Osnove zdrave bodoinosti Šolstvo je živ organizem, ki se je iz skromnih početkov razvijalo skozi stoletja v vedno bolj dovršeno obliko. Ono raste vzporedno s splošnim dvigom kulture in je povsem odvisno od kulturne višine, gospodarskih in političnih prilik v svetu. Vsakokratna oblika šolstva (vzgojni in učni smoter, učni načrti in metoda ni samostojen izum učiteljstva, nego je nastala radi posebnih kulturnih in gospodarskih razmer tiste dobe. Šola je odraz svoje dobe. Tako je liberalna šola vzgajala učence v smislu liberalnih načel, ker je ves življenjski red in družbeni poredek zahteval ljudi, ki mu bodo služili. Kakor se vsak živ organizem izhira, tako je tudi liberalni sistem, potem, ko je izpolnil svoje poslanstvo, odpovedal. Ustvaril je silno tehniko in razvil kemijo, ustvaril trajne umetnine in ves kulturni napredek do take višine, preko katere s svojimi nauki in sredstvi ni mogel. S padcem dosedanjih resnic v družbi je istočasno odpovedal do sedaj veljavni šolski red. Zato je treba z vzrastom novih družbenih zahtev ustvariti šolo, ki bo prilagodena zahtevam sedanjega časa in višini kulturnega razvoja družbe. •Pot človeškega razvoja in napredka ni jasna. Tekom časa se izoblikujejo nazori, ki jih po neki dobi človeštvo zavrže ali odobri. S sprejemom nekih načel postanejo ta last, cilj in plamenica človeštva. Ta pot je združena z iskanjem in tavanjem. Mi tavamo med evropskimi narodi v vrsti poslednjih. Naš narod je še brez določnih pogledov na svet, vzgojitelji na šolo. Družba išče najboljši odnos med seboj, duhom in materijo. Genij našega naroda še ni tako razvit, da bi bil v družbi drugih narodov najvidnejši. V svojem razvoju smo še daleč za kulturnejšimi narodi. Pot k napredku nas vodi po vzgledu drugih narodov, ki so v svojem razvoju pred nami in kjer so približno enake življenjske razmere. Sorodnost krvi lajša, bodri in daje uteho v tej borbi. Slovani smo bili do nedavna najmanj razvita deteta evropskih narodov. V poslednjih desetletjih se opaža vpad zapadnih narodov in močan polet Slovanov. Ne veselimo se tega poleta radi kakšnih svetovno političnih in osvajalnih ambicij, nego radi nastopajoče kulturne moči Slovanov, lči se javlja na vseh poljih mednarodnega tekmovanja. Niti ni potrebna kakšna slovanska sveta aliansa ali druga priljubljena politična oblika, temveč naj bo vseh Slovanov isti cilj: očuvanje večnih vrednot duha in nove stvaritve istih od vseh narodov na zemlji, živečih v pravičnem kulturnem, socialnem in političnem sožitju. Za nastop te kulturne bodočnosti se moramo pripraviti. K temu morajo biti usmerjene vse kulturne sile Slovanov. Jugoslavija in Češkoslovaška imata zelo enak zgodovinski razvoj. Dve veji Slovanstva sta stoletja služili tujemu gospodarju, isti nazori so ju vezali skozi stoletja. isti dih ju razgibal in končno sta se osvobodili istega dne. V svobodi se zgodovinska vloga in skupnost usode ni menjala. Še vedno imata iste interese. A Češkoslovaška je v svojem razvoju pred nami. Ogledati se moramo v njenem delu. Produkcija našega poljedelstva ne ustreza sodobnim proizvajalnim načinom, niti ni v pravem razmerju s proizvodnjo industrij. Tujih! Naše industrije ni. Da se ustvarijo pogoji za narodno blago stanje, se morata osnovati 2 tipa šol: poljedelski in industrijski. Obe vrsti šol morata vzgajati učence idejno in praktično. Poljedelstvo in industrija sta povsem navezani na prilike v svetu. Izobrazba do sedaj ni dovoljevala našemu kmetu in delavcu, da pogledata preko farnega zvonika v svet. Sedanja izobrazba mora dobiti drug, racionalnejši smoter. Da vzbudimo industrijski duh v narodu, moramo začeti prav pri tleh. Treba bo ogromnega truda, da vzbudimo smisel za velikopotezno industrijsko bodočnost naše države. Gospodarske prilike v svetu so odvisne od političnih. Da se države zavarujejo proti vsem nepričakovanim gospodarskim zaporam od strani drugih držav, se je spočela avtarkija. Stremljenje, da se države osamosvoje poljedelsko in industrijsko, da ne bodo navezane na uvoz. Češkoslovaška je dosegla skoro popolno avtarktnost. Ona pridela vse doma. Jugoslavija je navezana na uvoz industrijskih proizvodov. Vse od nastanka države se javljajo ogromne težkoče v gospodarskem živ- ljenju države radi nerazvite industrije. -.. '¦:¦. -::,-:•' Krčevito se trudi naša država, da razvije lastno industrijo. Pri tem navezana na tuje industrijce, ker ni dovolj domačega kapitala, industrijske podjetnosti in industrijske izobrazbe naših gospodarstvenikov-finančnikov. Razmere sedanjosti zahtevajo avtarkijo. Šola se ne zaveda tega cilja. Ne smemo prepustiti naše bodočnosti igravim primerom usode in premišljenih načrtov imperialističnih teženj drugih. Narod mora spoznati upravičenost in nujnost svobodne kulturne, gospodarske in politične bitnosti. Ta zavest se mora vzbuditi že v osnovni šoli. Višje šole naj mladino usposabljajo za praktičen prevzem kulturnih vrednot in njihov dvig. Ceškoslovaška je pravilno razumela svoj kulturni in gospodarski položaj. Njeno šolstvo je že preko stopnje iskanja smotrov. Sedaj ustvarja najboljši učni postopek. Uspehi ustrezajo duševnim in materialnim naporom. Krasne šolske stavbe in narodovim potrebam prilagodeni učni smoter, snov in pot, stavljajo češkoslovaško šolstvo v vrsto prvih v svetu. Naravno je stremljenje jugoslovanskega učiteljstva, da dvigne naše šoistvo na isto višino. Preusmeritev našega do sedaj brezsmotrnega šolstva v narodno gospodarsko smer je najnujnejši problem šolstva. Brez trdne narodno gospodarske osnove ne bo naš narod nikdar niti kulturno, gospodarsko ali politično nnočan. Češkoslovaško šolstvo more biti naš vzor. Da se ustvarijo trdnejše vezi med slovanskimi narodi, da bodo mogli poseči v svetovni tok dogodkov in brez hujših trenj dvigniti slovansko kulturo, bi bilo primerno, da se osnuje zveza slovanskega učiteljstva, ki bi v svojih glasilih, rcvijah in založbah objavljala prevode najboljših kulturnih del Slovanov. Za osebno spoznavanje naj bi se postavili učiteljski domovi na Jadranu, ob Črnem morju, v gorah Tatre in v gozdovih Poljske. Duje Budak.