DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Iihaja kot priloga „SLOVENCU» zvečer t:tak prvi iu tretji ietrtek meseca. Ako jt ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredniilvn „DOMOLJUBALjubljana, v seme-niiMk ulicah it. 4. Narodntna tn \naerati pa opravttištvu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. — Naznanila se vsprejemajo in
plačujejo po dogovoru.
tftev. 13.	V Ljubljani, 7. julija 1892.	Letnik V.
Na I. slovenski katoliški shod!
Slovenci ! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristorn in Antikristom, med načeli krščanskimi in protikrščanskimi.
Nasprotniki - brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se vrejujcjo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakoaodajalne zbornice, časopisje, meč in denar.
Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — propad.
Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 19 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: »Množice se mi smilijo". Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družite se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!"
Tako kliče Leon XIII., slavnovladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva.
Hvala Bogu, da med Slovenci brezverstvo nima onega pogubnega vpliva, kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva.
Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnovalni odbor, ki se je ustanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi na I. slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avgusta t. 1.
po točno določenem programu.	.	. v ,
Slovonci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spneuje, da živi med nami se vedno isto katoliško prepričanje s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere, ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem
ljudstvu za vselej.	„ , . . .. „ , , . .
V ta namen pa nam treba: Jasnosti o naših namenih in sredstvih. - Medsebojni razgovori umnih mož zbranih na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo
Treba nam je navdušenja, za na&o sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje kakor v obilnem števil« zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanju in v svojih namenih, vsi enega duha in enega srca, pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo
pridobivajo med drugimi svojimi rojaki!
nam ie Pft-
to jedinost navluiSvatl to Je posebno va en^en 1u	J^ ,
ohrani nw»d sfovem>i, ker le v tej jedinosti je mogoče ^ ^nioi MMfttno ,ielovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov na-
rodni	Slovenoi! pri(Jite y obilnem .števila na I. slovenski katoliški abod. Kazpravljale
se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca.
Kmet. rokodelec in delavec, prijatelj šole, vedo in umetnost., pospeševale ) poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka me<l Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega. ...	.
Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere, skupno in jednotno delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda!
V Ljubljani, dne 18. junija 1802.
Omovalni odbor
za L slovenski katoliški shod.

Kaj je novega po svetu?
Dne 5. julija vzlasti Slovani slovesno obhajamo god trudila sv. Ciril in Metod za razširjanje iu vtrjevanje sfrte blagovestuikov-svetnikov Cirila in Metoda. Zahvalnim j katoliike vere med slovanskimi rodovi. V spominu uam srcem sf ominjamo se posebne ta praznik, koliko da na se j je trpljenje, zaniee>anje, ubrekovanje, ječa, vse to je bilo
Listek.
Kresni venec.
h češkeg« preložil —1—
Bil je lep kresni večer in na loki 7.a vasjo je bilo vse živo.
»Dekleta, katera izmed nas bo najprej imela poročni venec — jaz mislim, da bom prva?«
»Kaj? — Ti tako zbiraš vsako leto —« odgovarjala je druga.
»A vendar ne more dobiti ženina,« dodala je
trelja.
»Da, — toda našel se bo vendar-le,« zagovarja se prva ter teka po trati med rožami in si izbira najlepših cvetov.
»Vprašaj Bernardovo Marino, kako se dobivajo ženini. Ona ima kar dva; morda ti jednega prepusti?«
»Vsaj res, z Martinom sta sedaj razdvoje — prehiti jo in tvoj bode.«
»Pustite to, vsaj vidite, kako se Tini Marine najboljši prijateljici čelo temni. Bajši hitimo, da naberemo dovolj cvetic, predno pridejo fantje iz vasi.
i r bliža
Sedaj se dekletom zbranim na zelenici tudi Marina Bernardov«.
»Glejte, Marina gre tudi iskat cvetja.«
»Kolikrat bo pač Marina vrgla venec na vrbo, da ji obvisi med vejami?«
»Vsaj njen novi ženin, oni gospodič iz mesta, Se vojakov ni doslužil.«
»Kaj na tem? — Da bi le venec obvisel na vrbi.«
»Gotovo je boljše, kakor da bi ga čez zagnala.'
»Toda, ako ji pade v potok, umrla bo še to leto.'
»Pojdite, pojdite s takim govorjenjem, to so vraže," klicala je lovarišicam Marina, ki je med tein prispela na trato.
»Vraže? — Ana Veselova je lani na kresni večer tudi še venec metala na vrbo; bila je zdrava kakor riba, a o Svečnici smo jo že pokopuli. In če so to le vraže, kaj si prišla, da z nami poskušaš svojo srečo in ugibaš svojo prihodnost?«
•Meni je to le za kratek čas,« odgovarja Marin« ter hiti nabirat cvetov. Kmalu jih je imela polno naročje, kakor druge. Bil je pa tudi že zadnji čas, ker fantje so že zapeli na vasi in kmalu so bili na trati,
Tudi mladeniči so trgali cvetje ter so je izrof«'1 deklicam, ki so cvetke zanje povijale v šopke.
V delež svetnikoma, ki sta delovala za katoliško vero. Ne poz ibimo i mi teh naporov svetih blagovestnikov! Vera katoliška, za katero sta toliko trpela sv. Ciril in Metod, bodi nam sveta nad vse! Prešinjajo naj nj«ni nauki vse naše ras«bno in javno življenje. Draga nam bodi pa tudi beseda domača, slovenska, kateri sta pridobila imenovana svetnika najl-p*e odlikovanja, da sta namreč smela b^žjo službo opravljati v slovenskem jeziku! — Avstrijski Slovani bolj otožni nego veseli praznujemo letos god svojih blagovestnikov. Tužno je pred vsem to, da se liberalizem z vedno večjo silo zajedi tndi med avstrijske Slovane, ter gl6je kakor črv na 'narodnem telesu slovanskem. Poleg tega pa imamo Slovani polno strupenih nas-irotnikov, ki nam delajo škodo, kjer le morejo. Uprav sedaj delajo nemški liberalci po Avstriji velik šum, ker je vlada par neznatnih drobtin vrgla Slovenc m, katerih zastopniki jo v državnem zboru s tolikim samozatajevanjem podpirajo že leta in Ma. Nemški liberalci kri "e, da vlada stiska Nemce ter da jih hoče posloveniti. To je kakor basen o volku, kateremu je baje ovca kalila vodo, dasi je bil volk bližje izvira, nego li ovca. Zdi se pa, da je ta šum še le pričetek viharjev, ki se zbirajo nad nami. Govore namreč, da morda pride na mesto kranjskega deželnega predsednika znani politični izdajica slovenski, nemški baron Zvegelj, ki je nekdaj kot slovensk mladenič opeval Slovenijo, a ji je sedaj jedeh najbolj zagrizenih in nevarnih nasprotnikov. Upamo, da se to ne zgod'. Ako se pa vresniči, tedaj treba se pripraviti nam na hude po-skušnje. Dal Bog, da bi Slovenci v vedno živ^m versko nravnem življenju zajemali močij za svoje veleva/ne na-
loge. Skrb prijateljem našega Ijudst-a torej bode na to stran vtrjevati naš narod ker so od tega bistveno odvisne dobre gospodarske razmfere. Veren, varčen, skromen, pod-učen narod nikdar ne bo podlaga tujčevi peli! — V državnem »boru še vedno kujejo nov denar. Ta mesec bo posvetovanje sklenjeno in postava gotovo vsprejeta. Njen dobiček za ljudstvo bodo— novi davki. — Znani Bi»mark, zakleti sovražnik Avstrije, je bival pretekli mesec na Dunaju. Mnogi dunajski Nemci, ki poželjivo škilijo čez mejo na Nemško ter bi rajše danes nego jntri prišli pod nemško pikelhavbo, pozdravljali so ga tako, kakor bi se bil pripeljal rešitelj Avstrije, ne pa njen največji sovražnik. Kak krik bi bil, ko bi bili Slovani tako pozdravili kakega ruskega državnika! To bi bili vsi državni izdajice. Nemcem je pa vse dorolj-no. Pra ijo, da je bil cesar zelo užaljen zaradi tega Bizmarkovega šuma na Dunaju. — V Be'g1ji so pri volitvah v zbornico zmagali katoliki. Večine d^eh tretjin sicer nimajo, da bi m ^gli sami spreminjati ustavo, pa zato tndi odgovornosti nimajo sami. — Na Angleškem imajo sedaj volitve. Boj med strankami je hud in nič se še ne more vedeti, ali ohrani dosedanja vlada večino, ali pa pride na krmilo stari Gladstone. — Na Francoskem razmere vedno hitreje zo-e. Krščanstvo in novo paganstvo sta si ondi v silnem boju. K*ko da napreduje novo paganstvo, razvidi se iz naslednjega: V Parizu ena četrtina novorojencev ni več krščenih, ena tretjina otrok se pokaži na brezverskih Šolah, da nikoli ne prejmejo prvega sv. obhajila, ena četrtina zakonov in pogrebov izvrši se brez cerkvenega blagoslova. To je sad liberalizma, kakorš-n se bo pokazal povsod, kjer liberalci dobe vso oblast v roke.
Med fanti je bil tudi Zabtikovčev Martin, čvrst, mladenič, iz bogate hiše, jedini sin starišev, ki so ga že naganjali, naj kmalu nevesto privede v hišo
Martin je imel nevest mnogo na ponudbo od blizo in daleč, bogate in lepe, toda on se ni mnogo menil zanje. Martin je imel že odbrano nevesto. To je bila Bernardova Marina. Njeni stariši so imeli tudi lep kmetski dom, a ljudje so govorili, da je zelo zadolžen.
Stari Zabukovee zato s prva ni bil zadovoljen z Martinovo nevesto ; zdela se mu je prerevna. A naposled se je sprijaznil z njo. Mislil si je: »Kaj hočem, saj bo Martin sam sebi gospodaril in kar si bo izbral, to bode imel. Sploh pa se Marini Bernardovi ne more nič reči; pridna je in molitevna, tudi na gospodinjstvo se dobro razume. To pa je boljši, pravijo, kakor če bi na vozovih pripeljala denarja seboj.«
Tako je Zabukovcev oče sebe tolažil, tako se je izgovarjal svojim sosedom, ako so ga zaradi tega popri-jemali. Čudno se mu je pa zdelo, kako je to, da Martin ženitev odklada od leta do leta. Posebno pa je bil še oče vznemirjen zadnji čas. Zdelo se mu je namreč, da se je v malo tednih Martin ves spremenil. Poprej vedno živ in vesel, hodil je sedaj okrog hiše otožen in zamišljen.
Tudi na kresni večer je Martin edini med tovariši, ki nič ne govori. Molčč je on natrgal nekaj cvetov ter jih je nesel Marini.
»Marina, ali mi boš napravila šopek?« to so bile nocoj prve Martinove besede.
»Ne bom ti ga naredila«, odgovori Marina pikro.
»Zakaj ne? Vsaj ti nisem nič hudega storil.«
»Storil ali ne storil! To je vse jedno!«
Po teh rezkih besedah Marina vstane ter se presede prav na konec trate ob potok, tako da je bila nekoliko ločena od druzih deklet.
Tovariši so se seveda smejali Martinu, dekleta pa so mu hotele postreči in nabrane cvetice poviti v šopek. A Martin se ni zmenil ne za tovariše ne za dekleta. Bil je zelo osupel. Vkljub temu, da ga je Marina očitno tako hudo razžalila, stopil je vendar za njo proti potoku.
»Marina!« pokliče jo Martin.
Marina se ozre proti njemu, rekoč:
»Kaj hodiš za menoj? Ali ti nisem povedala že včeraj, da je najine zveze konec?«
»To si sicer povedala, a svetoval sem li, da bi pustila znanje z onim mestnim gospodičem.«
»Jaz ga ne pustim. Ti pa si lahko zbereš drugo, bogatejšo. Tvoj oče tako ni zadovoljen, da bi pripeljal na dom mene beraško^nevesto.«
Kaj je novega po Slovenskem?
Iz Ribnice, 14. junij«. Pri pastoralni koder.uci dnč 1. junija sklenilo se je v praznik s» Trojice prirediti katoliki abod za dekanijo ribniška Shod se je vršil ne pričakovano sijajno. Ii domače in ii sosednih šest du-hovnij zbrali so se odlični možje, med njimi več duhovnikov, učiteljev, županov ia občinskih odbornikov.
Gosp. dekan M. Povše, kot predsednik osnovnemu shodu, otvori zborovanje, izraža svojo radost na toliki udeležbi, ter pojasnjuje pomen katolišk h shodov spi. h. zlasti pa prvega katoliškega 6hoda v Ljubljani. Dandanes druži se vse. Družbo se obrtnik', da se po.-vetujejo, kako bi jim bilo možno zboljšati svoje stanje; družijo se kmetje po kmetijskih družbah, t.r se posvetujejo, kako bi svojo zemljo vedne bolj in bolj plodovito naredili. Zbirajo se politiki ter se po svojih ehodib posvetujejo, kake postave naj se dajejo, da dosežejo namen, ki ga imajo pred očmi; združujejo se učenjaki ter se o svojih strukah posvetujejo, kateri pripomočki bi jim pospeševali veduoot učenost in umetelnost.
Tako se različni stanovi vsak po svoj h potrebah združujejo in posvetujejo. Zakaj bi se enkrat tudi ne združili in posvetovali mi katol ki? Saj imamo tudi mi katoliki svoje nazore, ki si j h pridobivamo iz svoje katoliške v<re; saj imamo tudi mi katoliki svoje potrebe in težnje ne le za posameznika, ampak tudi za celo družbo. Te potrebe narekuje nam sv. vera. Duh te vere mora pre-šinjati ne le samo življenje prsameznika, ampak tudi življenje cele družbp.
Človek navezan je na drolbo in kot Uk imi
HOj
dom. Mt imamo svoj dom tukaj na Kranjslem. ^ jezika in naše narodnosti, naši slovenski bratje biuj, okrog na« v sosednih deželah. Kol Slovenci imamo prt-vico tirjati, da se milemu naiema materinemu jaut) stalno in neomejljivo odpro vrata po nradnijab, da, otroci naši poučujejo po iolah v trm materinem jnkt
Mi smo pa tudi del velike družine, amo ma hni narod med mnogimi večjimi narodi, združenimi pod žejlon 4|„. nega našega vludarja Franca Joi*la I., ki x enako litovsko ljubeznijo objema vse svoje narode. Mi ioagt dolžnrst, temu svojemu presvetlemu vladarju otroško !j|. bežen in udanost, zvesto pokorščino in globoko spoštovanje vedno skazovati.
S temi nazori bavil s« bo prvi katoli&ki shod v Ljub-liani. Druž 1 bo nas Slovence pod starim geslom: Ju za vero, dom in cesarja!"
Caet gosp. dr. Jan. Ev. Krek pojasnjuje ialoslit nasledke liberalizma za družino, obitno, narod in državo. Liberalizem še ni star, a storil je že mnogo zli. Načelo mu je razdvajati: „Vsak sam z4se!" Načelo to rodilo je svobodno produkcijo, stobodoo konkurenco, kot posle d co zatiranje delavcev in malega obrta po kapitalim v zvezi s tem je največji materijalisem z načelom: „Deoar je vse!" Pogubno deloval je sa kmetski stan, sviboda rodili je razkosavanje zemljišč, nakopala mu dolgove in revščino.
Velika mesta izsesavajo delavne m< či po svoj h to-varn h, da kmet za drag denar ne more dobiti delavcev,
•To ni res,« odgovori Murtin, »Moj oče te imajo radi in ielč, da se vzameva čem preje tem bolje.«
»Sedaj morda tako mislijo oče, ker si jih ti pregovoril.«
»Ne! Nisem jih pregovarjal. In ako bi jih bil, storil bi bil to zaradi tebe.«
Med tem pa je vaška mladina pričela igro navadno na kresni večer. Obrneni s hrbtom proti vrbi metali so nazaj čez glavo narejene vence, drugi pa so glasno šteli, kolikratov je moral kedo vreči, predno je venec obvisel na vrbovi veji. Smeha je bilo mnogo pri tej igri. Posebno je mladina nagajala Tini, kateri jedini ni hotel venec obviseli na vrbi. »Ha, ha, ti boš še dolgo čakala na ženina. Najbrže, da ga za-te nikoli ne bo!« Tina se je sicer izgovarjala, da so to prazne vraže; v srcu jo je pa vendar bolelo, da ni tudi njeni venec ob-visel na veji.
Med zadnjimi, ki so poskušali svojo srečo, je bila Marina. Vrgla je venec visoko. Priletel je čez vrbo in padel je na ličje ob potoku. Marina se prestraši, ko zagleda svoj venec skoro v vodi. Spomnila se je kaj pomeni venec, ako pade v vodo. Hitro se je vzdramila pobrala venec ter ž njim zopet poskušala svojo srečo
Pozno zvečer že so skončali igro. Prižgani kres je že skoro ugasel. Razhajali so se domov. Vsak je
nesel seboj svoj venet;, da ga doma dene pod zglavje in na njem zaspi. V ttanjah na kresni večer govorili so da se jim pokaže podoba onega, ki jim prinese venec . . .
Mnogo se je čez leto spremenilo v Lenkovci Posebno pri Beruardovih je bilo vse predrugačeno. Upi dom so jim prodali upniki ; z ostalim denarjem kup so si Bernardovi Tonačevo kajžico na koncu vasi. • Zopet je bil kresni večer. Po stari navadi je M vaška mladina zbrana na loki zunaj vas'-melali vence na vrbove veje in poskušali svojo
Tina tudi letos nima sreče; vse se ji smeja je tako nevkretna. Beroardove Marine ni bilo več med igralci. 2e jedno leto bo kmalu, odkar je odšla v učit se in izobraževat. Tako je namreč hotel oni l iz mesta, kateremu je Marina, vse zaupala, cclo svoje srce. A gospodič iz mesta tel je v drugo mesto. Ni d" ni sluha ni bilo za njim. Marina je ostala sana - " smodišču. Bolelo jo je to hudo v srce. Stradala očitala si je, da je sama kriva, ker je zavrgla pošten««« Murtina. Dovolj je bilo leto dnij in Marina poprej ^ ko jeklo, bolehala je nevarno in zdravniki so bili obuj* nad njo. Sramovala se je iti domov, a kam je
ker
da dobri posli od dnd do dnd postajajo redkejši. Liberalizem zajedel se je tudi v naše postavodajalstvo. Med drugimi izgledi navaja domovinsko postavo, po kateri ima občina človeka, ki je leta in leta preživel v tujini, tam porabil najboljše svoje moči, katerega ni mogla pridržati domi, oskrbovati na stare dni. Združeni so naši nasprotniki, katere vodi framasonstvo; pod pogubnimi načeli družijo se tlačene žrtve liberalizma v socijalni demokracji, ki se skuša vtihotapiti tudi med kmetsko ljndstvo.
Zato se združimo todi mi katoliki, kot svobodni možje se zavežimo med seboj z edino trdno, močno vezjo vere, upanja in ljubezni. Iz tega izprevidite, da mi duhovniki ne delamo zA-se, kakor kričd niši nasprotniki; blagor ljudstva nam je pri srcu, ker ravnamo se po gžslu: „Eden za vse, vsi za enega!"
Čast. gosp. kapelan Pešec pojasnjuje, zakaj mi katoliki zahtevamo versko šolo. Mi ne kratimo nikomur pravice; zahtevamo, da se naši otroci odgajajo v duhu vere katoliške. Le vera vzgaja značaje, značajev treba nam je v vseh stanovih. Pri nas na Kranjskem ne čutimo še tako živo potrebe verBke šole, kakor drugod. Da je bolje v tej zadevi, ni zasluga naše šolske postave, ampak zasluga vernega našega naroda, ki strogo čuva versko svojo zavest. Ml hočemo v postavi zagotovljeno imeti versko od-gojo, da se ves ponk vravn& v duhu sv. vere katoliške, da učitelj duhovniku v šoli ne dela ovir, kajti le če duhovnik in učitelj delnjeta složno, dosegla bo šola svoj namen.
O tisku zlasti časnikarstva govoril je čast. gospod župnik J. Brence. V poljudni besedi razlagal je velik vpliv časnikarstva, iz lastne skušnje navel je dt?a vzgleda, koliko škoduje slabo časnikarstvo.
Govorom sledilo je burno odobravanje, resolucije pripravljalnega odbora sprejete so bile enoglasno.
ubožica ? Ravno na kresni večer prilezla je domov. Pot jo je vodila memo loke, kjer je bila po starodavni navadi zbrana mladina iz vasi. Ko Marina začuje Sum, petje in smeh, umakne se v stran. A vzbude se ji pri pogledu na zeleno trato spomini v srcu tako silni, da ne more več naprej, zalo sede v travo poleg pota.
»Oh, kako britko se kaznuje mladenska lahkomiselnost! In kako hitro se maSčuje! Lani v kresu, kako drzno sem se vedla ondi na trati proti Martinu! Kako sem ga zvesto me ljubečega pehala od sebe in hitela slepa za sleparjem!« Tako je tožila Marina sama sebi svoje gorje.
Iz svojih težkih mislij se še-le vzdrami, ko začuje nekoga počasi stopati po potu.
Precej ga spozna. Bil je Martin. — Zakasnel se je nocoj in še le sedaj, ko je veselica na trati že skoro dokončana, bliža se počasnih korakov tudi on nekdaj tako ljubi mu vaški zelenici.
Cemu bi tudi sedaj hitel na loko? Kaj ima ondi pač iskati? Minula je zanj brezskrbna mladost. Njemu ni donesla sreče. V take misli vtopljen pride do počivajoče Marine ob potu. — Takoj sta se spoznala in zdrznila oba. Poteklo je dlje časa, predno sta pregovorila.
Gosp. trgovec J. Sega zahvali se v imenu navzočih gg. govornikom.
V	pripravljalni odbor izvoljeni so bili gg.: M. Povše, J. Klun, J. Bobek, J. Šega, Drobnič, Fr. Berdavs, Jože Steh, M. Oblak, J. Brence, Udovič, Pešec, Pavčič, J. Mrhar, J. Jaklič in Petrič.
Predsednikom izvoljen bil je preč. g. dekan M. Povše.
Po dokončanem dnevnem'redu sklenil je gosp. predsednik zborovanje s „slava"-klici Leonu XIII. in cesarju Frančišku Josipu I, katerim so se navdušeno pridruž li vsi zborovalci.
Sklepajoč svoje poročilo, pritrjujem besedam gosp. dopisnika iz Moravč, da je tudi nas prepričal ta 6hod, kako lahko bi se tudi pri nas dalo ljudstvo politično organizo-vati, kar bi bilo zlasti v času volitev velikega pomena.
Iz Samobora, 22. junija. V ponedeljek se je vršila izredna slovesnost posvečenja cerkve iu ob enem svete birme v Veliki Dolini v najlepšem redu in vremenu. Krasna cerkev je v čast vnetemu gosp. župniku in župlja-nom, kar so premil. g. knezoškof v jako izpodbudni pridigi in pozneje v nagovoru sami pripoznali. Prenočili to dvakrat v mokriški graščini, ki je gledd gostoljubnosti kakor krščanskega duha dobro poznata.
Popoldne so se odpeljali prevzv. g. knezošktf v Sa-mobor ter počastili s svojim obiskom ondotni frančiškanski samostan, obiskali obedve cerkvi, pokopališče, ogledali si prijazno mesto in krasno okolico.
Samoborčani bili so prijetno iznenadeni in bi bili tako imenitnega in odličnega gosta, kakor sem čul, sprejeli slovesno, ko bi bili prej o tem znaii.
Štajarsko. V Mariboru bodo dne 25. julija za duhovnike posvečeni sledeči gospodje: Belšak iz Zavrča, Oizerl od Sv. Marka pri Ptuju, Črnec iz Prihove, Dobršek
»Marina, kaj pa ti delaš tukaj!« pregovori najA-sled Martin prvi.
»Počivam. Trudna sem od dolgega pota, smrtno trudna vsled grenkih poskušenj,« odgovarja Marina \ter skriva pred Martinom svoj bledi obraz. »Tvoje besede so se spolnile, Martin!«
»Ne govdri o tem, Marina. Saj Bog d&, da se bo še vse, popravilo« tolaži jo Martin, ki je v tem trenotku pozabil na svojo opravičeno nevoljo.
»Martin, prepozno je. Neizprosna smrt sili za menoj in sama čutim, da me kmalu poneso v grob.«
»Pusti take otožne misli, Marina! V domačem kraju se boš zopet pozdravila in ko zopet pride kres leto osorej, tedaj bodeš zopet zdrava in vesela.«
V	takih pogovorih sta prišla v vas; Marina je šla s težkim srcem v kajžico na koncu vasi, Martin pa
nekako pomirjen na Zabukovišče.
* ^
* *
Drugi dan, na praznik sv. Janeza Krstnika, so ljudje ravno šli od maše, ko je zapel mrtvaški zvon . . . Umrla je Bernardova Marina, kot žrtev dekliške prešernosti in
lahkovernosti.
Takih grobov, pozabljenih grobov je mnogo, mnogo
na pokopališčih!
iz Zusma, Golob iz Lembaha, Horjak od Sv. Roperta pri Laškem, Jodl od Sv. Lovrenca tik Pohorja, Krajnc od Sv. Jurija ob železnici, Lanjšič iz Rožne doline pri Celju, Lom s Češkega, Medvešek iz Sevnice, Mihalič od Male-nedelje, Pod vinski iz Pišec, Sebat od Slatkegore, Štefan s Češkega, Štrakelj od Sv. Petra ob Muri, Valpotio iz Pivlovec pri Ormožu, Vogrinec od Sv. Vida pri Ptuju, Weizel iz Hočja. — V Ljutomeru se je nemškoliberalni duh začel razširjati v društvu, ki bi vsled svojega poklica ne smelo delati razločka med Slovencem in Nemcem, namreč v »gasilnem društvu", v katerem za zavednega Slovenca danes ni več prostora. V novejšem času so v prijaznem trgu vgnjezdili podružnico »nemškega šulferajua," ki hoče slovenske otroke prevstvarjati v »Nemce"; osnovali so tudi podružnico društva .Sudmark", da bi slovenske kmete laglje poganjali s slovenske zemlje ter priseljevali Nemce, ki bi naj v službo jemali samo nemške hlapce, nemške dekle, zaslužek dajali samo nemškim rokodelcem, kupovali samo pri nemških trgovcih. Da takemu početju nasproti Slovenec ne more rok držati križem, o tem si se lahko prepričal v majniku povodom volitve v občinski zastop. Na volišče je v »tretjem razredu" prišlo 83 Slovencev in 50 slovenskih »Nemcev" ali „nemških" Slovencev, ali kako bi jih naj že imenoval človek, ako zanje ne bi rad rabil njim nepovoljne besede „nemskutar"; v »drugem razredu" glasovalo je 8 Slovencev in 19 »Nemcev," med njimi brez malega vsi uradniki in penzijonisti; v »prvem razredu" bilo je 5 slovenskih in 7 »nemških" glasov. Celo iz Maribora, iz Celovca in z Dunaja so volilci prihiteli »Nemcem" na pomoč. Na podlagi volitve so v občinsko zastopništvo prišli gg.: Slovenci: Gomilšek, Ku-kovec, notar Šlamberger, Valpotič, potem „Nemci": Al. Duller (Dolar), Ad. Huber, Fr. Mavric, dr. Namesnik, Svarc, Zemljič, H. Zidarič, J. Štajar. Kako li bi se „nem-š$m" gospodom godilo, ko bi slovensko ljudstvo ž njimi ponovilo to, kar je enkrat poskusilo z nekim gostilničarjem
blizo g. Zemljiča. Dotičnik je namreč ob času neke volitT» razobesil prusko-nemške zastave. Bes je, da so zag^ vihrale v nedeljo samo predpoldne, ali to je zadostovalo, da so se Slovenci še tisti dan začeli ogibati dotičae go! stilne, a gostilničar si je vsled tega odšel nekam v druge kraje iskat ljubega kruheka, ker so mu ljutomerski „Nemciu, ki so pri njem imeli svoj „kaziao" ali shode, dajali pr«.' malo zaslužka. Ko bi po totem vzgledu Slovenci povsod podpirali Nemce, tako bi med nami ne imeli „nemških" trgovcev, „nemških" krčmarjev itd. Posebno pa še davkoplačevalci ob času raznovrstnih volitev naj skrbijo, da bo na slovenskih tleh imel krščanski in domoljubni Slovenec prvo besedo v zastopništvu občinskem in pa v šolskem. Na Slovenskem gospodar bodi Slovenec, kakor je to na pr. med Nemci Nemec, na Taljanskem Taljan, na Frai-coskem Francoz, itd. — V Konjicah je na svojem posestva umrl g. Fantoni. Niegoro ime je med ljudstvom dobro znano, ker je kot spreten slikar naslikal marsikatero cerkev, vzlasti na Stajarskem in po Hrvatskem. Svetila mn večna luč! — Pri sv. Janžu blizo Velenja so darežljivi farniki oskrbeli novo zvonilo. Dne 9. junija popoldne so se milostljivi gospod knezoškof dr. Napotnik pripeljali r dekanovino ,,2aleška dolina", da po tamošnjih krajih delijo zakrament sv. birme. Visokega gosta je pod slavolokom na okrajnej meji pri „Mostnarju" pozdravila „de-putacija" ali odposlanstvo od strani okrajnega odbora Soštanjskega, a večina ljudstva je velepastirja pričakala pri cerkvi. Tukaj se je sledeči dan pred birmanjem vršilo posvečevanje troje novih zvonov. Da so vse obiskane fare bile svečano opravljene, da so svoje veselje razodevale a strelbo, z razsvetljavo, s prižiganjem kresov, tega pač ni treba praviti. — Gospoda Klemensievič in Demuth sta od ministerstva dobila dovoljenje, da smeta meriti svet u železnico iz Veleuja skoz Slovanjigradec na Koroško. — Gosp. Roškar, nadučitelj v Lembahu, stopil je v pokoj. Za nadučitelja pri sv. Barbari v Halozah pride g. Podobnik.
Cerkev in šola.
Podobe iz življenja.
(Dalje.)
22; Materina oporoka.
Pavel je dovršil sredi poletja srednje šole in zre-lostni izpit. Vračal se je vendar tožen domov. Moj Bog, kake počitnice so ga čakale I Mati na smrtni postelji! O borni pokojnini je živela osamela vdova, žena davno umrlega uradnika v tem majhnem kraju in se veselila lepih darov, ki jih je kazal nje sin v šoli. Zanj je dobri sivolasi žnpnik ondotni mnogo, mnogo storil.
Bolezen je slabotno mater vrgla letošnjo pomlad na ležišče in tipanje je odplavalo vsem obiskovalcem, da vstane bolnica Še kdaj. Sin je prebdel marsikako noč ob svoji ljubi materi. In kader je bolnica tako globoko upirala svoje motne poglede v sina, tedaj se je mladenič
vsekrat sklonil k nji in ji d&: .Mati, govorite, kam naj grem, kak stan naj si izberem, s čim naj vam napravim veselje?* Mati ni odgovorila, ako ni bil blažen smehljaj na bledih ustnicah dovolj sladek odgovor. Sinova blagost in ljubezen do nje je bila za mater živa priča, da mu noben stan ne bode pokvaril srca.
Neki večer je bolnica ugasnila. Dopoldan je bil župnik pri nji, ki jo je okrepčal za poslednjo pot. Solin« mati ie S tihim glasom nečesa prosila, kar je slišal I« on sam. Ko pa se je osopla, prosila je po majhnem pre-molku duhovnika, da naj iz skrivnega predalčka stare, i« trhljene omare izvleče šicatljico z malim ključkoro. To škatljico mu je izročila in zopet šepetaje naročala:
»To je za mojega sina Pavla. Odprite jo še le, kB minejo štiri leta! V Škatljlci dobodete ie nekaj -oporoko. Pisala sem jo sama. Bog mi bodi milosten."
Popoldan sina blagoslovila, zvečer pa, kakor smo rekli — umrla, lepo, blaženo umrla. Bila je dobra mati, kakoršne nima vsakdo. Zato ji j« župnik takoj postavil nagroben spomenik; zapuščine ni bilo po nji toliko, da bi se mogla o te ti pozabnosti nje gomila brez tuj« pomoči.
Sin je bil sirota v pravem, polnem pomenu besede. Župnik mu je bil oče. On ga j« podpiral gmotno, « tudi učeč ga. 8in je stal na razpotja življenja sam, neizkušen, tožen, potrt. Župnika je Blušal in ni mu bilo žal.
Tudi njemu je živela ista iikra v srcu, katero j« njegov dobrotnik popolnoma razvnel. Bil je to poklic v duhovniški staB. Pavel je stopil v mestu, kjer se je doslej šolal, v bogoslovoico.
Štirikrat js po tej smrti ocvetila materin grob pomlad. Ko pa so četrto pomlad opojno dehteli grobni nasadi, krasili so veseli va&ftanje ne doleč od pokopališča cerkev, da bi v odičenem hramu daroval prvi sveti dar Pavel.
l)rugi dan -r- bila je nedelja in štiriletnica materine smrti -— usipali so se s razžarjsnimi obrazi verniki iz cerkve od nove maše. Ko sta stopila todi Pavel in župnik iz svetišča, odprl je poslednji škatljico, potegnil iz nje zlat križec, poročni prstan materin in pismo. Citala sta oba tresočih rok, z živimi pogledi: 4	Dragi sin jedinee !
Smrt mi je blizu. To je moja oporoka. Nisem te silila, nisem željo izrazila, niti svetovala ti nisem, kak stan izberi. Poznam tvoja blago srce ia ns bojim se za te. A bala bi se, ko bi po moji itrečeni želji izbral pot življenja, ki bi ti ne prijal, bala bi Be, da bi bil
lahko žrtev ljubezni do matere, ko bi ti svojo tibo željo gledč stanu razodsla. Danes si mož, danes imaš ali bodeš kmalu imel stan po svoji volji. Danes zatorej smem izraziti, kar sem želela ob tvoji sibeli in želela na smrtni ppstslji. O ko bi bil dnbovnik! Ako si, blagoslavljam te, blagoslavljala te bodem v aebesib. Blagoslavljala bodem tvoje oko, ki bodi vedno odprto čredi vernikov, blagoslavljala tvoje uho, ki vsikdar poslušaj glas trpečega zemljana, blagoslavljala troja usta, ki naj vedno govori za božjo čast in zveličanje duš, blagoslavljala tvoje noga, ki naj povsodi bodi jo po stezah božjih zapovedij in usmiljenja, blagoslavljala tvoje roke, ki naj de!4 pobožnim in vredaim ljadem nebeško brano. — Vzemi ta križec, drag spomin od moje matere in svoje babice! Ohrani prstan ia bodi ti simbol nepretrgane zveze s cerkvijo I Moli za rajnega očeta, moli za-me!	Tvoja mati.
Pavel in župnik sta prišla na pokopališče. In kakor bi ju vlekla neka tajna sila, stopila sta k grobu Pavlove matere. Pokleknila sta oba h kratu na zelena tla in sin je položil materin list na cvetje gomile. Ljudje so vreli mimo, postajali in šepetali: »Kako dober «in I"
In oni, ki so poznali rajuico pod cvetno rušo, govorili so glasno: „To je bila blaga meti."
Pavel in župnik pa sta bila globoko ginjena in nista mogla zdržati solz.
Žalne in srečne so bile solze, ki so kapale na — materino oporoko.
Razne
(Domoljub) je z današnjo številko nastopil drugo polovico tekočega leta. Ob tej priliki vabi Slovence na novo naročnino ter se priporoča zavednim Slovencem, da ga širijo med ljudstvo. Vzlasti prosimo gg. duhovne, naj „Domoljuba" tudi v prihodnje tako požrtovalno. podpirajo in razširjajo, kakor so to dosedaj storili.
(Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.) Po želji osnovalnega odbora za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani sta zbrala spodaj podpisana tudi za štajerske Slovence pripravljalni odbor s sedežem v Mariboru, naj bi na pomoč bil ljubljanskemu odboru pri njegovih pripravah za občni shod. V odbor sta poklicala veljavne može raznih stanov po raznih krajih lavantin9ke vladikovine, naj bi tako vsi štajerski Slovenci, kateri se želijo shoda udeležiti, priliko imeli, pri njih poizvedeti vse v tej zadevi potrebno in jim tudi naznaniti kakoršnekoli posebne želje in predloge zastran shoda. Podpisana objavita radostno in ponosno, da so vsi in prav vsi v odbor povabljeni možje drage volje vabilo vsprejeli in shod navdušeno pozdravili. Njih imena po vrsti so: Dr. G. I p a v i c, zdravnik pri Sv. Juriju na juž. žel. in župan ; dr. Fr. J u r-t e 1 a, odvetnik v Šmariji, dež. glavarja namestnik; Jakob
novice.
*
Kovačič, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. Gor.; Fr. Lipo v S e k , kmet v celjski okolici; dr. Ivan L i p o 1 d, župnik in deželni poslanec; Al. Miki, trgovec v Ormožu; dr. Ivan Mlakar, profesor bogoslovja in ravnatelj kne-zoškofijskega semenišča; Fr. Ogradi, inf. opat celjski; Ivan Pa h er ni k, veletržec v Vuhredu; Fr. Bobič, c. kr, profesor, državni poslanec; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju in deželni poslanec; Ivan Skuhala, dekan ljutomerski; Mat. Slavič, kmet na Murskem polju; Kon. V a š i č ; c. kr. ministerski svetovalec in graščak ; Al. V e-1 e b i 1, kmet pri Sv. Petru pri Mariboru; Fr. U r b a s, kmet na Dravskem polju; Jos. Z a 1 o k a r, kmet na Blanci v fari sevniški. — Ta odbor je imel minoli ponedeljek, dn<5 27. junija, ob 10. uri dopoldne sejo v dvoru stolnega kapitola mariborskega, ter z ozirom na naše posebne razmere v razgovor vzel po ljubljanskem odboru mu poslane načrte predmetov, za razprave občnega shoda odločenih.
Fr. Košar, prelat. Dr. Ivan KrižaniČ, kanonik.
(Novomašniki.) Mil. gospod knezo-škof bodo 21 bogo-slovcem dn<5 19. julija delili subdijakonat, 21. julija dijakonat in 28. julija presbiterat. Posvečeni bodo naslednji gg.: 1. Benkovič Josip iz Kamnika, 24. jul. v
Kamnika; 2. Cegnar Josip i« Stare Loke, 24. jolja v Stari Loki; 8. C i k Karol is Ljubljane, 24. julija pri av. Jakobu v Ljubljani; 4. D o r n i k Karol iz Tržiča, 81. julija f Tržiča; 5. Gruden Josip i« Ljubljane, 24. julija pri sv. Petru v Ljubljani; 6. Jelene Ivan s Dobrine, 81. julija na Ovsišah pri Kropi; 7. Ker in M. iz Križevega, 81. julija ? Križevem pri Kostanjevici; 8. Kol ar Gustav it Ljubljane, 7. avg. pri sv. Jakobu t Ljubljani; 9. Kos Matej iz Št. Janža, 81. julija v St. Janžu; 10. Len asi Karol iz Ljubljane, 24. julija v Ljubljani; 11. Levičnik Alfonz iz Planine, 31. julija ▼ Logatcu; 12. Medved Anton iz Kamniki, 31. julija ' * Kamnika na Žilah; 18. Rihar Stefin iz Polhovega Gradca, 31. julija v Polhovem Gradeu; 14. Žvan Franc iz Kamne Gorice, 31. julija v Kamni Gorici; 15. K n i f i c Josip it Trboj, 31. julija v Smledniku; 16. Kocijančič Anton iz Loma pri Tržiču, 7. avgusta v Tržiču; 17. Krom ar Ivan iz Dolenjevasi, 31. julija v Dolenji Vasi pri Ribnici; 18. Meršolj Ivan iz Radovljice, 24. julija v Radovljici; 19. Rihar Matej iz Polhovega Gradca, 7. avg. v Polhovem Gradcu; 20. Stroj Alojzij iz Dobr&ve, 81. julija na Dobravi; 21. Trpin Ivan iz Želetaikov, 24. julija pri čč. Uršulinkah v Ljubljani.
(Drniba sv. Cirila ia Metoda) ima letos svoj občni zbor v Postojni dnd 28. julija. — Slovenski časniki priporočajo, naj Slovenci v proslavo godu svetih blagovestnikov darujejo cirilo - metodijski dar v prospeh družbe sv. Cirila iu Metoda, kateri je namen delovati za slovensko šolstvo na katoliški podlagi. Dobro delo stori, kedor kaj daruje za domačo vzgojo naše mladine. Zato naj je tudi „cirilo-metodijski dar" Slovencem iskreno priporočen I
(V Gorici) se je bilo zbralo minoli teden leto število za slovenski katoliški shod vnetih gospodov, kateri so pod predsedništvom preč. gosp. stolnega dekana Franca Mrcine p<%v živahno pretresali tvarino, za shod namenjeno. Po večjem so se vsi skladali z resolucijami pripravljalnega odbora v Ljubljani, vendar j<i prišlo v razgovor mnogo važnih prememb, katere so tudi obveljale. Ker bodo ti gospodje tudi po župnijah v tem smislu delali, je upati, dase zanimanje za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani po Goriškem močno razširi in okrepi. Tudi za pokritje troškov na shodu katoliškem so zbrali lepo svoto. Bog blagoslovi delovanje takih naudušenih mož.
(V Škofji Loki) se je lepo itvršil pripravljalni zbor za prvi katoliški shod na praznik sv. Petra in Pavla. Dopoldne je bilo v mestni farni cerkvi spodbudno duh. opravilo, pri katerem je cerkveni govornik pojasnjeval namene katoliških shodov sploh in namene prvega slov. kat. shoda posebej. Popoldne se je vršilo zborovanje pri „kroni". Govoril je prvi g. S. Z u p a u temeljito in poljudno, kako naj Slovenci vsepovsod razodevamo nevstrašeno svojo katoliško zavest. G. dr. V. Gregor i Č je lepo govoril o predmetih, ki se bodo obravnavali na kat. shodu. G. J. K a 1 a n je pojasnjeval dolžnosti katoličanov v današnjih dmSb. Shoda je predsedoval Č. g. mestni župnik Ivan Tomažič. Shod se je vršil v najlepšem redu in gotovo ne bo brez blagodejnih nasledkov. — Isti dan so pokopali bivšo prednico uršulinskega samostana gospo M. Be-
nedikto. Takega pogreba Loka baje še ni videla. B|,g| gospa mati naj počiva v miru!
(Sloveiskih delievnikev) v Ameriki je 27, in 8jMr škofa dr. Janez Vrtin in dr. Ignacij Mrak, op»t dr. Bernard Ločnikar in misijonaiji gg.: Jak. Trob«</ Jan. Stariha, Ivan Solnce, A. Ogulin, Alojzij Plut, Jos. K as t i ga r, Ivan Pavlin, Ivan T o r v, F. B aj e c, Fr. Sušlerš i 6, J. B u h , Fr. Košmer'j| Simon L a m p e, Ivan Žužek, Peter J e r a m , Ign,4jj T o m a z i n , Janez Čebul, Jos. Zalokar, Filip A. Režek, Severin G ros s, Ciril Z u p a n , R0raM H o m a r, Vinc. S i f r e r. Od teh delujejo 4 med Slo-venci, katerih je v Ameriki okoli 12.000. Slovenci so kot pridni in zanesljivi ljudje povsod priljubljeni. Večini jih dela v nevarnih rudokopih.
(Na sv. Viiarje) došlo je dnd 25. junija 1.1. 8 posebnim vlakom okoli 900 pobožnih ljudi iz spodnjega St*. jerskega in s Kranjskega. Prečast. gospod dekan iz Žab-nic prišli so romarjem v spremstvu ved svečenikov z zastavami naproti, jih pozdravili iu peljali v lepem sprevodi v cerkev, kjer so bile večernice z blagoslovom, molitve in druga cerkveua opravila; drugi dan delitev sv. zakramentov in darovanje sv. maš. Vdeleženci so polni zahvale in za-dovoljnosti zapustili sveti hram Matere božje, se veselega, srca poslovili, ter se vrnili proti Trbižu, kjer jih je poseben vlak zopet prepeljal do tja, od koder so prišli.
(Toča) je zdatno škodo dne 25. jonija napravili severno od Maribora po Jarenini in v okolici.
(V Brebrovnikn pri Ormoia) se je Mariji Bišek ie več časa blodilo. Dne 24. junija se je obesila na stopnicah, ki vodijo na nahišje. Sirotica je živela 92 let.
(le ikofovine mariborske.) Župniki postali so čč. g?.: Zdolšek pri Sv. Juriju pod Taborom, dozdaj bil je u župnika v Solčavi; Gajšek pri Sv. Vidu blizu Ponikve, dozdaj župnikoval pri Svetinjah poleg Ormoža; Karbi, dozdaj kapelan na Dobrni, pride v Zreče pri Konjicah. Neutrudljivemu temu svojemu sotrudniku .Domoljub" iskreno čestita. C. g. Anton Medved je dne 4. junija v Rimu prestal skušnjo za doktorja modroslovja, dne 27. junija pa je na Dunaju postal še doktor bogoslovja ali svetega pisma: mladi vrli gospod je doma z Gorice pri Rajhenburgu ob Savi. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Kolar za provizortja fare v Rožni dolini, Pajtlar pa na jednako slažbo k Svetinjam, Mere v Mislinje, Rrglez od Sv. Vida k Sv. Štefanu, Kačičnik v ZetAle, Pivec na Rečico, Kakuška v Ribnico.
(Konservativno obrtno društvo v Ljnbljani) priredi V nedeljo, 10. jul. t. I., ob 5. nri popoldne v Šentvid« nad Ljubljano v dvorani »katoliškega rokodelskega domi" VIII. redni shod. — Vspored: 1. Nagovor in poročilo uačelmkovo. i.'. Obrtne zadeve. 8. Slučajnosti. Zborovanje vršilo se bode ob vsakem vremenu. Po zborovanja prost« zibava v gostilni pri „Kraljiču\ K temu ve!evainem» zborovanju vibi nujno vse gg. člane in prijatelje društva
ODBOB.
__ (Ameriške novice.) BAmerikanski Slovenec" po'0*1 v 25., te dni nam došli številki z dn6 10. junij«, <*» je dud 2. t. m. Vid Grahek kopal v jami pri Tower-o» Minesoti. Nenadoma se utrga velik k6s rnde, ki ga Je d"
smrti potolkel. Gcabek je bil dom4 iz Petrov« Vasi prj Črnomlju, »ter 35 let, neožeojen. — Luka Bel i ga j iz Rakitnika na Notranjskem :n Anton Marinčič iz Brezovice pri Stopičab sta se napotila v Kalumet obiskat prijatelje. Hodila sta po železničnm tiru. Kar prisopiha nasproti vlak, in ko stopita na vštricni tir, pridrvi od zadei drugi »lak, ki ga n;sta videla, ter oba vrže ob tla. Beligaj je bil takoj mrtev, Marinčič je živel g« deset minut Na Kranjskem sta zapustila ženi in otroke. — Letina v Združen h državah ne kaže posebno dobro. Ker je deževalo do srede maja, ozimina ni mogla vspovati in tudi setev poletne pšenice se je zavlekla. Prcc^j dobro pa kaže koruza. Sicer pa imajo Amtrikanci Še mnogo starega ž ta.
(Dnhovniike premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Josip Lažni k, administrator v Podlipi, je prezentiran za župnika v Polhovem Gradcu. C g. Jos. Grcgorič, kapelan v Višnji Gori, je premeščen na Trebelno; na njegovo mesto je šel semeniški duhovnik č. gosp. Jakob P a v 1 o v č i č.
(Pri občinski volitvi) v Cekovniku v logaškem okraji je bil izvoljen župan m posestnik Anton Rupnik, sveto valcema Jan. Šinkovec in Lor. Rupnik. — V Nasovčah v kamniškem okraji je bil izvoljen županom posestnik Andrej Barle, svetovalcema Janez Sedlar iu And. Kern.
(I« Starega Trga) pri Ložu se nam piše: Danes dnč 2. julija je bil pri nas zopet izvoljen županom g. Fraučišek Perušek. — Danes pnpoludne ju začelo v Prezidu goreti. Starotrško gasilno društvo je h t.-lo na pomoč.
(Nesreče) Včeraj je davkarski pristav v Šmfji Loki, g. Adolf Volanšek, na izletu proti Podnartu padel tako BMrečno z u«ke višine, da je vsled ran nmrl. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Podbr.zje. — Dne 29. junija je posestnik M. Mravlja iz Hotavelj * kranjskim okra u padel « čtšnje in kmaln Dato umrl. — Due 27. junij« je v Kaki padtl s krova fregate »Cesaričioja Štefanija" mornar K o k> 6 m ter zginil v morju. Bržkone je med padcem aadel z glavo ob železje, ker so našli krvav sled.
(Letina.) Iz Štange se nam piše: Letina v tukajšnji okolici prav slabo kaže, ker črvi žito in travo prav hudo izpodjedajo; tudi sena bodo malo nakosili. Sadno drevje bode slabo obrodilo; štangarskih češenj bodete letos malo videli v Ljubljani. Hrušk in jabolk skoraj nič ni. Lani nam je toč« vse vzela, letes pa preti slaba letina.
(Utoiiil) Pretečeno nedeljo popoldne je v Žužemberku utonil 31letnPM*rlin Ubank, du^ar, domti v Dravljah nad Ljubljano. Napil se je žganja, nato pa v družbi drugih delavcev, ki zidajo novo sodnijsko poslopjo, šel kopat se v Krko. V norčiji je skakal pijan po jezu, tu se mu izpodmakne in pade v več metrov globoko vodo pod jeiom. Vsi poskusi, da bi ga rešili, so bili zam&n. Kake pol ure potem prišla je njegova žena z Gorenjskega ga obiskat, b.lo je prepozno, dobila ga je že mrtvega Z' pet sad nesrečnega žganja, .ki se tudi po Dolenjskem vedno bolj širi!
(N«sre$a) Dodatno se nam še poroča o nenadni smrti g. Adolfa Volanška, c. kr. davčnega pristava v Škufji Loki: V nedeljo je šel v družbi k sv. Joštu.
Proti večeru se je vračal čez Podbrezje v Podnart. Ločil se je od družbe, šel po bližnjici skozi gozd, prišel do nekega kamnoloma ter padel čez skalovje v globočino. Našli so ga mrtvega pod pečino. Pokojnik je bil star 29 let, oženjen, vesten uradnik in spreten godbenik.
(V Novem Mestu) je bil za župana izvoljen g Fran P e r k o , za svetovalce gg. A. P a u s e r , dr. S c h eg u I a iu dr. Pozni k.
(Nevihta.) Z Vipavskega se nam piše: Dne 28. t. m. na večer nastal je po vipavski dolini hud vihar. Vode se niso mogle naglo odtekati, preplavile so lepe travnike in mnogokje zasule njive. Strela je udarila v Šturji v brzojavni drog ter ga razklala na drobne kosce, več dreves ob cesti je cskubla, kak h pet drogov popolnoma razdejala, potem pa se ravno nasproti pokopališča zgubila v zemljo, katero je raztir-kala ter ob jednem odbila še od cestnega zidu karatn;o. Ta tretji nal v ni trajal dolgo časa. y.
(Nesreča.) V Gropadi pri Bizovici ubila je strela mladeniča, ki je nesel domov seno za kravo. Našli so ga sredi travnika pncej osraojenega od strele.
(Pri občinski volitvi) v Kaplivasi v kamniškem okraji je bil izvoljen županom g. Andrej Mejač ml., svetovalcema pa J. Drešar in J. Lukanec.
(Strela) S Pivke se piše: Sv. Vida dan je bil za Pivčane strašen, kakeršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Zvečer proti 6. uri se pripode od juga črnosivi obkki z gromom in bliskom, ulije se silna ploha; mož Lovro Vdovič iz Zagorja in žena njegova bežita z njive pod bližnji hrast. V tem hipu trikrat trešči, tretjič udari dva metra proč od moža iu žene. Mož obleži kot mrtev, žana pa kliče na pomoč. Mimo pride voznik iz Zagorja, vzdigne in strese rnoža, ki ga je puh strele omolil; žena je bila bleda stmhu. Na pomoč prihite tudi zagorski g. vikarij in ljudje z vozom, na katerem oba odpeljejo v Zagorje. Možu je strela osmodila lase, ožgala ga po prsih in z desne noge potegnila čevelj, za katerim je imel vtaknjen krivec. Doma so ju greli in drgnili, ker v nogah ju je lomil hud krč. Mož je že boljši, žena pa je zelo oslabela in toži, da jo močno peče po životu. Smrtne nevarnosti ni, vendar pa utegneta še dolgo ležati. Ljudje kolnejo po-gostoma: Strela te ubij I Ta žalostni slučaj jih zopet uči božje kazni.
(Tržna cena v Maribora.) Pšenica 6 gld. 60 kr., rž 5 gld. 20 kr., ječmen 4 gld. 85 kr., ovt s 3 gld. 16 kr., koruza 4 gld. 90 kr., proso 3 gld. 90 kr., hajdina 5 gld. 35 kr., krompir 2 gld. 30 kr., vse po heltolitru.
Listnica upravništva: One naročnike, ki so „Domoljuba" plačali samo za pol leta, prosimo, da nemudoma dopošljejo zaostalo naročnino, ker bi jim sicer zaradi veda prihodnje itevilke ne mogli več doposlati.
Prihodnja številka „D0M0LJUBA" izide dne
21. julija zvečer.
Loterijsko srečke.
Dunaj, 2. julija: 63, 59, 49. 9,	87.
Praga 28. junija: 47, 58, 28, 13,	41.
Line 25. junija: 21, 76, 61, 45,	74
Tržne ccne t Ljubljani
dne 2. juliia.
r---------------	\*L\	Rt
l'šeni-% hktl. . .	6i 80	
Rež, „ . .	5	80
iečmen, „ ...	4	40
Oves, „ . .	2 75	
Ajda. „ . .	5 90	
Proso, „ ...	4	71
Koruza. „ ...	4	60
Krompir, „ ...	2	86
Leča, „ . .	12	—
Urah, p . .	10	—
fižol, „ .	9	—
Maslo. kgr.	—	86
Mast,	—	«8
, Špeh svež, „ 1		56
$peh povojen, kgr. Surovo maslo, „ J uoe, jedno „ Mleko, liter . . . Ooveje meso, kgi relečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec .... (lolob .... Seno, 100 kgr. . Slama „
Drva trda, 4 kub. niti „ meti) a, „
. 84
_ 7 2
B(destnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem iu znancem tufcno vest. da je Vsemogočni poklical k Sebi naSeg.i nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, deda in brala, gospoda
ANDREJA h\L/A.
posestnika in načelnika cestnega odbora ljublj. okolice.
po dolgi mučni bolezni v sobolo. dne IS. junija zjutraj ob ii. uri. previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 65. letu njegove dobe.
Pogreb je bil v ponedeljek, dne 20. jun. ob S. uri zjutraj na viškem pokopališču
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ob jednem pa se zahvaljujemo za izraze sočutja mej boleznijo in ob smrti pokojnika ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, darovalcem krasnih vencev, osobito preč. duhovščini, g. okr. glavarju cesarskemu svetniku Mahkolu, gg. Šlibarju, VVitscblu, Mathianu. gg. županom in cestnim odbornikom.
Na Viču, dnč 20. junija 1892.
63 (t)	Žalujoča rodbina Knez.
IG. HELLER, DUNAJ,
s/2 Praterstraswc 78.
1lluMrcv.nl upliniti In »tk>aln> pi,m, , hr.il.kem, nemtkrm, taiken In ilovtniknm iVJinl	" ' ln ,r,nl"- - 6,1 " P0»k"»»J0 - lar.ncija,
W *»)>«' m'<oM cettp/ -90
Cfofroaa,
pleskar, laklrar in naplRnl slikar, 172 [13)
v Ljubljani, na Bregu it. 6.
se priporoča »1. občinstvo v mestu in na d' želi v lično i/.vršitev v g« h v njegovo stroko spadajočih del posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke.
Yse stroje za kmetijstvo, vinarstvo ju sadjarstvo,
mlatilnice, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, mline za sadje,
stiskalnice 23 sadje in vino, za grozdje,
k«l<or iie dnjt i trnje |„ priprave
se«, kmctijmtvo, vinarstvo ln sadjerejstvo itd. priporoča v najnovejši In Mul.olj« obliki, po ceni:
Velika zaloga vsakovrstnega žita
sočivja, isterskega in kraškega brinja t. r družil, deželnih pridelkov jo na prodaj po naj nižjih cenah s t"fno i" pošteno postrežbo pri o<; 2a
Ivan-u Knez-u
v Ljubljani
Marije Terezije cesta H. 3.
i ■■ »peoljalist
SchickM.^H'
gasso it. 3, priporoča trpečim valed kile	3', 10-1)
elast. kline pasove (Bruchbander)
izdelane po najnovejših predpisih in najpripravnne. kateri zabra-njajo povečanj« bolečin, za enostransko porabi gld. 5 d < 8'— za dvo-transko gld. 9 — do 15 — Za hudo trpeče (reponii bar) prav pripravni so moji elastični pasovi s premikajočim se klopčlčem, enostranski gl 4"50 do 7 "i0.d'ostr.gl.8'80 d >gl 15' — P i naro itvali. katere se izvrše po povzetji, označi se kakovost bolezni
Šiška Fr, Hi
/režije oesta
it 6, priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu izborilo svojo zalogo najraznovrstnejših
V O
po nizkih oenah. 61 (<; l)
Košir Ant,
v Ljubljani. Kolodv. nlioe 24,
izdeluje in priporoča
jermena za stroje
i/, najboljšega jedrnatega u^nja, kovčege In torbioe po n<j
nižji ceni Na pismena vprašan a odtrovmja točno, cenik in risbe na željo zastonj.	62 (6-1)
Primerna darila!
rr.
priporoča uljudoo
Fran Čuden,
urn i*,
, preje J. GEBA,
v Ljubljani, Slonov« ulice it. ti,
ter vabi uljudno preč. duhovščino"^ «1. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrstnejših tepnih nr, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnto (W eckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov.
Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10— „ srebrne remontoir • ure „ „ 7 60 B 12 — iste i dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— n zlate nre za dame . . „ „ 16- , 35 — zl te nre za gospode . „ „ 24 — „ 130'— Oarantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zapeljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Ceninni nnrn,v,nitri oa	A-A
,	V ,	--- —• ...... m. unilif.iiir, prt pulili Uf,,'
jamuim. — Cenjeni naročniki se roogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vz ie temu. da prodajem dobro blago za res nizko cono.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po
< Ij' i obratno pošto. 17 6	205 38 13'
ar llustrovani ceniki na ioljo gratis in franke.
!
^	Š|>ilalwkc 111 i<■ tT v^ I^Jublja^ ^
h'jI
s s
v v
'J*
i? «
HJN
Usojam si velecenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu v mestu in na deželi uljuilno naznaniti, da sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in ceno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno
blago za moška in ženska oblačila
iz pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni
robci vse v največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjam, da se bodern zadovoljil v bodočnosti z najmanjšim dobičkom ter cen j. odjemalcem vraži unil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam se v mnogobrojni nakup	velespoštovanjem
so i2-6	mm-
ŠpitalNke ulice v LJubljani.
m

Ljubljani. "V®
a *
a
S -s -
t S-A b M
S a CS Z"
J
m
m
j •§
i/	a
a	-a	—'
^ oc	rt	.T
a, n	S	<c
'C a	,5
o. "	^
r a, « g
O <v
S
m m
a
k
£ §
S'g.
s -s
s °
a. a.
® 2
.2. ©	*
.5 a	a
* i	I
a °
s	c
S .2, o
n- c	> "g
S
C(j t/v	>
MJ °	*
O. (H
o	Cu
c ce	3
a	~
oj	a»
S 'S
o a	o
a, "s	a.
Vse rabljene
pismene marke
kupuje vedno G*. Zechmayer,
Noremberg (NUmberg). Obrazei zastonj.	20—17

Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna
bratov Olz v Jtregeiicu
na Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži-vamo. Tiata je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč. pomiri živce, in je dosti bo^ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeža nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so stirvoglati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo.
Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. —V Ljubljani pri: Jegliču & Leskovicu, F. S. R o j n i k u in M. W a g n e r j e v i vdovi.-Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 41/« kil franko s pošto.
131
fis&f je
tovarna za Kneippovo sladno kavo v Bregencu.
III
(20-17)
IIIIIIIII*11
Bavnokar je v novi Izdaji Izlila knjiga: 453-2
3
3
0) ►
•H m
n
fH
C &
o ft
Pot v nebesa
ali
življenje udov m.reda ■v. Frančiška Seraf., ki med svetom živijo.
Spisal 0. Nikolaj Mežnarič,
frančiškan v Mariboru.
IV. neiepremenjeni natis.
V Ljubljani, 1892.
Založil*, „Katol. Bukvama . T sk „Katol. Tiskarne".

554 strani, v usnjl vez. gld. —'90, % zl. obrezo gld. 1-20.
Med slov. molltvenlkl najpriljubljenejia knjiga; njena nizka oena Jo priporoča v obilno raziirjatev temveč, ker so vse druge knjige in. reda razprodane.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAIOHEL,
(ia) 47 zobozdravnik	(7)
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli.
Ta tinktura za ielodeo je sredstvo, ki vendar zdatno krepča opravila prebavi.ih

261 4
lalino, organov m
pospešuj« odprt život. Dr. Hager, doktor filozofij«' in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O., in jirof. Knapitsch, za-pi isoieni sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodeo ke-niično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
Izdelovatelj razpoš.lja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in 'v v <<, <w več. Zabojček z 12 steklenicami v^ jg^ stane gld. 136, s 24 gld 260, s 36 gld 3 84, s 44 gld. 4 26. 55 steklenic telita 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5 26, 11') steklenic gld. 10 30. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v LJubljani, Dunajsku cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
Kxs»sa:zxszzzzzxs
N H
M M
K
M! H
U i
M i
Ki Ni Ni Kj Mi Kj Ni Ki
«
♦
Isojava si ponujati:
Opeki) z zarezi za $Mo, nrve vrst«
(Strangfalzdachziegel) 1000 komadov 45 goldinarjev,
Opeko z zarezo za streho, druge vrste
1000 komadov 33 gld.,
zraven spadajoče žlebake z zarezo po 20 kr. komad
Zi tipičnost jamčiva tri leta tako, da kar In se utegnilo raz zebsti t« opeke, jo ua domestiva z novo brezplačno.
Na zahtovauji! sva pripravljena pu.služiti z iizorei.
Prodaja in zaloga j«:
Konj ušli i trg Stv. 10 v LJubljani
Knez d* Zupančič
Kopališče in vodozdravilnica v Kamniku, Kranjsko.
(1'n.taja lokalne železnice Ljubljana-Kamnik.)
IS 21-10
Jelenov zob
v srebru 75 kr., z gamsom gld 125.
Absoluten vspch. 6-6 Zaapanje izključeno!
Cena gld, 2'25, s koledrom gld. 3 05.
Po noči sveteč cifernik
70 kr. več, ravno tali kolcdar-darski budilnik, s ponoči svetečo cifrnico, z miznim zvoncem montiran, gld. 475, prima-kakovost gld. 6'75. Vn llivt štirioglaste ka-iV ' istne oblike, z niklastiin okovom , pozla ena, f _	bogato cizelirana skoro 2S cm S
visoka ura z budilom, z bitjem * '/i in '/» me, cena gld. 9-— > brez bitja gld. 6--. Ura s S kukovico, bije '/, in '/, ure, f oena gld. 7-~, p umcin, iz- > , .	,. .	deliini omarici gld.	ku- L
kovico prepelico in repctiranjem, bogato izrezana gld 18 50 f
EMIL MATER, l im Dunaj, I., Deutschmeisterplatz 4. i0_i0 >
Vm proti dveletnemu Jamstvu, tovarniški ceniki zastonj. >
rV"V VVVf)
pod vodstvom specijulnega idravnlka, ki ima spričevalo sposobnosti od veled. g. kapnika Kneippa, pri
katerem je dlje r-asa prakiiuir.il ter potem dve leti vodil jiko obi.-kano zdravišče p> Kneipp ov»n> zlstemu in dosega najbolj« vspehe, o čemur su-doiijo mnogi zahvalna apr.čala
O zavodu in stanovanjih daje potrebna dotična pojasnila
M i3'1)	Vodstvo »drarUin,
Zahtevajte povsodl pri nakupovanji izreono a*-prekosljlvega
Barthelovcga pristnega karbolineja
kateri edini di lesu tri- do itlrlkratno trpeinoit ia llini rujavo barvo. Barthelov karbolinej Je zanesljivo sredstvo proti živinskim nalezljivim boleznim, ienu, proti nadležnim muham, podganam, mriesom, dalje vlainta stenam Itd. - Cenik in opis uporaba zastonj. 5 Kilo pe polti gld. 1-60. - RazpoiUJam tndi
mast za vozove in usnje, strešni klejni papir, patentovano strjeno smolo, olja za stroje
itd. najoeneje Trgovina J« bila nstanovlJoM L 17«.
3,1 (r'-l) 31. Kartlicl A lom p..
__Dunaj, X., Keplergasse 20 32.
Največja zaloga j
šivalnih strojev«
I JAN. JAX, 1S
LJUBLJANA. J
Najniže cene. |j Ugodni vplačilni obroki m J (1410) dovoljujejo. (30-40) J
Zamenjuje »tire stroje. ^ j
Gonilniki zastonj in franko.
i
Izdajatelj: Dr. Ivaa laseili.
Odgovorni »redtik Hu^aT
Poprave vrM « trajno in ceno
toči*
Tiska ..KaUiUika Tiskarna"