Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, strun I3S
OBZORJA STROKE	lf.D.
Predhodna objava/!.03
FLOSARJI 2001
Tanja Roienbergar Sega
Ob snemanju filma o vezanju splava. Ljubno, avgust 2001. Foto: Tanja K. Šega
Ko oblikujejo programe kulturno-zabavnih lokalnih prireditev, organizatorji pogosto črpajo iz bogate kulturne dediščine ter se spogledujejo z raznovrstnimi »etnografskim i« temami. Z njimi so prepletene tudi različne predstavitve krajev, tematske razstave in zbirke, ki obujajo lokalni spomin. Porast tovrstnih projektov opažamo še posebno v zadnjem desetletju, kar je odsev širših družbenopolitičnih sprememb, ki še stopnjujejo iskanje in razodevanje lokalnih identitet. Zaradi popularnosti pa so etnografske teme tudi primerna tržna niša.
lako je tovrstna vsebina mnogokrat izrabljena za povsem druge namene, bodisi zavoljo dobička ali zgolj prestiža v neformalnem tekmovanju med različnimi kraji. Ob tem se dediščini pogosto dela »koda in mnogokrat bi bilo bolje, da »se jo Pusti na miru«.
rudi kustosi v lokalnih muzejih zaznavamo vedno več pobud in prošenj, želja s terena. Povečuje se število lokalnih zbirk, ki so največkrat etnografske oziroma domoznanske. Seveda moramo kot kustosi - varuhi -tovrstne pobude »s terena« obravnavati Z vso resnostjo in s polno strokovno močjo. A tu ima zgodba tudi drugo plat. Zaradi Povečanega obsega dela se je nemogoče odzvati povsod, kar pomeni, da mnogo žrelih pobud zavije v napačno smer. Zato bi b'io nujno vzpostavljali tudi nove oblike
samostojnega in individualnega opravljanja javne službe na področju muzealstva. Zakon o varstvu kulturne dediščine to omogoča, za resnično izvajanje pa bi bilo treba opredeliti še precej podrobnosti. Upajmo, da se to ne bo zgodilo prepozno.
Pobuda iz ljubnega
Želja in pobuda o urejeni in dokumentirani zbirki ter razstavi na temo splavarjenja v
Zgornji Savinjski dolini je vzklila tudi med krajani Ljubnega. Najbolj prepoznavne identitete Zgornje Savinjske doline z večstoletno tradicijo se krajani dobro zavedajo in na »tej blagovni znamki« gradijo tudi svojo vsakoletno osrednjo kulturno-zabavno poletno prireditev Flosarski bal na Ljubnem, ki je letos praznovala že 4!. obletnico. Želja po razstavi je med krajani tlela že nekaj let, nekako »muditi« pa seje
OBZORJA STROKE
Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001. stran 130
Ekipa na terenu. Ljubno, avgust 2001.
pričelo v letošnjem letu, ko je Občina Ljubno (županja ga. Anka Rakun) kot naročnik sprejela projekt pod svoje okrilje. Povodov za tako vnemo je poleg spoštovanja bogate dediščine splavarjenja ter splošne usmeritve v intenzivnejše iskanje in manifestacije lokalnih identitet kar precej, tudi to, da se je v bližnjem Nazarju osnoval gozdarski in lesarski muzej. Priprava razstave na terenu, izven matične muzejske stavbe, zahteva poseben pristop. Oblikovali smo ustvarjalno skupino za pripravo razstave, ki smo jo sestavljali vodja projekta Vojko Strahovnik, katerega osnovno delo je bilo predvsem organizacija in koordinacija del. povezava izvajalcev in naročnikov, usklajevanje naročil ter gradbeni nadzor, saj je hkrati potekala tudi delna obnova hiše oziroma razstavnih prostorov; arhitekt Dušan Kramberger. ki je pripravil prostorsko in oblikovno zasnovo razstave (idejni projekt), načrt postavitve, projektne rešitve razstavne opreme z opisom in izhodišča za grafično opremo razstave: ter avtorica razstave (avtorico članka), ki je oblikovala in dokumentirala flosarsko zbirko, pripravila muzeološkS scenarij njene predstavitve ter vsebinsko postavila razstavo.
P na faza - zbiranje gradiva na terenu Prvo fazo mojega dela je poleg pregleda osnovne literature, izmed katere moram omeniti knjigo dr. Angelosa Baša Savinjski splavarji, obsegalo načrtno zbiranje gradiva in postopno oblikovanje flosarske zbirke. Evidentiranje, inventariziranje prevzetega materiala, ureditev primernega prostora za hranjenje predmetov, skrb za obnovo in
zaščito predmetov ter zbiranje in urejanje ustnih virov, so zapolnjevali moje terensko delo. Raziskava je bila torej popolnoma namenskega tipa s ciljem - razstavljena flosarska zbirka na Ljubnem. Urejena zbirka obsega 75 predmetov ter več kot sto enot fotografskega materiala, na video (format beta) pa je posnetih pet daljših razgovorov s še živečimi flosarji, z njihovimi potomci ter ženami. Tako zbrano in urejeno gradivo sem uporabila kot osnovo za oblikovanje muzeološkega scenarija flosarske zbirke.
Druga faza - vsebinsko oblikovanje razstave Na podlagi zbranega gradiva sem vsebinsko razstavo razdelila na dva sklopa. Obširnejši sklop z naslovom Flosarski kruh obsega teme 6 življenju in liku splavarja, njegovi noši in opremi, o vsakdanjiku na splavu in Življenju doma, trgovini z lesom in o zaslužku, ki ga je to delo prinašalo, o splavarski poti ter njenih glavnih postojankah. V drugem sklopu razstave z naslovom Flos je Savinji kos je zajeta tehnična dediščina splavarjenja - izdelava splava, različne vrste plovil ter njihovi posamezni elementi.
Tretja faza dela - vizualizacija obravnavane teme
Glede na to, da predmeti, ki sem jih zbrala na terenu, nimajo dovolj izpovedne moči. je predmetno gradivo na razstavi podrejeno mediju besede in slike. Vizualizacija razstave temelji na personifikaciji obravnavane teme, saj razstavo gradijo informatorji s svojimi življenjskimi izpovedmi, spomini in izjavami. Takšen pristop je pogojeval tudi
časovni okvir razstave, in sicer obdobje, ki se ga ljudje še spominjajo. Na razstavi ni arhivskega gradiva oziroma kasnejših obdobij. Vsi teksti na razstavi so zapisani v prvi osebi kot izseki iz dokumentiranih pripovedi informatorjev, z izjemo uvodne legende ter treh krajših vmesnih legend. Celotna razstava obsega enajst panojev oziroma vitrin, vsak pano predstavlja določeno zaokroženo celoto, ima svoj naslov, ki je ilustriran z najizrazitejšo in najpovednejšo izjavo informatorja. Podajani nekaj primerov.
Lik splavarja
(izjava) Fiosar je moral biti poštenjak, sroprocenten človek, neustrašen in železne volje!
Splavarske pesmi
(izjava) To je ena taka vita. moj oče je še pel. se je pela. jaz pa se ne spomnim rtr melodije.
Zaslužek
(izjava) Lahko si si kupil kravo, ko si prišel domov.
Splavarski gospodarji
(izjava) Star oče je imel dve žagi. oče eno. jaz pa nobeno, samo motorko potem kasneje.
Splavarska pot
(izjava) Glavni sta bili spomladanska in jesenska sezona, vmes je bila "mrtva voda«.
Tudi preostalo besedilo na panoju je sestavljeno iz niza osebnih izjav, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo predstavljeno temo na življenjski in atraktiven način. Ob branju izjav lahko vsak obiskovalec vizualizira ali podoživlja in se spominja predstavljenih dogodkov. Kot primer predstavljam tekste treh panojev. Šege
(naslovna izjava) Krstili so te ta prw kar na flosu - na Ranici, če Si prvič prišel, so te s palco po riti, sicer nisi smel iti naprej.
sledi:
Tapravi krst je bil v gostilni. Dobil si eno srajco pa kravato, ki ti ju je kupil boter. V vlogi botra je bil največkrat kur sam gostilničar i: Roglce, kije imel gostilno takoj za vodo... To ga je stalo par litrov vina...
... Sveti Miklavž je zavetnik jlosarjev. Vedno smo se zaobljubili, da bomo šli k sv. Miklavžu, ko pridemo nazaj. Vedno je bila maša za nas.
Prehrana in prenočišče
(izjava) Na flosu je bila koliba, kjer se je
spalo in kuhalo, v suši pa je bila spravljena
hrana.
Glasnik S K D 41/3,4 2001, stran 131


Glavni sta Hjfl spomladanska ni jesenski sezona -vmes te int.! * mrtva wila-

OBZORJA STROKE
m
r* ■<
fosarska zbirka, Ljubno, avgust 2001. Foto: Tanja R. Sega
■■■ Žensk tu ni bila. Je bih tako organizirano, da smo šli moški pu smo kuhali... Ženske so edino kruh spekle v Celju pa prinesle, da smo i'a vzeli zraven. Tudi štirideset hlebov kruha, f rišno meso smo sproti kupovali. Radi smo Jedli »frisno juho« — to je goveja juha - hrana, ti je dala kri v žile. Sosed Kopije kuhal bolj juho - nudlce je sam delal. Eden drugje pa bil bolj ribič, smo pa bolj ribe jedli.
voda za kuhanje se je jemala na levi strani flosa spredaj, stranišče je bilo desno zadaj. Vendar, če je bil en flos pred taho le kakih 200 metrov...
' Brežicah smo ponavadi dobili vino. Sode smo dobili ali pa jih peljali zraven, pa ""Polnili, da smo meli .... je blo točno določeno, koliko je za koga. da ne bi bilo kaj narobe...
Življenje doma
(izjava) Veseli smo bili, da je a te prišel, ker ga ''"Igo ni bilo, murna pa še bolj denarja, po! se k pa lažje živelo ...
Kar Prinesli, to so bili vse odpustki : «/ ("krt. zem/ce. nogavice... al pa rute. naglavne
rute. Ker včasih nismo tak oglavl hodili kot zdaj. Vse ženske so bile ovezane. še mlade. Vse je bilo pokrito.
Ta prve svilene nogavice mi je prinesel brat s flosarske poti, to je bilo nekaj posebnega. Ja. tedaj je že do Zagreba peljal. Takle, ko so pa iz Celja hodil nazaj, pa niso nosil. Ali pa kvečjemu kake Žemtje... Kaka zemlja je bila že kar dosti a! pa škrnicl 'vokeova, mislim bonbonov. Včasih smo jim rekli »vokcit. Skromno je bilo to vse. ... al pa tudi so prinesli natikače iz Zagreba, i sejma, take malo rožaste, pa je tudi bilo posebno. Najbolj se to spomnim - tiste natikače. ki so jih ženske dobite ali pa firtohe (take plave za delo).
...je na Lubno prišla ena mlada učitlca pa se zalubla v enega /tnzlna (mama ga je poznala, jaz pa ne vem točno). Pa bi se morala poročiti ob viki gospodnei. Glilt takrat je pa rada prišla dohra votla za/los, je blo pa treba iti. In tisti teden je res prišla prava voda. On bi pa moral V Beograd na flos za tri tedne. Pa je bih: ali se bo oženil ali bo šel na flos? Pa je šel na flos. Sej potem sta se vseeno poročila ...
Poleg panojev in vitrin razstavo dopolnjujeta še projekciji dveh dokumentarnih filmov - z naslovoma Flosarji 200! (kamera in režija Aleš Šega, montaža Stanko Koslanjcvec) in Spomini na flosarijo (kamera Robi Vodušek in Aleš Sega. montaža Stanko Kostanjevec). Deset minuten film Klosarji 2001 prikazuje vezanje splava in dopolnjuje prikaz splavarjenja z vidika tehniške dediščine. Posneli smo ga v mesecu avgustu, neposredno pred začetkom letošnjega flosarskega bala. V filmu Spomini na flosarijo so posnete ustne izpovedi posameznikov, ki govore o obravnavani temi. Zaradi obilice posnetega materiala smo razgovore v montaži nekoliko skrajšali {izpuščeni so manj zanimivi in morda tudi nerazumljivi deli) ter tematsko uredili. S kamero »ujetimi« spomini se obiskovalcem razstave tudi v sliki in v prvi osebi predstavljajo nekdanji flosarji, njihove žene in potomci. S svojo prisotnostjo dopolnjujejo in zaokrožajo zgodbo, predstavljeno nva panojih. Poudarjeno didaktično točko na razstavi smo oblikovali ob zemljevidu s prikazano splavarsko potjo lubenskih flosarjev. S pritiski nu gumb lahko obiskovalci spoznajo
S.t.D.
OBZORJA STROKE
še pritoke Savinje, kraje ob njej ler imena okoliških gora.
Razstavo smo odprli 2. avgusta 2001. Nekatera vprašanja, ki so se mi zastavljala že ob snovanju razstave, pa so prav z njeno otvoritvijo postala še bolj aktualna, kdo bo za razstavo vsakodnevno skrbel in jo na
Strokovni članek/1.04
pravilen način predstavlja! obiskovalcem, kdo bo skrbel za izobraževanje vodičev, kdo pripravljal in izvajal spremne programe, kakšna bo dodatna muzejska ponudba in kako se bo zbirka predstavljala v medijih? Samo s takšno nadgradnjo dobijo zbirka oziroma razstava in vloženo delo pravi
Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 132
smisel. Tako se tudi na tej točki srečujem z razmišljanjem o novih oblikah in pobudah izvajanja muzejskega dela.
Tanja Roienbergar Šega
OD MUZEJSKE POLETNE DELAVNICE DO MALE ŠOLA ÄUZE0L0GIJE 2001
Kako pomembne so izkušnje, ki sem jih kol študentka etnologije dobila pri opravljanju študentskih terenskih praks, sem dodobra razumela šele ob rednem delu v muzeju.
Zato je bil eden izmed pomembnejših vzvodov za organiziranje Muzejskih poletnih delavnic prav pedagoški vidik -ponuditi študentom organizirano, kvalitetno terensko in raziskovalno delo. Prijetno, dinamično, tvorno in vedoželjno so izrazi, ki ilustrirajo enotedenski delovni utrip mladih raziskovalcev, ki se pogosto prvič soočajo z metodami terenskega in muzejskega dela, z dokumentacijo ter prezentacijo pridobljenih rezultatov. Šele preverjanje in dopolnjevanje znanj v praksi in pridobivanje izkušenj pomeni boljšo usposobljenost mladih za njihovo delo. Takšna oblika seje izkazala za zelo uspešno tudi s stališča muzeja. Celodnevno enotedensko delo na terenu omogoča, da v sorazmerno kratkem času pridobimo veliko različnega materiala, informacij, dokumentov in tudi predmetov. Prav tako je takšna intenzivna prisotnost tudi nekakšna promocija muzeja in njegovega dela. Muzej stopi izven svojih zidov in deluje na ulici, v delavskem stanovanju, na vrtu ali v lokalnem bifeju - brez odpiralnega časa in brez vstopnin. Osvešča in krepi zavest o kulturni dediščini, saj se tako mnogi informatorji prvič srečajo z muzejem in njegovim postanslvom. Muzejskih poletnih
-MLilobolHrji", junij 2001. fototeka MNZC
delavnic Rogatec 93. MPD Rogatec 94. MPD Celje 95&96, MPD Gaberje -delavsko predmestje Celja 97&98, MPD Jožefov hrib 99, MPD Praznični krog 2000 in MPD Rogatec 2000 se je udeležilo več kot 200 mladih raziskovalcev. Delavnicam jc vedno sledil tudi zbornik z urejenimi rezultati dela posameznih skupin. V tem, skorajda desetletnem obdobju organiziranja poletnih raziskovalnih taborov se je ponudba slednjih po Sloveniji močno povečala in obogatila. Aktualnejša pa postajajo - ludi v etnoloških krogih -povpraševanja po nekaterih drugih znanjih. Zato sem sc odločila, da v ietu 2001 preoblikujem in spremenim program dosedanjega muzejskega poletnega dela in ponudim Malo šolo muzeologije.
Zakaj mala šola muzeologije?
O nujnosti poznavanja znanj, ki jih na svojih plečih nosi muzeologija, skorajda nihče več ne dvomi. Kljub temu. da nimamo posebnega oddelka za študij muzeologije, imamo kustosi kar nekaj možnosti za dopolnjevanje znanj s lega področja. Mednarodna šola muzeologije v Brnu, desetletje občasnih predavanj v sklopu Muzeoforumov, ki jih organizira Slovensko muzejsko društvo, delavnice muzejskega managementa - Mantra. ki potekajo za slovenske muzejce, so le nekatere oblike izobraževanj, ki nudijo novo odpiranje muzejskega sveta. Vendar se vsa zares visoko strokovna ponudba vrti le v krogu