J. Urh
Vile planinke
V oddaijeni vasi med visokimi gorami je biio svatovanje. Mladi logar je vabil v svate. Vse je bilo praznicno in se veselih godcev ni manjkalo. Saj jo bil mludi logur najbolj priljubljen Človek v vasi; zato se vsi vaSčani vesele njegove sreče in se radujejo z njim. Od veselja in srefe žari logar-jevo oko. Nekoliko otoŽno pa sedi v svoji sobici mlada neAresta. Vse ji je v^ dolini še tuje in nehoie se spomni prejšnjih Časov, ko se je izprehajala v družbi tovarišic v meseČ-im po visokih gorah.
Prišlo pa jc takole: Mladi logar je krrnil v vjsoke gore. Nenadoma je zgrešil pravo pot. Ni vt*del. kam naj se obrne. Tzmucen od dolgotrajne in irtrudljive poti, secie na meliki raah. se nasloni ob skalo in mirno zaspi.
Pričelo se je nočiti. Tisto noč pa so iniele vile planinke važao zboro-vanje. Domenile so se, da se zberejo ob skali z luahoin pora.sli, v bliŽini najjflobokcjšega prepada. kamor še ni stopila človešku  no$a.
Bila je jasna in Iepa julijska tioČ, Dru{?a za drugo prihajajo vile pla-ninke na določeni kraj. Zadnja raed vsoini se prikažo njih kraljica. Vsa se blesii v mesečini. Sposiljivo se priklonijo vile k pozdravu in kraVjica
60
jim prijateljsko odzdravi: hkrati pa pretrese vile etrah, kajti spoznale so na kraljici, da se je moralo dogoditi nekaj nenavadnega v njihovcm kra-ljestvu. Vse nestrpno pricakujejo kraljičinega ukaza. Zdajci sc vzpne kraljica s sedcža in jim pravi glasno iu z mašcevolnim pogledom: *Naš sveti kraj je danes oskrunila Človeška noga. zato je nesrecnežu namenjena smrt.« Nato pokaže kraljica kraj, kjer je ležal 111 spal utrujeni mladi logar. Vile odhite na označeno mesto, kjer zagledajo spcČega lepega mladeniČa. Smili se jim. kcr bo moral umreti. ali pomoči ni. Zclaj se (udi vila kraljica približa niladenieu in ga ukaže pahniii v bližnji propad. V tcm hipu pohiti vila SpominČica h kraljici, pade pred njo na kolena in jo prosi z milimT prosecim in v srce segajofim glasom: >Draga kraljica, prosim to, pusfi mladeniča, ne daj ga ugonobiti! Jaz bi vedno žalovala za njim.« Vila kra-Ijica jo jezno pogleda in ve\i: »Niseni si mislila, t\& boš prav ti, Spomin-čica, postala i/dajolkn. Toda naj bo. Dvoje ti jc na razpolago. OdloČi se za mladeniča in zapusti naše kraljesivo, ali pnsti mladeniČa in ostani pri nas!« Tedaj vstane vila Spominčica, pogleda kraljico in ostale vile tova-rišice z lepiini iu dobrotljivimi ocmi tor rečc: sHočem mladenica in za-puščam vašc kraljestvo,? nakar pohiti k njemu. V zboru vil se začuje rahlo šepc^anje, vila kraljica pa se vzdigne in izreče: >PrekIefa bodi na wke, izdajalka nasepa kraljestva!« V tem trenutku grozno zabobni in odmevi se začujejo od vsrh skal naokrog. Vile pa izginejo v mesecini.
Zdaj sc zbudi mlacli logar. Prosirasen se ozira okoli. Začuden gleda lepo deklioo, kt se pripogiba k njemu. Vpraša jo. kje je. Ona mu odfrovori. da naj se nič ne bcvji, saj Čuva nad njim vila Spomincica. Tedaj vstane mladi logar in vpraša deklico. je li ona tista mladenka, ki jo je vtdel v sanjah in ki ga je rešila smrfi v prepadti. Deklira mu razloži. kako jo je kraljica prcklela zaradi njoga in da jo moraln zapusiitj njeno kraljestvo. Srečen in vcsel objame svojo rešiteljico in jo peljt* kot nevesio v dolino.
Usoda jinia je bila mila in ju je varovala pred vilinim prekletstvom, ker večkrat obiščefa tudi grobove umrlih vil planink, na katerih so vzcvele planinske cvrtke: planike, encijan in rododendron.