi, se je balon dvleal m kmalu je bil 1500 metrov visoko nad eledalci. In sele sedaj je zapazi! zra-krrplovec, da visi na vrvi, z glavo navzdol ubogi deček. Zrakoplovec je nemudoma pristal in deček je bil ves srečen, ko je hnel trdna tla pod nogami. * LjKibosumen redar. Pred po- rotnim sodiščem v Parizu je stal te dni redar, ki je svoj čas napravi! atentat na svojo ljubico in je zadel slučajno mimoidočefca gospoda. Ljubica nf bila nfČ ranjena, gospodu pa sta obtičali v životu dve revolverski krogli. Obtoženf redar Peter Munk je bil poročen z Trko: po njeni smrti se je zaljubil v nieno sestro in se ž nj© zaročil. Ta je služila kot proda-Jalka v nekf slaščfčarnf, kjer se je seznanila r angleŠkim pomorskim častrffkom. Munk je bfl tako Ijubosu-men. da je počakal pred slaSčičarno im tvo#o nezvesto nevesto fn na ofi-cirja ter nanja streljal, a zadel na-mesto nph drnsecsu oopotaoma ta- jega gospoda, Munk je bil obtožen umora, a je bil obsojen le zaradi teŽ-> ke telesne poškodbe. * Edisonova Iznajdba. ki bo oaemogočila vsako vojno. Iz Arne-rike poročajo o novi Edisonovi iz-i najdbi, ki se zove »električna vojna«. Krog postojank se postavijo mogočni akumulatorji. ki bodo proiz-vajali neprekinjen tok izredno visoke napetosti. Potom posebnega aparat ta, ki je jedro in obenem še neodkri-ta skrivnost iznajdbe, bo ta tok na daleč okrog izžareval električne to* kef tako da se bo dvigal v zraku neviđen električni zid, katerega nihča ne bo mogel premagatn kajti vsa-kogar, ki se bo približal temu pasu, bo elektrika ubila. Ker se pa danes boj ne vrši več samo na zemlji, mar-več tuđi visoko pod nebom, je moral Edison misliti seveda tuđi na to. V zvezi z gori navedenim sistemom je sestavil aparat, ki bo vsa letala in zrakoplove, ki bi hoteli preleteti po-stojanko, nemudoma prisiliU da se spuste na tla. Tuđi to se zgodi s po-močjo elektrike. In sicer gre, za top, ki nieCe električne strele v veliko visino, oneinogoči nadaljno delovanje motorjev ter prisili letalca, da se brezpogojno spusti na tla. Edison hoče svojo iznajdbo porabiti sele po končani svetovni vojni in sicer jo bo dal na razpolago edinole Združenim državam. • Srbska koi>ali§ča. Malo znatio je. da ima Srbija ćelo vrsto zdraviU ,iih vrelcev, za katere je srbska vla-* da ?cle zadnjih pemajst let praski-; bela skromno reklamo. V toplicah v banji v moiavski dolini so lečilnl vrelci proti revmatizinu in škroEalo-zi, ki imajo temperaturo 74° C. Jako priljui^jene so bPe toplice v Arang-jelovcu, čigar vrelec kneza Miloša daje iako prijetno k:sio vodo, ki se nieri lahko z cajD^li slovitimi stu^ denci. Druiji vir! rečenih toplic so V porabi pri bciezrjih dihalnih orga-nov, biedice in /enskih bolezni. V Ribarski Lanji v kruševačkem okra-* .iu so žveplem vrelci. ki se rabijo Z velikim uspehom pri katarju. V toplicah v LcmnicL blizu Krulevaca, v romantični dolini srbskih alp je vir z dvojnoogl i častim sodnatim napojem. Loznica. blizu bosetiske meie v severozapadnem kotu Drine, ima železnate in žveplenaste studence. Brestovačka Bania blizu zaječarske trdnjave ob bolgarski meji ima šest žveplenih vrelcev. Kl služijo v zdravljenje tuberkuloze, sifiiitičnih bolezni in malarije. Sokobanfa ali Aleksinec rned Moravo in Timokom slo\i kakor toplice za kožne bolezni. Niš. 6b reki Nišavi, nekdanH Nais-sus. je bfl znan kot zdraviliŠče Še starim Rimljanom. * Tristoletnica kromptria. Letos je 3fX) let. kar se je pojavil krompir prvič na pariški dvorni pojedini kakor nekaj posebnega. Krompir, brez ugovora najvažnejse živilo, v pre-< mnogih družinah glavni del hrane, znači za ljudstvo nenavadno dobroto, a kljub temu je krorrrpir prebi! orjaške boje, preden je postal sploš-na ljudska hrana. Bili so predsodki vede in babje vere, ki so stavili krornpir.iu zapreke in ovire, m te predsodke je premogokrat podpirala nevednost. ki je namesto gomoljevih izrastkov vporabljala zeleni krom-pirjev plod, zbok česar so seveda nastale neprijetne želodčne težave, Krornpir, prinešen iz Amerike leta 1588., se je sadil in negoval še v 16. stoletju po vrteh kakor kurioz-nost. Zarote in Cardan ga v prvi poslovici 16. stoletja prvič omenjata, ko označujeta deželi Peru in Oranado kakor domovino krompirja in pripo-vedujeta o njem, da je izdatna hrana tamošnjega prebivalstva. Leta U516. se je pojavil prvič kakor nekaj po* sebnega na kraljevski pariški pojedi* ni in odsilnnal se je jelo evropsko prebivalstvo bolj zanimati zanj. Pri Nemcih si je pridobil velike zasluge ^W ^^a ^^^ ^£Ad^B«^l^uf ^^^k ^^^Enf^^^H^^E^jfiBM^H^^^^^^H SttmB 4. »6i-OV£U*.>;\i ;*i*i:<->-»*, u u« t9 cUiutira iv#it> 240 ste- za negovatrte kromptrla Frtdarlk »Veliki, k! Je đaJ mnogo krajer nasaditi s krompirjeni, a Je bfl rrimoran z oboroženo silo krompirjevo polje stražiti proti množicam, ki so bile nasčuvane s predsodjd Ln vražaml zaoer vsako novotarijo. V srvstrifsk* dežele Je prišel krotnpir v trideset-letni vojski. Glavne zasfcge za raz~ Srlenje krompirja ima pri Čehih frančiškanslri red v Pragi, ki je prvi začd saditi krompir na samostan-skem vrtu in ie nančil širše prebi-valstvo pridelovanje krompirja. K popolrteiriT! in splcršnernu pridelova-nju krompir.'a pa ie prišlo šeTe v Ie-tfh 1771. in 1772., ko fe velika beda in slaba let hm prisilila ljudi, da so segli po novem žrvilu ter odložili vse predsodke proti tet prekoristni poljski rastlini. Danes bi zaslužil ti-stl, ki je prinesel prvi krorrrpir v Evropo, najlepši spomenik. Kaj bi bilo ljudstvo brez krompirja? Umrli so v Ljubljani: Dne 17. oktobra: Luka Mer-kužič, občinski ubožee, hiralec, 56 let, Radeckega cesta 9. 18. oktobra: Laurenzio Raimon-do, laški desetnik 146. pošpolka; Vinzenzo La Terra, laški pešec 149. pešpolka; Alberto Cavaletto, laški gec 118 pešpolka,, vsi trije vojni v]et-niki, v rezervni honvedski bojišnici na Polianski cesti. — Matija Z\vi-ckel. čmovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 19. oktobra: Marija Rožnik. hiralka, 79 let, Radeckecca cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne 13. oktobra: Katarina Eer-člč. Tiadsprevodnikova hči, 5 let in pot. Danasnr list cbsegi * stani. Izđajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastnina fn tisk »Narodne tiskarne«. V spanju se razkrajajo v ustni otlini ostanki jedil neovirano ter s tem dajejo hranilo neštetim, čiove-šketnu zdravju škodljivim baterijam. Z rednim in skrbnim negovanjem ust in zob se ognemo različnini boleznim. Najboljše sredstvo za čisto ohranje-nje ust in ne&ovanje zob je že skoro 30 let znani Sargov kalodont in ustna voda. Kalodont ima prijeten okus, učinkuje antiseptično in se dobi v vseh drožerijah in sličnih trgovinah. J5y Pošteno mlado "^M sprejme tako! kot pomn* ~>ri hišnem delu ga. Paula T. Triaika cesta Stev. 43, I- nadstr. Ljnbljana. iiMJiAJDViDJ sua.iminrii |dj { tapsfe po nsjvišlih cenab Aleks, Bosenberg, Gradec, Annonstr. 22. 3371 lita! sobico 2a november, ište stalen gOSpOd. 3356 Pocudbe pod vtNovenil»er/3356M na upravn. >Siov. Naroda«. Staro rabljeno decimalno - tcf>tnieo - \i potegne 100—2OO k^, 8O kupi. Več pove Aog. Agnola Dnaajaka cesta it 1L, Lfnbliana. 3384 Ofl¥le mrtllmno stonovonje štiri sobe in pritikline U takol ▼ blizini Ljubljane. 3375 Kje, pove upravni §tvo »ŠIot. Naroda«. MT Proda te nov eteganten ! karambol-bi ljard posebno pHpraven za družinsko porabo. J. STOKA trgovina s papirjem m drakM la M4i fln^ MiHp ptoftlt M. m ^SlROL.IN^Roche^ Prsne bolezni# oslovsjki kaselj. naduhd, influenci« Kdo nđ/ jemlJG Si ralin ? 1 Vfeak.fci trpi na frajnem kašlfu ) 1 Vadušijivi fkaferirn SiroHn ina/no laije je oOvorovafi seboiexni.negojoidravifi. o'ehća naduho X Osebe s kroničnim Kamarom bronhijev, «♦. Skro^uzr\\ of roči,pri Uaferih učinkutcSirolin ki % Sirolinom ozdrave. i ugodnim vspehom naspiošni pocufek. Pouk v klavirju daje gospa Ter ka Wehrle, prcdnostna ućenka umetnice prve vrste gospe Lučile Podgornik - Tolomei, gu-najskega konzervatorija, lastnica družbe ne kolajne. 3362 Spre|ema|o ao tuđi začetnik!. Naslov: eiedallika nlica 7 U, levo. Strojepisec ali StTOJepiaka zmožen slovenščine in DemŠčme v govora tn piBobbin za dom in rokodeljstvo se kopijo najbolje in n&jh cenefe pri Urml A. VVEISSRERG, tvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donaustrasse 23/111. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Ccnovnikt v slovenskem jeziku zastoflj. 2886 Udova Pranja Fegan javlja y parfumerija, fotografična manufaktura itd. I Oblastvena koncesiianirana prodaja strip. Ustanovljena leta 1897. Jnton Keine Ljnbljana, Židovska nlica l. Ceniki na ra2po\ago. Centki na razpolago. Za manufakturno trgovino se ište: ?rvo¥rstaa moč za vodstvo detajlne trgovine. 2 prođajalca oz. 2 izvežbani proda-1 |alki z večletno prakso, knjlgovodja in koresponđenff izurjen v obeh dež. jezikih, sf®siogra!9 potnik oz. engrosisf, ki je z=zz že potoval v naših krajih. zzi: Stalne službe. Dobre plafe. Obširue ponudbe se proBijo na „poital predal 35, LJabllaaa". KINO CENTRAL V iiPl aialil Oanes ¥ tetrtek 19. in jutri v petek 20. oktobra: | Od sobete 21. do ponedelika 23. oktobra: Na]ve*|a veselo*«, U 1« Mla kedal dosežea«: $ HaJnovejSi sijajni HENtfT PORTEN lUm: Rnlliii fpvplifpk II iIp) : Def ^Ik ^lnh^nnni #* l#v V • 1 Dražeslno kpa veseloigra. V glavni vlogi GOSPODlUa LI M& i Heimv Porten V glavni viogi Grcti Weixler! $ J M \m to Pri l noto lirolskih i. Ioiy. NainoveiS, naiaktualnejši in senzadjonelni vojni film z italijanske fronte. IrezzffSani n! Od petka 20. do pondeljka 23. oktobra, to mm m\ ¥ Uno Central v deželnem gledališču. Resnično prvovrstni sporedi v Iš£e se v najem osir. na rainnl gostilnal ali Tojaška kantina (ćastniško omizje) v kateremkoli kraju, ozir. se i§če mesto hotelske upraviteljice, Kav-cija oa razpolago. Cenj. ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod ffšt* W9* W&~ Odda se s tremi sobami, kuhinjo in pritikli I nami, pripravno tuđi za pišamo ▼ sre-l dini mesta. — Vpraša se * Knaflovif nUei št 10, IH. nadstropie od 2. do 4. ure pop. 333l| Iliri nitza l'ni)i> te in^° Kdor hoče stopiti s svojimi sorodniki v Ameriki t dotiko radi denaraih pod-por in pišem,- naj napiše kratko pismo ▼ nemškem jezika, ti6oie se samo rodbinskih razmer, ki ne srne obsegati flif politi^nega ali kar vojno zadeva. Na* slov svojih sorodnikov naj napiše t& kuverto, v drago kuverto naj vtakne svoje pismo i a nanjo napiše natančen naslov ia ime odpošiljatelja ter vse kup odpošl}e na sledečo adreso: Hanry 6 Zaro, banklr per Airessa Dr«»-deaer Baak, Berlin« W. S. ssai