MLEKO SPET »NEČISTA« GRADNJA KIPI	ČISTILNE NAPRAVE
Stran 5	Stran 16
ŠT. 21 - LETO 59 - CELJE, 27.5.2004 - CENA 350 SIT
I
			
Cafté 1 UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽ4RNA: 03/713-26665		Najboljše iz klasja. -«-Cf»«-»-"^-	
Želite da so vasa okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
"NOVA" OKNA
prednost j© v kvaliteti
M I K d.o.o. C e I] e , Gaji 4 2 b , P E C e I j e 0 3 4 2 S 5 0 5 0
OSO 1 2 24 www. mik-ce.si
IlIíHllHiliHliriHIlHHlfliHflIliltílllBí:
UVODNIK Kaj bi sploh radi?
Se mi zdi, da je v tej zadnji enoumi opozorilni stavki zdravnikov in zobozdravnikov, ki jo je v torek organiziral njihov sindikat Fides, »osebek skrit v povedku«. Stavkali bi naj namreč zaradi nestrinjanja z zakonom o zdravniški službi - poenostavljeno zaradi sedanjega sistema dežurstva, ki se deli na efektivno in neefektivno, ter zaradi prepogostih dežurstev, kar je tudi v neskladju z delovno pravno zakono- MILENA B. dajo. Ampak bolj kot človek premle- POKLIČ va tokratne stavkovne zahteve, bolj je videti, da gre le za zahtevo po boljšem plačilu dežurstva, ki bi naj dobilo tudi novo ime.
No, ministrstvo za zdravje je v pogajanjih s Fidesom že dan pred stavko ponudilo, da bi tako imenovane neefekti-ve ure (čaš, ko so zdravniki le v pripravljenosti) nadomestile ure v okviru rednega delovnega časa ali preko njega in bi bile torej plačane 100-odstotno (sedaj so 90-odstotno), zdajšnje efektivne ure (čas, ko dejansko delajo) pa bi bile plačane 150-odstotno. To je pravzaprav tisto, kar zdravniki terjajo, a kaj, ko ponudba nima kake prave teže. Bila bi naj le napotilo vladni pogajalski skupini, odgovorni za vsebino kolektivne pogodbe za javni sektor. Samo z obljubo pa Fides seveda ni zadovoljen.
Opozorilna prekinitev dela je torej bila, a lahko bi rekli, da je izzvenela precej medlo. Velik del pacientov je sploh ni občutil, saj so poleg tistih zdravnikov, ki so to morali po zakonu, normalno delali tudi drugi, ki jim ni bilo do podaljšanega delavnika (delo je pač treba opraviti). Po drugi strani je pa tudi res, da smo pacienti že nekako navajeni na večno čakanje: »Ena urca gor ali pa dol...«
In kako je bilo v celjski bolnišnici? Na sindikalnem sestanku se je zbralo med 50 in 60 zdravniki. Prisluhnili so predsednici bolnišničnega odbora Fidesa Mateji Grat, ki jim je predstavila stavkovne zahteve, priložnost, da lahko informira pretežno mlajše zdravnike, pa je izkoristila tudi direktorica bolnišnice Štefka Presker. Skratka, sestanek je bil na ustreznem nivoju. Pa se spomnite, na kakšen zdravniški bes je ravno v celjski bolnišnici naletelo spreminjanje delovnega časa in omejevanje števila dežurnih mest ter s tem dežurstev? Zaradi tega so se do nerešljivosti zaostrili odnosi med zdravniki in takratnim direktorjem Samom Fakinom, kar ga je posledično stalo direktorskega stolčka. Dežurstva so torej hudo resna zadeva, a očitno ne zgolj zaradi preobremenjenosti, ki jo prinašajo. Gre za denar - tega pa Fides jasno ne pove. Se verjetno zaveda, v kakšnem okolju živijo zdravniki.
www.radiocelje.com
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE
Bodo v Preboldu plače ali stavka?
Predsednik uprave pričakuje državno pomoč -
stonj
Delavci nočejo več delati za
Nekaj več kot 200 delavcev Tekstilne tovarne Prebold bi danes, v četrtek, moralo dobiti zaostalih 65 odstotkov februarske plače. Tako jim je prejšnji četrtek na zboru delavcev zagotovil predsednik uprave Mitja Riba-rič, potem ko je sredi tedna nezadovoljna popoldanska izmena ustavila stroje. Če denarja ne bo, bodo delavci jutri začeli s splošno stavko, ki bo, za razliko od dosedanjih krajših prekinitev dela, potekala po pravilih.
Uidi če bodo v Preboldu danes delili plače, to krize, ki v tovarni traja že nekaj let, zadnjih 17 dni pa se je samo še poglobila, ne bo rešilo. Delavci jutri pričakujejo še 35 odstotkov plače za marec, čez manj kot dva tedna pa bi v skladu s socialnim dogovorom, ki sta ga uprava in sindikat podpisala okto-
bra lani, morali dobiti že prvi del majske plače. Poleg tega jim podjetje dolguje tudi regres za lani in predlani.
Upravi bo že sedaj, če držijo besede Mitje Ribariča, ki jih je povedal na četrtkovem zboru delavcev, komaj uspelo »izbrskati« zadosti denarja za februarske plače. Zaradi prevelike zadolženosti jih namreč banke niso več pripravljene kreditirati, podjetje pa bi za normalni potek proizvodnje in za plače ta hip potrebovalo okrog 650 milijonov tolarjev. Uprava sicer upa, da jim bo na pomoč priskočila država, ki so jo prosili za finančno podporo pri izpeljavi programa prestrukturiranja. Program med drugim predvideva prodajo nepotrebnega premoženja, koncentracijo proizvodnje in razvoj novih programov. Po neuradnih informacijah naj
bi delo izgubilo še okrog sto delavce in kot menijo nekateri, nameravajo V Preboldu opustiti tkanje blaga in se itj. meriti zgolj v izdelovanje nogavic.
Če bodo delavci jutri začeli stavkat to najbrž ne pomeni drugega kot stečaj. Takšno možnost je predsednik upra. ve Mitja Ribarič napovedal že pred dvema tednoma, ko je predstavnikom sindikata dejal, da bo v primeru, če mu ne bo uspelo zbrati denarja za plače, nad zornemu svetu predlagal, naj začne poJ stopek za uvedbo stečaja. Zadnje dni o tem ne govori več in zdi se, kot da želi odgovornost za nadaljnjo usodo poifc jetja zvaliti na sindikat in delavce. Tem pa je, tako vsaj pravijo mnogi, že popolnoma vseeno, saj zastonj ne želijo več delati.
JANJA INTIHAR
Kmalu nove tribune?
Celjski mestni svet je nogometnemu klubu Publikum izdal soglasje za brezplačen poseg na zemljišču, ki je last občine, za gradnjo brežinskih tribun na novem nogometnem štadionu.
Publikum bi namreč na štadionu rad gradil še južno in zahodno tribuno, s čimer bi ga usposobili za igranje meddržavnih nogometnih tekem. Klub je potreboval soglasje, da se bo lahko prijavil na javni razpis za sofinanciranje novogradenj in posodabljanje športne infrastrukture v letih od 2005 do 2007, ki ga je objavilo ministrstvo za šolstvo. Na ta način bi tudi dokončali izgradnjo športnega parka Pod Golovcem po že prej predvidenih načrtih.
Borba za preživetje
Približno 220 delavcev Tekstilne tovarne Prebold je v vedno večjem strahu. Pa ne le strahu, ampak že tudi v borbi za preživetje. Ker nas prejšnji teden v tovarno niso spustili, smo pred vrati počakali konec jutranje izmene.
Večina delavcev z novinarji ni želela govoriti. Eden od delavcev pa je iz tovarne prinesel tudi malico, ki jo bo razdelil doma: »Oba sva tu zaposlena, tako da moramo tudi takole hrano domov nositi.« Kljub temu pa bo vztrajal in počakal na morebitno izplačilo plače, tako kot večina. Na splošno delavci vztrajajo kljub temu, da upanja skoraj ni: »Žalostna sem. 1\i sem zaposlena že 20 let. Vztrajali bomo do konca, čeprav je to odločitev vsakega posa-
meznika. Vprašanje pa je, kako boš iskal službo pri teh letih,« nam je dejala ena od delavk. Druga pa je z ogorčenim glasom dodala: »Tako je, kot je rekel Semolič: 'Nobeno podjetje ni šlo v stečaj zaradi plač delavcev.' Jaz bom vztrajala in bom solidarna z drugimi. Tako dolgo smo že tu, da moramo vztrajati.«
V občini Prebold so se odločili, da bodo delavcem pomagali s sredstvi iz proračuna, katerega rebalans bodo obravnavali na današnji seji sveta. Po besedah župana Vinka Debelaka naj bi enkratna-pomoč na delavca znašala od približno 25 dç 30 tisoč tolarjev. Ob tem pa je trefea pripomniti, da gre tu le za pomoč delavcem, ki so preboldski občani.	ŠO
KRATKE-SLADKE
Raba jezika
Slovenski parlament se te dni močno ukvarja z javno rabo slovenskega jezika. Predlog zakona vsebuje tudi določila o obvezni rabi slovenskih imen pri poimenovanju podjetij. Regionalna razvojna agencija bi tako morala postati Območna razvojna agencija, ali s kratico ORA. Ora pa je, kot vemo, veliko vode, malo ekstrakta in veliko mehurčkov.
MA
Dobro vino za dobre ljudi
Konjiški podjetnik Franc Riemer je na letošnji dražbi ob zaključku Likovnih prijateljevanj z nakupom steklenice številka 7 posebne polnitve namenil v štipendijski sklad 100 tisoč tolarjev. V čast 10-letnice Mestne galerije Riemer, ki so jo odprli ravno v času prvih Likovnih prijateljevanj, je to steklenico na prireditvi tudi odprl. Ker žlahtnih kapljic ni bilo dovolj za vse, jih je razdelil po načelu »Dobro vino za dobre ljudi«.
Mleko
Še strokovnjaki niso več enotni, če je mleko zdravo. Zadnja dogajanja dajejo prav tistim, ki trdijo, da ni. Še huje, nekateri se bodo z njim zastrupili, drugim pa se bo zagotovo priskutilo do konca življenja.
MA
Zimsko-letna sezona
,Na Golteh so uspešno zaključili zimsko sezono, z veliki načrti pa so zakorakali tudi pomladi nasproti. Glede na to, da je še v soboto na Golteh močno snežilo, se nekateri že bojijo, da bodo spomladansko cvetje v alpinetumu uspeli zasaditi nekje septembra - potem pa bo itak spet zima, letna sezona pa bo padla v akumulacijsko jezero.
Bolj sladko?
Kandidati Nove Slovenije za Evropski parlament so med postanki svojega evrobusa med zbrane delili kulije z napisom Lojze Peterle - zdaj, srčkaste osvežilce za prostore in čokolade. Mar to pomeni, da bomo v Evropi bolj pismeni in živeli v bolj dišeči družbi bolj sladko življenje?
Makedonci o lokalni samoupravi
V torek je bila na uradnem obisku v Celju petnajstčlanska delegacija županov i* Republike Makedonije.
Delegacijo so sestavljali župani občin Veles, Štip, Kriva Palanka, Resen, Gevgelija, Kiče-vo in predstavniki Ministrstva za lokalno samoupravo Makedonije, ki sodelujejo v razvojnem projektu OZN Izgradnja kapacitet v lokalni samoupravi - ustvarjanje modela makedonske občine.
Goste je med sprejemom pri županu Bojanu Šrotu ih sodelavcih zanimala predvsem organiziranost in delovanje občine, s poudarkom na javnih službah, koncesionarjih tf razvojnih vidikih občinskega delovanja. Makedonija namreč šele ureja področje lokalo?: samouprave, zato so želeli izvedeti čim več o slovenskem modelu lokalne organiziranosti-Gostje so si ogledali še čistilno napravo in Športni park Celje.	B$
m-
HOVI tednik
DOGODKI
Demokrati za Evropo državljanov
Dr. Miha Brejc in Barbara Medved Špiletič sta v ponedeljek, v ne povsem polni dvorani Celjskega doma, somišljenikom iz Slovenske demokratske stranke predstavila listo stranke za bližnje volitve in prioritete, na katere bodo morebiti izvoljeni evropski poslanci te liste usmerjali svoje delo.
Brejc je zatrdil, da je lista ekspertna, nato pa zelo odkrito in preprosto povedal, da se bodo zavzemali za sprejem evropske ustave, ki mora temeljiti
na krščanskih vrednotah in zagotavljati najvišjo raven človekovih svoboščin. Prav tako mora na enem mestu združiti vse temelje in dokumente, na katerih je zrasla nova Evropa. Ta mora postati Evropa državljanov, je še poudarjal. Na gospodarskem področju bodo podpirali razvoj malega in srednjega podjetništva, se zavzemali za mir na celini in za dobre možnosti za študij in zaposlovanje mladih. Prav tako se bodo zavzemali za zaščito in uporabo slo-
venskega jezika, kar je v svoji predstavitvi še posebej izpostavila Celjanka Barbara Medved Špiletič, v stranki predvsem zadolžena za mednarodno sodelovanje. Vseskozi pa sta oba poudarjala, da bodo morebiti izvoljeni poslanci slovenskih demokratov delovali v poslanski skupini evropske ljudske stranke, ki je v evropskem parlamentu največja in najmočnejša, kar daje lepe možnosti za uresničevanje slovenskih pobud.	BRST
Evrobusom po Sloveniji
V Novi Sloveniji so za eno oblik, kako prepričati volivce pred junijskimi volitvami v Evropski parlament, izbrali tudi Evro-bus.
Na Celjsko je Evrobus z vodilnimi predstavniki stranke in kandidati za evropske volitve prvič pripeljal v ponedeljek. ko se je ustavljal po Šaleški ter Spodnji in Zgornji Savinjski dolini, znova pa še včeraj, v sredo, ko je obiskal Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogaško Slatino, Rogatec in Koz-
le-
IS
Ciljajo na mlade
Evropa je prostor gospodarskega napredka in rasti, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa bi morali delovati predvsem za to, da bi se v Evropi še bolj izrazile vrednote kot so solidarnost in socialna pravičnost, na pa le tekmovalnost.
Tako so svoj socialdemokratsko naravnan program pred evropskimi volitvami označili kandidati združene liste. Svoj shod so pripravili v središču Celja, kjer so se na zvezdi Celjanom, med katerimi je bilo zelo veliko mladih, predstavili nosilec liste Avrelio Juri, Celjanka in ministrica za kulturo Andreja Rihter, Lidija Mavretič, Maj-
da Potrata in predsednik stranke ter predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je predvsem poudaril, da so člani evropskih socialistov in socialdemokratov, ki so druga največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu in da se v svojem programu zavzemajo za socialno povezanost in solidarnost, saj mora gospodarski napredek prinašati enake možnosti za vse in ne le za peščico bogatih ljudi. »Evropo želimo ohraniti kot socialno povezano skupnost in ne kot skupnost, kjer vlada tekmovalnost, kjer nekdo zmaga, drugi pa so poraženi. Takšna Evropa nas ne zanima,« je razlike do pro-
gramov drugih strank naštel Borut Pahor.
Da združena lista cilja predvsem na glasove mlajše volilne populacije dokazuje darilo Celjanom - imeniten koncert priljubljene skupine Mi2, ki so ga mladi hvaležno sprejeli.
BRST
Pred dobrim desetletjem je vzšla na slovenskem nebu; danes žari na svetovnem. Tiho izpolnjuje želje milijon uporabnikom, ko kupujejo na številnih prodajnih mestih, preko POS terminalov, mnogi preko interneta. Priskrbi jim gotovino na bankomatih ali za bančnim okencem. Njene barve sijejo v različnih odtenkih: od Active, preko klasične, zlate ali poslovne Active-MasterCard, do klasične, zlate ali poslovne Vise. Vedno jo imajo pri roki. Uporabijo jo danes, plačajo jutri - samo podpišejo.
130 priznanj
iz znanja materinščine
Slavistično društvo Celje je v ponedeljek v Narodnem domu podelilo zlata in srebrna Cankarjeva priznanja z vseslovenskega tekmovanja iz znanja slovenskega jezika. Tekmovanja se je s Celjskega udeležilo 264 tekmovalcev, od tega jih je kar 109 dobilo srebrna, 21 pa zlata priznanja. Tekmovali so tako osnovnošolci kot srednješolci, in sicer v štirih različnih kategorijah.
Tema letošnjega tekmovanja je bila Svet v nas in o nas, o dani temi pa so razmišljali s pomočjo knjig. Letos so v štirih kategorijah prebirali Cimre Maje Novak, Veronika se odloči umreti Paula Coelha, Grenko morje Marjana Tomšiča in Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča. Predsednica Slavističnega društva Celje Juana Robida pravi, da je z rezultatom zadovoljna, čeprav opažajo, da je na tekmovanju manj srednješolcev, predvsem gimnazijcev: »Gimnazijci, ki so obremenjeni z maturo in s težjim učnim načrtom kot ostali, se manj odločajo za priprave na tekmovanje. Smo pa veseli, da je čedalje več tekmovalcev iz poklicnih in strokovnih šol.« Med vsemi tekmovalci je bila najboljša dijakinja tretjega letnika Gimnazije Celje-Center Larisa Čehovin, ki je dosegla tudi največ točk v Sloveniji. Na podelitvi so za kulturni program poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so predstavili dela Srečka Kosovela, katerega 100. obletnico rojstva praznujemo prav letos.
ŠO
KJE SO NASI POSLANCI
Neukrotljiva poslanka
Državni zbor je pred dnevi sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, s katero naj bi slovenski visokošolski študij uskladili z bolonj-skim procesom. Tako se imenuje izredno obsežen program prenove in uskladitve visokega šolstva, v katerem sodeluje 40 evropskih držav in se je začel leta 1999 v italijanski Bologni s podpisom deklaracije o evropskem visokošolskem prostoru. Prenova naj bi bila zaključena do leta 2010, njeni cilji pa so usklajen in pregleden sistem visokošolskega izobraževanja, ki bi bil privlačen in uspešen na mednarodni ravni.
Doslej najbolj obsežen reformni program v zgodovini je izredno zahteven. Tako so na našem šolskem ministrstvu previdno zapisali, da se ga niti v državah z velikim številom univerz in drugih visokošolskih ustanov ne lotevajo brez tesnega sodelovanja med njimi ter državnimi ustanovami, gospodarstvom, javnimi službami, strokovno javnostjo, brez vnaprejšnjih dogovorov o uveljavljanju sprememb, še posebej pa temeljitega preverjanja zapos-ljivosti diplomantov.
Razprava v državnem zboru je pokazala, da je šolski minister Slavko Gaber najmanj tesno sodeloval pri vprašanju šolnin in primerjavi starih in novih visokošolskih nazivov. Svoj lonček so pristavili tudi študentje, ki se niso strinjali s plačevanjem druge stopnje študija za magistrski naziv, tako da je Gaber moral nazadnje popustiti in sprejeti kompromisni predlog, po katerem bo plačevanja druge stopnje oproščena tretjina vseh študentov, ki bodo izbrani predvsem po svojem socialnem statusu.
Zapletalo se je še pri prekvalificiranju dosedanjih nazivov v nove. Zlasti opozicijski poslanci so nasprotovali rešitvi, po kateri bi dosedanji visokošolski strokovni in univerzitetni študij ustrezala prvi diplomski stopnji. Nazadnje so ta sporni del izločili iz zakona in ga bodo po napovedih uredili v novem zakonu o strokovnih in znanstvenih nazivih. Čeprav se je zdelo, daje moral Gaber precej popuščati, pa so poznavalci šolske politike ugotavljali, da je pravzaprav lisjaš-ko iztržil več, kot je računal.
Čeprav je visokošolska razprava v državnem zboru potekala na videz mirno, pa so poslanci SDS in NSi proti ministru izstrelili kar nekaj ostrih in tudi strupenih puščic. Tako so iz vrst SDS prišli očitki, da je »bolonjski proces bistveno drugačen kot sedanja birokratska sprememba študijskih programov«. Ta prenova tako po besedah poslanca
Mihe Brejca (SDS) ne bo prinesla nič, nekatere fakultete pa menijo, da v prenovo ne bodo šle, saj je predlog neresno pripravljen. Poleg tega se z novelo zmanjšuje avtonomija univerz, namesto da bi se povečevala. »Bolonjski proces je nova ideja, ni samo razmetavanje predmetov po treh oz. še dveh letih, je nova ideja in nov koncept, ki mora biti financiran v celoti,« je prepričan Brejc. Poleg tega pa se vlada ni lotila tudi sistemov vpisa na univerzo, kjer se štejejo le točke in z njimi pridnost, ne pa sposobnost. »Taka politika je že povzročila odliv mnogih sposobnih kandidatov na tuje univerze, nam pa ostajajo predvsem pridni kandidati,« je bil kritičen Brejc.
Med najbolj aktivnimi kritiki zakona je Marija Ana Tisovic (NSi), ki jo je raz-pravljalna vnema tako zanesla, da niti predsednik državnega zbora Borut Pahor ni mogel ustaviti njenega utemeljevanja zakonskih slabosti in je nazadnje le resigni-rano ugotovil, da imajo ženske kot vedno zadnjo besedo. Njena poslanska skupina je proti sprejemu zakona glasovala tudi zato, ker ga sprejemajo po nujnem postopku, čeprav je v njem veliko nedorečenosti. Sedanje spremembe in dopolnitve zakona niso bile potrebne za uresničevanje bolonjske deklaracije, je prepričana poslanka s Konjiškega. Diplomanti naših univerz naj imajo vsaj enake možnosti na trgu delovne sile, da bodo prepoznavni po svoji zvedavosti, znanju in delavnosti, meni Ti-soviceva in dodaja, da je potrebno posebno pozornost posvetiti kakovosti študija, štiriletnega programa pa ni treba nujno skrajšati. »Menimo, da bodo diplomanti s štiriletnim dodiplomskim študijem imeli več možnosti na trgu delovne sile kot tisti s triletnim,« je prepričana. Poleg tega, naj bi podiplomski študij za magisterij in doktorat potekal vzporedno; zaenkrat pa se z novelo predvideva, da je potrebno najprej opraviti magisterij, nato pa doktorat, bolje bi bilo ali eno ali drugo, menijo v NSi.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Njen spletni otrok
Za Ksenijo Lekić si ni nihče od novinarskih kolegov niti v sanjah mislil, da bo v resnici storila tisto, za kar se je nenadoma odločila pred dobrimi štirimi leti. Po desetih letih dela v časopisnem novinarstvu (začela je na Novi dobi, nadaljevala pri Novem tedniku), je prestopila na »drugo stran«. Na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo je postala strokovna sodelavka na oddelku za socialno medicino, ki skibi za odnose z javnostmi. »Težko sem si predstavljala, kako bom živela brez novinarstva. Ampak želja po spremembi je zrasla iz želje, da bi delala v zdravstvu, najraje na področju preventive ...« Zadela je v tarčo. Njen poklicni »otrok« je spletni'portal, namenjen reševanju težav otrok in mladostnikov, ki jih le ti vrstnikom in strokovnjakom zaupajo preko spleta. Portal www.tosemjaz.net je v torek praznoval 3. obletnico delovanja. Velika sreča za projekt je bila, da so ga na začetku z razumevanjem podprli vsi sodelavci z Zavoda za zdravstveno varstvo, kjer so ga vse do letos, ko je nekaj sredstev končno pridalo tudi Ministrstvo RS za zdravje, v celoti tudi financirali. »Sreča je bila tudi v tem, da sva v novo službo na ZZV prišli istočasno z Damjano Podkrajšek Ona je prišla iz ambulante, kjer je delala kot šolska zdravnica, jaz iz novinarstva in dejstvo, da sva obe izhajali iz »prakse«, jev snova-nje projekta vneslo kar nekaj svežine...« Rezultati raziskave iz leta 2000 so pokazali, da je kar ~ IX!,el, 90 odstotkov anketiranih mladostnikov izrazilo željo, da bi lahko svoje težave zaupali preko svetovnega spleta. »Iz tega je zrasla ideja o portalu www.tosemjaz.net, ki je projekt celotnega oddelka za socialno medicino ter Zavoda za zdravstveno varstvo Celje,« pravi Ksenija, ki poudarja, da projekta ne bi bilo brez vse bolj številnih strokovnjakov, ki mladim, ki svoje težave zaupajo preko spletnega portala, svetujejo. »Strokovnjaki svoje svetovalno delo na portalu povsem brezplačno opravljajo. Če bi kdorkoli od njih vprašal po plačilu, ta, edini tovrstni portal, namenjen mladostnikom v Sloveniji, ne bi mogel obstajati,« pravi Ksenija, ki jo, tako kot vse ostale soustvar-
jalce, veseli dober odziv otrok in mladostnikov. Ti prijaznim spletnim stranem zaupajo svoje stiske, hkrati pa skušajo pomagati ob stiskah vrstnikov. 21 strokovnjakov, med katerimi je 8 zdravnikov in 6 psihologov, je v treh letih odgovorilo kar na 4.450 različnih vprašanj. Nekatera od njih izražajo hude stiske, druga običajne izraze najstniške problematike... Za mladostnike, ki komunicirajo preko spletnega portala, je zagotovo pomemben prav vsak odgovor, saj je za vsakogar od njih prav njegova težava najhujša.
Kot poudarja Ksenija Lekič, mama Vida in Lane, ki ju najstniško obdobje še čaka, si ustvarjalci spletnega portala ne delajo prevelikih iluzij. »Čeprav je portal dobro obiskan, je lahko le pripomoček strokovnjakom in ustanovam, ki pomagajo težave otrok in mladostnikov reševati z osebnim stikom. Morda včasih le skrajšamo kakšno čakalno dobo, mladostnikom pa lahko zagotovimo tudi anonimnost, kar je zanje pogosto zelo pomembno.«
Ker imajo mladostniki veliko težav predvsem s samopo-dobo in iskanjem smisla, vse več pa tudi s pravilnim prehranjevanjem, bodo portal v bližnji prihodnosti nadgradili s temami kot so zdrava prehrana in pomen gibanja. In ker se bo komuniciranje preko svetovnega spleta v prihodnosti še razširjalo, vidi Ksenija Lekič ob vsem ostalem delu (ob obveščanju javnosti v zvezi z delom ZZV sodeluje tudi pri drugih projektih s področja preventive) prihodnje poslanstvo predvsem v nadaljnjem nadgrajevanju spletnega portala.
O vprašanju, ali bi se še kdaj vrnila v novinarstvo, ne razmišlja več tako dolgo, kot je nekoč. »Ne,« pravi, »projekt je uspel in to me zares osrečuje.« Staro pravilo, da je najtežje pisati o poklicnih kolegih, pri njej popolnoma zdrži. »Hm...« izrazi pomislek ob prošnji za pogovor, »portal ni delo enega samega človeka, temveč je skupni projekt vseh, ki pri njem sodelujemo, pa tudi mladih, ki se nanj obračajo s svojimi težavami...« pojasni, zakaj ima pred pogovorom pomisleke. In skoraj v isti sapi predlaga: »Kaj, če bi kot Ime tedna namesto mene raje predstavili www.to-semjaz.netl«
ALMA M. SEDLAR
Skrbijo za gozdove
Mestna občina Celje je na osrednji slovenski prireditvi ob Tednu gozdov prejela posebno priznanje v izboru najbolj prizadevnih lokalnih skupnosti za urejanje mestnih gozdov, ki sta ga pripravila Zavod za gozdove Slovenije in 1\iristič-na zveza Slovenije.
Teden gozdov so namreč letos namenili mestnim gozdovom in spodbudi lokalnih skupnosti k njihovemu varovanju in načrtnemu upravljanju. Zaradi načrtnega dela z mestnimi gozdovi in inova-tivnega pristopa pri njihovem upravljanju je mesto Celje v zadnjih letih postalo vzor tu-
di za ostala slovenska mesta. Zaradi poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij so gozdovi na robu mest pomemben dejavnik stabilnosti krajine in kakovosti bivanja v mestih. Opravljajo vrsto funkcij, med katerimi so najizrazitejše povečevanje in ohranjanje biotske raznolikosti v prostoru, zmanjševanje erozije tal, blaženje klimatskih ekstremov v mestu ter zmanjševanje škodljivih in nadležnih vplivov imisij.
Celjski mestni gozdovi so od leta 1997 zavarovani s posebnim odlokom, ki je bil prvi te vrste v Sloveniji. Odlok varuje 698 hektarov gozdov.
Mesto Celje je tudi edino v Sloveniji, ki načrtno odkupuje zasebne gozdove v zavarovanem območju. Od leta 1997 je bilo odkupljenih 41 hektarov zasebnih gozdov. Primer načrtnega in dolgoročno zasnovanega dela je razvoj mestnega gozda Anski vrh, kjer so uredili mrežo 11 sprehajalnih gozdnih poti s skupno dolžino več kot 8 kilometrov, s čemer nastaja v mestu nova, več kot 60 hektarov velika javna zelena površina.
Priznanja je prejelo še deset občin, med njimi s Celjskega Mestna občina Velenje.
BRST
Delavnice za razvoj podeželja
Občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče so lani zaključile pripravljalno fazo Razvojnega programa podeželja, letos pa so začele z izvajanjem delavnic s posebej pripravljenimi programi.
Vse sodelujoče občine so izbrale za izvajalca Občino Šentjur z Lokalnim podjetniškim centrom Kozjansko, ki je doslej pripravil štiri ustvarjalne delavnice. V Sko-marski hiši je Andrej Pajer predstavil tip pohorske in
kozjanske arhitekture, v Dob-ju pa Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega parka ohranjanje kulturne dediščine.
V Slomškovi hiši na Ponikvi je Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja v Celju predstavil ureditev lokalne muzejske zbirke, na Dobrni pa je danes predstavitev domače in umetne obrti od izdelave do oblikovanja izdelkov, trženja in tudi zaslužka. Predavala bo Katarina Žagar s Podjetniškega centra Slovenj Gradec. Delavničarji si bodo ogledali tudi razstavo iz-
delkov z območja Dobrne s praktičnim prikazom tradicionalne obrti predenja s pre-dicami z Dobrne. Izvedli bodo deset delavnic s področja kmetijstva, podjetništva in družbeno kulturnega prostora, na njih pa bodo poskušali udeležencem predstaviti možnosti razvoja na posameznih področjih.
Po končanih delavnicah bodo do septembra pripravili Razvojni program podeželja ter ga predstavili občinskim svetom. Projekt bo predvidoma končan novembra. TV
Evropa v šolah
Medobčinsko društvo prijateljev mladine (MDPM) je včeraj s podelitvijo nagrad in kulturnim sporedom v celjskem Narodnem domu zaključilo letošnji natečaj Evropa v šolah.
Že peto leto tudi slovenski šolarji sodelujejo v tem evropskem literarnem, likovnem in fotografskem natečaju, MDPM pa opravlja koordinacijo za 10 občin s celjskega območja. Letos je bil natečaj še posebej uspešen, saj je med 17 sodelujočimi šolami kar nekaj mladih osvojilo tudi prva
mesta v Sloveniji. Saša Re-goršek iz OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah zmagala na literarnem natečaju, najboljšo fotografijo v Sloveniji je posnela Katja Brenko iz OŠ Lava, na likov-
nem natečaju za srednješolce pa je zmagala Mateja Pev-nik iz Vrtnarske šole. Tema letošnjega natečaja je bila Evropa skozi kulturo in šport.
BRST
Za opremo Metropola
15 milijonov
Art kino Metropol je znova v rokah Mestne občine Celje. Še ta teden naj bi s podjetjem Engrotuš podpisali pogodbo o odkupu opreme. Ocenjena vrednost stolov in projektorjev je 15 milijonov tolarjev.
Mestna občina Celje je mi' nuli četrtek obvestila tri kandidate, ki so se zanimali za upravljanje Art kina Metropol, da oddajo dokumentacijo. Do petka se lahko prijavijo, najkasneje teden dni zatem pa naj bi bila znana odločitev o novem uprav-ljalcu. Prednost bodo imeli poznavalci možnosti črpanja sredstev iz evropskih skladov ter sredstev minh strstva za kulturo, ki so namenjena za delovanje art ki-, no mreže.
Mestna občina Celje bo upravljanje Art kina Metropol najboljšemu ponudniku zaupala le za leto dni oziroma do takrat, dokler ne bo eden od zavodov pripravljen za upravljanje te storitve. Upravljalec bo moral upoštevati pogoje ministrstva za kulturo o delovanju Art kino mreže, kar pomeni, da bo večinoma prikazoval evropske filme, filme iz tretjih držav, ki niso nastali v veliki studijski pro-, dukciji in ki so bili uvrščeni v selekcijo najmanj dveh mednarodnih festivalov ...
Poleg Art kina Metropol gre tudi za gostilno v okviru objekta. Mestna občina Celje bo upravljalcu dala dovoljenje upravljanja gostinske dejavnosti tudi v Oazi, postavljeno konstrukcijo; pa bodo podrli.
V Mestni občini Celje upajo, da naj bi Art kino Metropol začel delovati že v prvi polovici junija. Za kino Union bodo do takrat tudi že kupili stole, prvi koncert v prenovljeni dvorani pa naj bi bil 10. junija, ko bo New Swing Quartet praž-; noval obletnico.	i
SIMONA BRGLEZ
Že skoraj 9 milijonov za aparat
Za nakup ultrazvočnega aparata na odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje je zbranih že skoraj devet milijonov tolarjev.
V torek je Splošni bolnišnici Celje ček izročil tudi Kolosej Celje, kjer je od 22. aprila do 19. maja potekala akcija, v okviru katere so od vsake kupljene kino vstopnice za aparat namenili 100 tolarjev. Prodaji vstopnic so dodali še nekaj sredstev in tako skupaj
izročili 800 tisoč tolarjev. Darovanju se je pridružila tudi neprofitna dobrodelna ustanova Ajda, ki sicer skrbi za izobraževanje socialno ogroženih otrok in Splošni bolnišnici Celje podarila 200 tisoč tolarjev.
Prim. dr. Zlata Felc, ki vodi akcijo, pravi, da bodo zdaj verjetno lahko kupili bolj kakovosten aparat, kot so predvidevali sprva. Stane okrog 10 milijonov tolarjev. Akcija zbiranja denarja naj bi bila predvidoma zaključena sredi junija.	TV, SB
Za sodelujoče na zaključni prireditvi so pripravili tudi evro kotiček, kjer so mlade opremili s privlačno in preprosto zapisanimi podatki o uniji, ruticami z znaki EU in balončki.
Mleko
Z vašo pomočjo smo v mesecu maju opremili že petnajst knjižnic
Tušev BisbPi Kotiček z vso računalniško opremo ter dostopom dó interňetá smo postavili v knjižnicah v naslednjih krajih; Ćelje, Mozirje, Velenje, Novo mesto in Brežice.
TUS
Kjer dobre stvari delamo vsi.
je in njihove organizacije s tem nočejo soočiti. In ne le to - po mnogih študijah naj bi cene še naprej padale, ob tem pa naj bi še bolj nadzorovali proizvodnjo in jo s kvotami tudi količinsko omejevali.
Mnogi kmetje omenjajo, da so v novi mlečni zgodbi glavni krivci mlekarne, ki ne bi preživele niti v primeru, če bi jim kmetje zastonj oddajali mleko.
Napovedano znižanje odkupne cene mleka naj bi mlekarnam, vsaj približno, omogočilo loviti korak z neusmiljeno konkurenco že na domačem trgu. Po nekaterih podatkih imajo namreč mlekarne samo v prvih treh mesecih letos, tudi zaradi priprav na vstop v EU, 700 milijonov tolarjev izgube. Večina slovenskih mlekarn je v lasti kmetov, ob tem pa morajo mlekarne najemati kredite, da bi
istim kmetom poravnale odkupljeno mleko. Ob tem mlekarne zaradi draginje izgubljajo nekdanje trge bivše Jugoslavije, zgodbe o klo-ramfenikolu pa zagotovo tudi ne vplivajo najbolje na njihovo poslovanje.
Vedeti je treba, da je slovenskim kmetom od 1. aprila (ko se začne evropsko obračunsko leto) priznana pravica do mlečne premije. Za prvo leto to pomeni 2,47 tolarja za liter, denar za celo leto pa bodo dobili šele 1. aprila 2005. V nekaterih evropskih mlekarnah so zaradi te premije že ustrezno znižali odkupno ceno, v Sloveniji pa naj bi omenjeni znesek poravnale mlekarne.
Za mnenje oziroma komentar smo poprosili tudi direktorja Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjana Jakoba, ki pa je pojasnil, da izjav zaenkrat ne daje, ker še potekajo pogajanja pred »usodnim« ponedeljkom.
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Ambulanta za žilno kirurgijo
-ultrazvočna diagnostika (neboleča, neagresivna, natančna) -ambulantno zdravljenje krčnih žil
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-iasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
Ogorčenje
Stališče tretjih vpletenih, zadrug, je pojasnil Marko Go-minšek iz Kmetijske zadruge Petrovče. Zatrdil je, da v tem položaju, vsaj v petrovški zadrugi, zagovarjajo interes kmetov. »Ne verjamem, da bi nižja odkupna cena mleka tako zelo pozitivno vplivala na položaj mlekarn. Kmetje so v resnici v težkem položaju. Ne le pri mleku, tudi odkupne cene govedi so nižje, če jih primerjamo z državami v neposredni soseščini. Sprašujem se, kaj bo, če bodo cene ostale na sedanji ravni oziroma se še nižale. Sicer ne vem, kako razmišljajo v drugih zadrugah, poznam pa položaj na kmetijah. Verjamem, da imajo mlekarne svoje argumente -vendar v petrovški zadrugi poznamo dejansko stanje in ogorčenje kmetov. Zato smo na njihovi strani.«
Leta 1985 je bilo v Sloveniji 56 tisoč tržnih pridelovalcev mleka, danes pa se uradna številka kmetij, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, vrti okrog 11.300.
Na enem od srečanj je Andrej Podpečan iz Žalca pojasnil, kaj tudi v praksi pomeni znižanje odkupne cene. Z njegove kmetije letno prodajo 254 tisoč litrov mleka. Napovedani ukrep bi ga stal 2 milijona tolarjev, kar je enako, kot bi dober mesec vse mleko zlival stran; mlekarne pa naj bi na račun znižanih odkupnih cen zaslužile več kot tri milijarde tolarjev.
Mlekarska zgodba naj bi se razpletla v ponedeljek, torej zadnji majski dan in dan pred napovedanim znižanjem odkupnih cen. Takrat naj bi se pri ministru za kmetijstvo dr. Milanu Pogačniku sestali predstavniki vseh vpletenih strani. Po napovedi Petra Vriska bodo nasprotniki zniževanja odkupne cene mleka potrkali na vsa vrata in skušali zadevo ugodno zaključiti. Kako, pa v času pogajanj, torej v začetku tega tedna, pravzaprav še ni bilo jasno.
spet kipi
Razburjenje zaradi napovedanega znižanja odkupne cene mleka - Kmetije in mlekarne na robu obstoja - Dogovor bo sklenjen v ponedeljek
Minuli teden je veliko prahu dvignil zapisnik redne seje upravnega odbora GIZ mlekarstva Slovenije. Člani so namreč sklenili, da bodo mlekarne s 1. junijem znižale izhodiščno odkupno ceno mleka za pet tolarjev. Sklep je povzročil veliko razburjenja, mlečna zgodba pa bo po izjavah sogovornikov tako ali drugače zaključena v ponedeljek.
Nova cena bi znašala 51,45 tolarja za liter mleka. Zaradi upoštevanja vsebnosti maščob in beljakovin v mleku v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) trdijo, da se bo dejansko odkupna cena znižala za 6 ali celo 7 tolarjev. Kot so v KGZS zapisali v sporočilu za javnost, je že sedanja odkupna cena mleka v mlekarnah v Sloveniji za 7,5 odstotka nižja od povprečne cene v nekdanji petnajsterici članic EU v
preteklem letu. V primerjavi z Avstrijo je trenutna odkupna cena mleka v Sloveniji nižja za skoraj 10 odstotkov, po napovedanem znižanju pa bi bila razlika v ceni kar 19-odstotna.
Proizvajalci mleka, trdijo v KGZS, so se v tem času intenzivno prilagajali z zniževanjem stroškov in pri tem izrabili vse notranje rezerve. Vstop v EU ne more biti povod za tako drastičen padec cene, so prepričani v zbornici, kjer dodajajo, da bi se kljub temu, da cene v uniji postopoma padajo, s predlaganim znižanjem odkupne cene v Sloveniji razkorak le še povečal.
Poleg tega so številne, v prirejo mleka usmerjene kmetije v preteklih letih investirale v povečanje prireje in nosijo finančno breme najetih posojil. Takšno enkratno znižanje odkupne cene mleka in s tem njihovega dohodka bi ogrozi-
lo obstoj najbolj vitalnih kmetij s prirejo mleka, so še zapisali v zbornici. Predsednik KGZS Peter Vrisk pa dodaja: »Z znižanjem odkupne cene se nikakor ne moremo strinjati. Vemo, da stroški na kmetijah rastejo, gorivo se nenehno draži, zaradi lanske suše morajo kmetje dokupovati krmo... Za ceno mleka pa vemo, da je že nekaj časa nominalno nespremenjena, torej da realno pada. Prepričan sem, da za kmete in mlekarje ni več >lufta<, da bi popuščali pri ceni. Tudi zato se dnevno pogajamo z mlekarnami in zadrugami ter predstavljamo vsak svoja stališča in argumente.«
V korak s konkurenco
Zniževanje odkupne cene pravzaprav ni takšno presenečenje, kot bi mogoče kdo sodil. Gre za dolgo napovedovano dejstvo, vendar se kmet-
GOSPODARSTVO
Skupna ponudba Mika in Vratka
V Mariboru, na Dupleš-ki 10, je od 20. maja odprt nov prodajni salon PVC stavbnega pohištva ter garažnih, industrijskih in dvoriščnih vrat. V njem sta svojo ponudbo združili dve izmed najuspešnejših slovenskih podjetij na tem področju dela: Mik Celje in Vratko.
Mik Celje je na slovenskem trgu že skoraj 15 let. V zadnjih dveh letih pa se je po zaslugi vrhunske kakovosti in servisnih storitev močno razširilo. Tako spada med največje proizvajalce PVC stavbnega pohištva v Sloveniji in tem delu Evrope. Dosega kar 80 odstotkov realizacije letnega načrta, glede na leto 2002 pa je doseglo 15-odstot-no rast prihodkov. Proizvodnja PVC stavbnega pohištva je od začetka do konca vodena računalniško. Takšen sistem zagotavlja predvsem odpravo vsakega odstopanja od določenih standardov, saj program neustrezne elemente zavrne. Nenazadnje omogoča, da so vsi kosi pohištva izdelani enako natančno in tudi sestavljeni popolnoma pravilno.
Stene salona bodo krasila umetniška dela priznanih slovenskih slikarjev, tako kot so tega že vajeni obiskovalci Mikovega salona v Celju. V mariborskem so na ogled dela priznanega slikarja Franceta Slane.
Z rastjo podjetja pa raste tudi ponudba. Tako zdaj
V	Cometu Jutri regres
V	zreškem Cometu bodo jutri, v petek, predčasno izpla. čali 70 tisoč tolarjev bruto akontacije letošnjega regresa, s tem želijo ublažiti stisko delavcev, ki so sodelovali v aprilski stavki, saj so za čas, ko niso delali, ostali brez plač.
Kot smo že poročali, 18. maja, na izplačilni dan, približno 250 delavcev, ki so deloma ali v celoti sodelovali v stavki, ni dobilo polnih plač za april, med njimi pa je bilo kar 174 takšnih, ki niso prejeli niti tolarja. Ostali so tudi brez solidarnostne pomoči, ki sta jim jo obljubljala organizatorja stavke, tovarniški in regijski sindikat KNSS Neodvisnost.
Ali je bila stavka zakonita ali ne, bo predvidoma znano 10. junija. Za takrat je namreč delovno sodišče v Celju razpisalo poravnalni narok.	Ji
Salon sta odpria direktorja obeh podjetij Franci Pliberšek in Vlado Pavlič.
ekskluzivno v Sloveniji ponujajo srebrno akrilno barvo Ral 9007 in okenski prezračevalni sistem Gecco. Na vprašanje, kakšna je strategija nekaj več kot 70-član-skega kolektiva Mik Celje, direktor Franci Pliberšek odgovarja: »Širitev v ostala slovenska mesta in nov poslovni objekt v Celju!« In cilj: »Obdržati korak pred konkurenco. To pa je mogoče doseči s kratkimi dobavnimi roki, kakovostjo, dobrimi poslovnimi odnosi in prepoznavnostjo podjetja.«
Skoraj deset let pa je na trgu tudi Vratko iz Maribo-
Otvoritev so popestrili evropski junaki Rokometnega kluba Pivovarne Laško, ki jih med drugimi podpira tudi Mik Celje, nastopila je Natalija Verboten in še drugi izvajalci.
ra. Podjetje ponuja predvsem garažna vrata Hormann, dvoriščna in industrijska vrata in ograje. Prav tako pa radi priskočijo na pomoč pri izvedbi manjših gradbenih, elektro in ključavničarskih del. V zadnjih dveh letih so zaradi odličnih rezultatov in rasti ponudbe in prodaje
podjetje preoblikovali. »Zavedamo se, da le kakovostni materiali pomenijo zadovoljne kupce,« pravi direktor Vratka Vlado Pavlič.
wOlektro
Mariborska c. 86 3000 Celje
-p» IT—»------ — Tel: 03/42-88-000
^^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@tumsek.net
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: intemet@tumsek.net
Splitski »Laščani« povečujejo proizvodnjo
V Jadranski pivovari, ki je del skupine Pivovarne Laško, bodo v začetku junija uradno odprli novo valilnico. Stala je 6,5 milijona evrov in je ena najbolj sodobnih v Evropi. Kot je povedal glavni direktor Tomaž Udrih, je celo bolj sodobna od tiste, ki jo imajo v matičnem podjetju.
Laščani so pivovarno v Splitu kupili pred štirimi leti in jo do danes iz povsem lokalne polnilnice piva povzdignili v eno največjih pivovarn na Hrvaškem. Potrebna so bila obsežna vlaganja, med zadnjimi naložbami, vrednimi 1,6 milijona evrov, pa sta bili tudi
gradnja postaje za nevtraliza-cijo odpadnih vod in nova kotlovnica. Povečanje kotlovnice je bilo nujno zaradi doslej največje naložbe, nove valilnice, s katero so se zmogljivosti pivovarne povečale na več kot 600 tisoč hektolitrov.
Jadranska pivovara, v kateri je trenutno zaposlenih 240 ljudi, je lani prodala več kot 300 tisoč hektolitrov piva, letni promet pa je znašal 165 milijonov kun oziroma dobrih pet milijard tolarjev. Tomaž Udrih pravi, da bi se v naslednjih dveh ali treh letih morala proizvodnja povečati na 600 tisoč hektolitrov. Zdaj v pivovarni varijo pivo Zlatorog po originalni
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Tomaž Udrih
recepturi iz Laškega, ob zlatorogu, na katerega odpade 60 odstotkov celotne proizvodnje, izdelujejo še pivo Kaltenberg. Dogovor o licenci za proizvodnjo tega piva imajo podpisan še do leta 2010.
Pivovarna v Splitu prodaja pivo po celotni Hrvaški in deloma tudi v Bosni in Hercegovini. Kot pravi Udrih, želijo položaj svojih izdelkov na Hrvaškem še bolj utrditi in še povečati tržni delež.
JI, foto: BS
Od improvizacije do stabilnega podjetja
Celjsko podjetje Majabo, ki se že vrsto let ukvarja z dobavo protihrupnih, pritrdilnih in spojnih elementov za cevne sisteme, te dni praznuje 10-letnico sodelovanja z uveljavljeno nemško družbo Miipro.
»Začetek ni bil lahek,« po 15 letih uspešnega delovanja podjetja Majabo d.o.o. Celje pravi direktor Bojan Ploj, »saj so v tistem času izvajalci še pogosto improvizirali, predvsem zaradi prihrankov v materialu.« Z leti je bilo improviziranja pri izvedbi cevnih inštalacij vse manj, konkurenca pa je postala vse ostrejša. Pri strojnih inštalacijah so vse bolj cenjeni vrhunska kvaliteta, estetski videz ter hitrost montaže, kar so odlike programa Mupro v povezavi z Majabo d.o.o., ki z dobro založenostjo svojega skladišča na Kidričevi 34 v Celju zagotavlja hitre dobavne roke in odlično podporo svojim poslovnim partnerjem. »Tudi zato so nam tisti, ki začnejo z nami poslovati, zvesti,« s ponosom pove Bojan Ploj. Z uporabo njihovih elementov se hkrati duši strukturalni prenos vibracij, Majabo d.o.o. pa ima v svoji ponudbi odlične in v praksi preverjene rešitve dušenja tovrstnih vibracij. Celotna ponudba je običajno v pocinkani izvedbi, za zadovoljitev posebnih zahtev pa tudi v nerjavni izvedbi. Kvalitetno montirane inštalacije so odvisne tudi od pravilne izbire pritrdilnih elementov in so dolgoročno odlično priporočilo izvajalca - in-
Podjetje Majabo d.o.o. Celje je trenutno po statistiki uvrščeno med majhna pod-
jetja, v praksi pa ga lahko uvrstimo med tista, ki uspešno krmarijo po nemirni poslovni sferi. Na osnovi preučevanja potreb slovenskega trga, predvidevanja povečevanja potreb, hkratnem dvigu kvalitete izvedbe cevnih inštalacij in v povezavi s tem tudi kvalitete pritrdilnih elementov, je v letu 1994 začelo sodelovati z uveljavljenim nemškim podjetjem Miipro GmbH, ki sodi med svetovno priznane proizvajalce elementov za pritrjevanje vseh vrst cevovodov in prezračevalnih kanalov. Ta se je v poplavi konkurence izkazala kot zaupanja vreden partner, kar potrjuje 10 let vzajemnega in plodnega sodelovanja. Ravno ob tej okrogli obletnici partnerstva je predstavnik nemškega proizvajalca Thomas Zeli predal Majabo d.o.o. zahvalo in posebej za ta dogodek narejeno darilo -kristalni kipec.
Njuno plodno sodelovanje je vidno skorajda po celi Sloveniji. Podjetje Majabo d.o.o. je Mupro pritrdilne elemente skupaj s svojimi poslovnimi partnerji vgradilo na večino avtocestnih viaduktov in mostov nastajajočega slovenskega avtocestnega križa. Z vgrajenimi elementi so prisotni v večjih nakupovalnih objektih, bolnišnicah, knjižnicah, industrijskih obratih, kot so Gorenje, Unitech, Remats, BSH, Revoz, Pivovarna Laško in Union, LTH, Krka, Lek, TKI, Merkur, Mercator, Terme Čatež ... Izredno dolg seznam referenc zgovorno priča o kvaliteti izdelkov in tudi o kvaliteti dolgoletnega sodelovanja med podjetjema.
NtW
[gtoll partner z najboljšim okusom
GOSPODARSTVO
Alpos podvojil proizvodnjo
Iz tovarn v Sloveniji, na Poljskem in v Srbiji letos 200.000 ton jeklenih cevi Novi programi v Šentjurju
Čeprav so si v šentjurskem Alposu za letos zastavili zelo ambiciozne načrte, rezultati ob prvem četrtletju kažejo, da jih bodo uresničili. Prodali so za 35 milijonov evrov izdelkov in pri tem ustvarili 400.000 evrov čistega dobička. Do konca leta naj bi se prihodki iz prodaje povzpeli na 135 milijonov evrov, kar pomeni 90-od-stotno rast v primerjavi z lani. Razlog za tolikšen skok je skoraj 100-odstot-no povečanje proizvodnje jeklenih cevi. Iz Šentjurja so se namreč pred dvema letoma razširili še na Poljsko in lani tudi v Srbijo, saj so se v skladu s svojo novo strategijo želeli čim bolj približati oddaljenim trgom.
V cevarni na Poljskem, ki je v njihovi večinski lasti, so lani namestili še eno proizvodno linijo, novembra pa so postali 100-odstotni lastniki podjetja Fahop v Alek-»incu, ki je največja cevar-na na območju Srbije in Črne gore. Letos naj bi doma in v tujini izdelali približno 200.000 ton jeklenih cevi, Icar bo še bolj utrdilo njihovo mesto med desetimi najboljšimi proizvajalci v Evropi. Okrog 100.000 ton bodo naredili v Šentjurju, 60.000 v Srbiji, 40.000 pa na Poljskem.
Mirjan Bevc, generalni direktor Alposa (levo) in Zoran Milosavljević, generalni direktor Fahopa.
Kot pravi generalni direktor Mirjan Bevc, proizvodnje cevi v Šentjurju ne bodo povečevali, pač pa se bodo preusmerili v zahtevnejše programe in si z novimi izdelki odprli še dodatne trge. Nove programe načrtujejo tudi v tovarni v Aleksin-cu, kjer je zaposlenih 445 ljudi, to pa je preveč za sedanji obseg proizvodnje. V teh dneh so se že začeli pripravljati na proizvodnjo pa let za avtomobilsko industri jo, organizirati pa namera vajo še orodjarsko dejav
nost. Seveda bodo posodobili in še bolj razvili tudi program cevarstva, v katerega nameravajo letos vložiti še okrog 2 milijona evrov. Letošnja proizvodnja se bo glede na prejšnja leta potroji-la, v naslednjih dveh letih pa naj bi se povečala še za petino.
Alpos zdaj iz Aleksinca zalaga srbski in črnogorski trg ter kupce v Albaniji, Romuniji in deloma tudi Rusiji. Po vstopu Slovenije v EU je zaradi uvedbe višjih carinskih stopenj začel iz Srbije
izvažati cevi še v Bosno in Hercegovino, kjer pa se prav tako poteguje za nakup ce-varne. Pridobiti želi 65-od-stotni državni delež v podjetju Unis v Prnjavoru. V Šentjurju pričakujejo, da bodo na razpisu uspeli, odločitev o izboru pa naj bi bila znana že v nekaj dneh.
Rast cen jih ne skrbi
Čeprav so se je v zadnjem letu cene jekla na svetovnem trgu izjemno zvišale in je zlasti letos kar nekaj težav z oskrbo, v Alposu niso pretirano zaskrbljeni. Eden od njihovih glavnih dobaviteljev je namreč češka železarna Nova Hyt, ki je največja lastnica podjetja, zelo dobro pa sodelujejo tudi s koncernom US Steel, ki ima v lasti železarno v Smederevu, od koder dobivajo kar 90 odstotkov jekla za proizvodnjo v Aleksin-cu.
»Zaradi dražjih surovin so se povečale tudi cene končnih izdelkov, zato izpada dohodka ne pričakujemo. Nekaj težav pričakujemo v programu aluminijskega pohištva in trgovinske opreme, vendar to na poslovni rezultat ne bo vlivalo. S programom cevarstva ustvarimo namreč preko 70 odstotkov vseh prihodkov,« pojasnjuje Bevc.
JANJA INTIHAR
Bogata nagrada za upravo in nadzornike
Delničarji celjskega Etola bodo letos dobili 1.220 tolarjev bruto dividende na delnico, kar je za 120 tolarjev več kot lani. Nekoliko višja bo tudi vsota, ki si jo bodo kot nagrado za uspešno preteklo leto razdelili člani uprave in nadzornega sveta. . Na seji skupščine so lastniki podprli predlog uprave, da znaša letos nagrada nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev. Za dividende bo šlo 278 milijo-
nov tolarjev, preostanek bilančnega dobička, ki v celoti znaša 1,2 milijarde tolarjev, pa bo ostal nerazporejen.
Delničarji Etola so štirim predstavnikom kapitala v sicer 6-članskem nadzornem svetu podelili še en mandat, ki se bo začel 7. septembra. To pomeni, da bodo Stane Valant, Tomaž Subotič, Peter Pa-vlič in Anton Glavan nadzirali delo uprave še štiri leta.
JI
DIVIDENDE
VírETOL
Najslajši izvoz
Cetis je koncernu Giori KBA iz Švice prodal nekatere izboljšave pri tako imenovani intaglio tehnologiji za tiskanje varnostnih listin, ki so jih v podjetju razvili sa-
Generalni direktor Drago Polak pravi, je to njihov »najslajši« izvoz doslej, saj se je prvič zgodilo, da so v tujino prodali lastno znanje. Zadovoljstvo pa je še večje tudi zato, ker je podjetje Giori, ki je pionir v intaglio tehnologiji, vodilni proizvajalec na področju strojev in opreme za varnostni tisk v svetu.	JI
Prihodnjič še več razstavljavcev
Letos seje dividenda v Etolu spet povišala za deset odstotkov.
Sejemskega četverčka, ki ga je pod skupnim sloganom Prijazne tehnologije, varčne energije na celjskem sejmišču pripravila hčerinska družba Celjskega sejma Step, si je v štirih dneh ogledalo okrog 20.000 obiskovalcev, na sejmih pa je sodelovalo 754 podjetij iz 20 držav.
Prireditelji so z obiskom in strokovno ravnjo zadovoljni, sejmi pa so, kot je povedala direktorica Stepa Breda Obrez Preskar, izpolnili tudi vsa pričakovanja
tujih razstavljavcev. Zato so mnogi že napovedali sodelovanje tudi čez dve leti. Sejemski četverček bo namreč tudi v prihodnje bienalna prireditev, saj to razstavljavcem omogoča, da se na njem predstavijo samo z novostmi. Preskarjeva je tudi napovedala, da bodo sejma Varjenje in rezanje ter Naš dom, ki so ju letos na zahtevo stroke pripravili prvič, skušali vsebinsko nadgraditi in nanju povabiti še več končnih uporabnikov.
JI
Nižanje tečajev zaradi dohodnine
Padec tečajev slovenskih blue chipov, svežnji in objava pisma o nameri za prevzem so novice, ki povzemajo dogajanje na Ljubljanski borzi v preteklem tednu. Pomembnejši indeksi so od prejšnjega petka do četrtka ponovno izgubili na vrednosti. Indeks SBI20 je kotiral 1,5% nižje od prejšnjega tedna, indeks PIX 2,3% nižje, indeks prostega trga IPT pa celo 4,2% pod petkovo ravnjo.
Kot rečeno, je za podjetji z borzne kotacije slab teden. Največji padec, ki je presenetil tudi ostale borznike, so tečaji doživeli v torek. Najslabše so jo odnesli delničarji Aerodroma Ljubljana. Na tedenski ravni je tečaj upadel za 4,2%, v četrtek pa je delnica kotirala pri 9.200 tolarjih. Delnice Mercatorja so izgubile 3,4%, Krke pa 2,9%. Četrtkova enotna tečaja omenjenih delnic sta bila 38.565 tolarjev oziroma 67.590 tolarjev. Padci tečajev omenjenih in ostalih delnic z borzne kotacije so tudi posledica novele zakona o dohodnini, ki pravi, da bodo lastniki delnic s knjigovodsko vrednostjo več kot 60 milijonov tolarjev ob prodaji delnic zavezani k plačilu davka na kapitalski dobiček, ne glede na to, koliko časa so imeli svoj delež. Zakon bo seveda najbolj prizadel velike delničarje, med katerimi so tudi direktorji družb. Ravno nekateri izmed slednjih so v preteklih dneh s prodajami ustrezno prilagodili svoje portfelje.
ET0G
Pregled tečajev med 18. In 24. majem 2004
Etol
64.000,00
4,491,000
3.23
Za znižanje vrednosti indeksa IPT so bile najbolj zaslužne delnice Term Dobrna, ki so zabeležile 22-odstotni tedenski padec, Gozdnega gospodarstva Bled, z več kot 15-odstotnim padcem, in še nekaj drugih podjetij, katerih vrednost je upadla za več kot 10%. Padci teh delnic niso posledica slabih poslovnih rezultatov, poleg tega pa je bil promet z omenjenimi vrednostnimi papirji preteklega tedna zanemarljiv.
Zgodba tedna pa je vezana na podjetje Mitol, sežanskega proizvajalca lepil. V ponedeljek je namreč švicarska družba Cadtech AG objavila namero za odkup delnic. Cena bo po vsej verjetnosti znana v enem mesecu, ko bo prevzemnik moral objaviti ponudbo za prevzem. Prometa, ki je skromen že celo leto, tudi v tem tednu ni bilo, cena pa trenutno znaša 4.300 tolarjev. Večji lastniki (Modra linija in Jub) in uprava družbe še niso govorili s predstavniki švicarskega podjetja, prav tako pa niso izrazili zanimanja za prodajo delnic.
Indeksi med 18. In 24. majem 2004
Med delnicami investicijskih družb ni v preteklem tednu niti ena dosegla pozitivne spremembe tečaja. Najmanj (0,02% oziroma 0,15%) so izgubili lastniki delnic Merca-te PID in Mercate 1 PID. Najbolj prometne delnice so bile delnice Triglav steber 1 investicijske družbe, s katerimi so borzni posredniki opravili za 1,5 milijarde tolarjev prometa, vendar je večino prometa sestavljal četrtkov sveženj.
Vzajemnim skladom so se pridružili še štirje novi. Upravlja jih družba za upravljanje v lasti največje slovenske banke NLB. Vlagateljem so ponudili Sklad obveznic. Sklad slovenskih delnic, Sklad svetovnih delnic in Kombinirani sklad. Kmalu se bodo pojavili tudi tuji ponudniki, ki bodo ponudili drugačne oblike vzajemnih skladov. Sicer pa skladi še vedno doživljajo svojo pomlad. Do sredine maja so prejeli skoraj 4 milijarde tolarjev neto prilivov. Korekcija tečajev, ki smo ji priča v zadnjem tednu, je povzročila umiritev rasti, vendar večjih odlivov ni pričakovati.
GORAZD BELAVIČ ILIRIKA, Borzno posredniška hiša d.d.
gorazd.belavic@ilirika.si
V lovu za strastjo
Več kot dvesto trofej z vsega sveta v Šentjurju - Tudi fotolov je užitek
Martin Pevec pravi, da ni zbiratelj, kot jih predstavljamo v naši rubriki, čeprav ima doma zbirko več kot dvestotih lovskih trofej z vsega sveta. Pri trofejah gre izključno za spomine na uplenjene živali in ne zgolj za nekakšne dele zbirke. Lov je postal njegov način življenja in tudi način sproščanja.
Da je Martin Pevec strasten lovec, priča že njegova hiša v Šentjurju. Od daleč nas pozdravlja jelenja glava na sprednji strani, na stranski steni pa so mu naslikali divjega petelina. Lovec je od leta 1982, ko so ga v zeleno bratovščino povabili prijatelji. In takrat se je začela strast in ljubezen do lova: »To je šport, čeprav drag šport. Takoj, ko smo začeli, sem bil navdušen. Pa ne gre le za to, da neko žival upleniš. Gre namreč tudi za selekcijo. V nasprotnem primeru tako ali tako pride naravna selekcija, ki pa popolnoma zdesetka trope.«
Pevec je v 22 letih nabral več kot dvesto trofej, največ srnjakov. Kosti obdela sam, nekaj živali pa je dal tudi na-gačiti. Mednje seveda sodijo
NENAVADNI ZBIRATELJI
Martin Pevec v svoji lovski sobi z
tiste, ki mu pomenijo največ. Z veseljem se tako spominja lova na ruševca, ki sedaj »prebiva« v njegovi lovski sobi.
Popravek
V prejšnji številki smo napačno zapisali priimek zbirateljev iz Rečice pri Laškem. Pišejo se namreč Mrvar in ne Brvar. Za napako se opravičujemo.
Uplenil ga je v Bovcu, zanj pa je potreboval kar enajst noči. V sobi je tudi cela družina svizcev in divjih prašičev, veliki petelin, veverica pa seveda njegov veliki ponos - medved, ki ga je uplenil v Bosni nad Jablanico. »Čakal sem ga dva večera, zanj pa sem dobil zlato medaljo. Občutek je bil vsekakor lep, saj medveda ne up-
leniš vsak dan. V Kanadi sem uplenil tudi črnega medveda, čeprav je bil manjši.« Dodaja pa, da je bil lov nanj bolj nevaren, saj ga ni čakal na preži tako kot tistega v Bosni. »Takrat smo bih še bolj mladi in korajžni, ko ne razmišljaš, kaj ti lahko medved stori. Ampak, ko te medved s šapo udari, je že prepozno.«
Pišite nam!
; V tej rubriki predstavljajo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našh, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
Z lovom po
Martin Pevec je lovil po vsem svetu. Bil je v Kanadi, dvakrat na Aljaski, štirikrat v Avstraliji, na Madžarskem in v Bosni, v Slavoniji pa ima tudi vikend. Tako je njegova zbirka trofej popolnjena tudi z bolj »eksotičnimi« živalmi. Poleg prej omenjenega črnega kanadskega medveda ima uplenjenega tudi losa pa tudi kenguruja iz Avstralije.
Kljub temu pravi, da je lovljenje doma še vedno najlepše. »In v Slavoniji, kjer je tudi kar precej divjadi, poleg tega pa se tam divjad tudi lepo vidi.« Pevec gre namreč velikokrat v gozd divjad le opazovat. Vedno ima s sabo tudi fotoaparat, zet, ki je prav
tako lovec, pa s sabo vzame tudi kamero. Pevec najraje lovi divje prašiče, ki jih je v Slavoniji kar precej, sicer pj ima dovolilnico za srnjaka.
Največ ima trofej srnjakov, kar 140. Skratka toliko, dá niti ne ve za vse, ki jih je up-lenil. Tistih najlepših pa se bo vedno spominjal. Do sedaj je dobil štiri medalje: po eno zlato in srebrno ter dve bronasti. Pravi, da to sicer ni veliko, vendar pa ima za seboj veliko gojitvenega dela, ki je v lovstvu zelo pomembno: »Ni res, da lovci le streljamo. Treba je tudi gojiti ih I kasneje je treba uplenitev načrtovati, da se ne poseže v populacijo.«
Martin Pevec ima doma kamnoseštvo, vendàr je že šest ' let v pokoju, vodenje kamno-seštva pa je prevzel zet. Martinu tako ostane več časa, kljub ne več rosnim letom pa še vedno rad lovi in hodi v naravo. Tako je na primer minulo soboto vstal ob 3.30 uri, da je šel na lov. Uživa pa tudi v svojem bazenu in s svojim vnuč-kom, za katerega upa, da se bo tudi pridružil lovskim vrstam.
»K lovu sodi tudi dobra hrana in pijača,« pravi in se spominja obredov, ki jih imajo lovci, ko uplenijo kaj posebnega. Tako so bili pri njem že slovenski in celjski rogisti, ko pa je uplenil medveda, je žena pripravila medvedji golaž. Doma sicer sam pripravlja div-jačinske klobase in tudi kle tari. Pravi, da tudi to sodi k lovu.
ŠPELA OSET
Gasilci niso vojaki
Rihard Stopinšek je bil 18 let predsednik PGD Planina pri Sevnici, zdaj pa je podpoveljnik GZ Šentjur
PGD Planina pri Sevnici je imelo v 110-letni zgodovini obstoja dva predsednika, ki sta svoje delo opravljala več kot deset leL Miha Romih je bil predsednik z najdaljšim stažem - od leta 1952 do 1975 -takoj za njim pa je Rihard Stopinšek, ki je bil predsednik vse do lani, dolgih osemnajst let. Zdaj je podpredsednik v društvu in podpoveljnik GZ Šentjur.
V času njegovega predsedni-knvanja je 132-člansko društvo doseglo nekaj lepih uspehov. Predvsem so ponosni na popolno obnovo gasilskega doma in požarnega stolpa, napeljavo centralnega ogrevanja, kupili pa so tudi tri gasilska vozila. Planina pri Sevnici je s površino 4.200 hektarov (53 odstotkov je gozdov) med najbolj ogroženimi požarnimi območji v občini Šentjur, pri čemer predstavlja velik problem tudi
NASI GASILCI
Rihard Stopinšek namesto v gasilski uniformi v oblačilu vodje rokov-njačev v istoimenski ljudski igri leta 2002 na gradu Planina pri Sevnici.
pomanjkanje vode, saj imajo vodovod iz leta 19Í3. Na Planini sicer večjih težav ni, jih pa
NASI GASILCI
Glasujem za:....................
Stanuje: ..........................
Aktiven v gasilskem društvu:
Moje ime in naslov:...........
imajo v odročnih zaselkih in vaseh.
Ker »doma« ni močnejših zajetij, vozijo vodo iz dolinske Slivnice, kar pa prevoze močno podraži. Na žalost tudi za prihodnja leta ni možnosti za izboljšanje stanja.
Konec junija bodo prevzeli in krstili novo gasilsko avtoci-sterno v vrednosti 18 milijonov tolarjev. Večino denarja so zbrali s pomočjo krajanov, dona-torjev in ljudi, ki so zavestni pripadniki gasilstva, med katere sodi tudi domače podjetje Tajfun. »Žal država tudi od pro-
stovoljnih prispevkov krajanov terja svoje, tako da moramo za 18 milijonov plačati 3,6 milijona davka, to pa je že vrednost enega podvozja,« se nad takim odnosom jezi Rihard Stopinšek.
»V gasilski organizaciji smo še vedno slabši od vojske, ki se v poletnem času predstavlja v poletnih uniformah, mi pa moramo paradne uniforme nositi pri plus 30 ali minus 15 stopinjah. Hidi splošni pogledi na organizacijo se bodo morah spremeniti in posodobiti. Delovanje naše organizacije bi bolj sodilo v okrilje ministrstva za notranje zadeve oz. policije, ki je prisotna ob vsaki elementarni nesreči, kot pa v okrilje ministrstva za obrambo oz. vojske. Še vedno ni rešen status gasilca prostovoljca, napredovanje iz čina v čin pa traja predolgo, kar preprečuje mladim, da bi se uvrstili v vodstvene organe GZS. Ni dovolj denarja za nakup osebne zaščitne opreme, za enega gasilca na primer stane približno 700 tisoč tolarjev. Marsikdo s takim razmišljanjem ne bo zadovoljen, vendar je tako,« nadaljuje s kritičnim pogledom.
Gasilci na Planini morajo biti dobro in sodobno opremljeni, saj so od matičnega društva v Šentjurju oddaljeni 19, od poklicne brigade v Celju pa kar 33 kilometrov.
Za »naj« desetino
Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (1.012)
Ivan Buser, PGD Ponikva (912)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (774)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (665)
Mirko Lešar, PGD Lopata (326)
Olga Lešar, PGD Lopata (305)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (187)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (142)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (140)
David Krk, PGD Andraž (121)
Borba za prva mesta je vse bolj srdita, kažejo glasovnice, ki jih dobivamo v uredništvu. Do končne razglasitve je še dovolj časa, saj jo načrtujemo jeseni ob mesecu požarne varnosti, tako da je še vse neodločeno. Zato glasujte še naprej. Vsak teden nagradimo tudi glasovalce in tokrat je to Jure Petelinšek. iz Celja, ki bo dobil hišno darilo na oglasnem oddelku NT&RC.
Amaterski igralec
Planinski gasilci pa so aktivni tudi na kulturnem področju ter pri ohranjanju starih običajev. Od leta 1992 do 2002 so v režiji domačega upokojenega učitelja Ferda Žagarja uprizorili šest ljudskih iger (Dom-na, Rokovnjače, Guzeja, Desetega brata, Miklovo Zalo in Za staro pravdo), vse na domačem gradu. Gostovali niso, ker so želeli, da pridejo ljudje k njim in ob igri spoznajo lepote Planine. Tradicionalno je tudi flor-jevanje, ko gredo po tri skupine petih do osmih pevcev gasilcev po vaseh. Letos so zbrali 1.200 jajc, nekaj salam in slanine pa tudi denarja. Po nedeljski Florjanovi maši so pred gasilskim domom jajca spekli in razrezali mesne dobrote, vse pa ponudili ljudem, ki so to dan prej prispevali. Florjevanja se udeležujejo tudi gasilci iz društev GZ Šentjur in Sevnica, med
najbolj zvestimi obiskovalci pa so gasilci z Ostrožnega v Celju.
Rihard Stopinšek, ki je tudi vnet amaterski igralec (začel je pri Zarji v Trnovljah pri Celju pri Štefanu Žvižeju), se že ve seli obnove gradu na Planini (akcijo vodi domači Tajfun), ko bodo lahko ponovno pripravili ljudsko igro na prostem. »To gre skupaj: gasilstvo, kultura, družabnost in sodelovanje ljudi,« meni Rihard Stopinšek, človek, ki ima rad domači kraj in mu ni vseeno, kako se v njem živi. Zaključna misel je seveda znova namenjena gasilstvu: »To imajo dobro rešeno v Nemčiji. Župan je odgovoren za vse, kar je poveza- j no z nemotenim delovanjem ! gasilstva, gasilci pa za učinkovito reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. Pri nas pa gasilci delamo vse, prostovoljno podarjeni denar za opremo pa nam država za nagrado še obdavči. To ni dobro.«
TONE VRABL
Strah Je tudi najbolj izkušene
Ko potapljači rešujejo tuja, izpostavljajo pa svoja življenja - Vode ne gre podcenjevati
Z načelnikom Podvodne reševalne službe Slovenije in vodjo reševalne postaje Velenje, ki ima najvišjo stopnjo inštruktorske kategorije v potapljanju Antonom Travnerjem iz Letuša
Savinjski dolini smo se pogovarjali o podvigih in nevarnostih za potapljače, ko rešujejo tuja življenja in s tem nemalokrat tvegajo svoja. Ravno nedavna iskalna akcija na Šoštanj-skem jezeru je pokazala njihovo izjemno pripravljenost in usposobljenost.
Anton Travner je od leta 1985 zaposlen v slovenski policiji, kjer opravlja delo vodje sektorja za državno mejo in tujce pri Generalni policijski upravi. S 1. junijem pa bo prevzel delovno mesto šefa kabineta ministra za promet in zveze. Letos je bil tudi v ožjem izboru za generalnega direktorja slovenske policije.
Naključje je hotelo, da ste morali minulo nedeljo prekiniti veliko vajo na Bledu ...
Tako je, na Bledu je bila dvodnevna vaja za potapljače, ki jo organiziramo vsako leto. V soboto je šlo za preiskovanje jezera, v nedeljo bi morala biti vaja reševanja na hitrih vodah, a smo se zaradi znanih razlogov vsi odpravili v Šoštanj.
Iskalna akcija v Šoštanju je bila do zdaj največja tovrstna v Sloveniji. Uskladiti in voditi jo je bil verjetno izjemno velik zalogaj.
V vodi je bilo 74 potaplja-iev reševalcev, ostali so sodelovali pri koordinaciji. Ker pa nas večina že ima številne tak-šne izkušnje, ni prihajalo do zapletov. Vsaka postaja, saj so bili podvodni reševalci iz vse Slovenije, je morala preiskati svoj akvatorij, torej območje jezera, ki smo ga označili z bojami. V nedeljo smo po sestanku z vodji posameznih postaj iskali s pomočjo čolna, ;a in s tipanjem.
Nekatere lokalne skupnosti imajo s podvodnimi reševalnimi postajami sklenjene ustrezne pogodbe, mnoge pa tega še vedno nimajo. Problem se pokaže, kadar je pomoč potapljačev reševalcev potrebna v neki lokalni skupnosti. Z ustreznimi pogodbami se breme usposabljanja, izobraževanja, opremljanja in konkretnih reševalnih akcij primerno porazdeli med državo in lokalno skupnostjo, ki sta v skladu z zakonom dolžni zagotavljati ustrezen sistem zaščite in reševanja - tudi pred utopitvami.
Tipanjem?
Gre le za eno od številnih načinov iskanja, ki ga uporabljamo predvsem v manjših globinah in pri manjši vidljivosti. Potapljače vlečejo na drogu, po dnu pa tipajo z rokami. Kakšen je občutek? Kot bi se po avtocesti v popolni megli vozil 200 km/h.
To pomeni, da ne vedo, na kaj bodo naleteli?
Tako je. V primeru Šoštanja npr. je potapljač truplo opazil na razdalji 15 centimetrov. Ali pa pod vodo naletiš ob slabi vidljivosti na ostanke dreves, vejevja in drugih predmetov.
Tak način ste uporabili tudi pred leti na Šmartinskem jezeru, v iskalni akciji pogrešanega Jureta Goloba?
Da.
Kljub temu, da veste s kakšnim namenom greste pod vodo, verjetno ni ravno prijeten občutek, da boste mogoče našli truplo...
Na to tudi vseskozi opozarjamo naše potapljače reševalce pri usposabljanju. Gre za velik stres, tudi zaradi negotovosti, ker nikoli ne veš, kaj boš videl in našel.
Toda globine voda so različne. Kaj to pomeni za vas, če ste v akciji iskanja oziroma reševanja?
Potapljači reševalci se potapljajo do globine 40 metrov. Pri večji globini pa gre za tehnično potapljanje. Tu sodeluje še dodatno usposobljena skupina potapljačev. Tak način smo uporabili pred leti za iskanje dveh Velenj-čanov na Cresu. Po treh tednih smo ju s pomočjo hrvaških policistov našli 84 metrov globoko. Ravno Šoštanj-sko jezero je izredno globoko, po nekaterih podatkih najglobje Sloveni-
ji. Ravno v času iskanja pogrešanega ribiča so potapljači s sonarjem namerili 82 metrov globine na eni od točk.
Kakšna so tveganja, ko se spustite v globino?
Veliko je rizičnih dejavnikov. Potapljač mora vedeti, da je temperatura vode lahko izjemno nizka in vidljivost zelo slaba. Tu je, kot sva že omenila, tudi stres. Najbolj pomembno pa je obvladati paniko, ki je izredno nepredvidljiva. Ta vpliva na dihanje, saj se poveča pretok zraka skozi sapnik, kar je lahko nevarno. Strah je vedno prisoten. Tudi pri najbolj izkušenih. Toda če bi Se potapljač pri reševanju zapletel ali kje zataknil, se lahko še vedno reši...
Se zato praviloma vedno potapljata dva skupaj?
1\idi. Drug drugemu lahko v tem primeru pomagata, dihata na en izvor zraka in podobno.
Vas velikokrat pokličejo pomoč?
Veste, potapljači reševalci ne iščemo le trupel. Pogosto rešujemo življenja. Pokličejo nas npr. ob visokih vodah, nesrečah, če zapelje avto v vodo ali pa, kot v šoštanjskem primeru, ko je treba iskati osebo. V zadnjem letu je bil naš reakcijski čas v tretjini primerov slabih 30 minut, predlani smo imeli 72 akcij, od tega 27 reševanj oseb.
Omenili ste nesrečo z avtomobilom, ko le-ta zapelje v vodo. Ljudi v takem primeru zajame panika. Kaj svetujete?
Ostati je treba priseben in odpreti okno. Ko je pritisk v avtomobilu in okolice izenačen, to pomeni, ko je avto poln vode, je možno odpreti vrata in splavati ven.
Pa ostane v vozilu sploh kaj zraka?
Vedno ostane t.i. zračni žep v zgornjem delu vozila. Če smo kdaj v taki
situaciji, ne smemo po nepotrebnem izgubljati energije. Gre za nekaj minut, a življenje si lahko rešimo. Pred kratkim je bila podobna nesreča v reki Dravi, kjer se je voznik tovornjaka rešil pravočasno.
Prej sva govorila o strahu, ravno s tem pa so povezani vaši spomini na Dravo.
Točno. Pred leti smo v Dravi, okrog dvesto metrov stran od elektrarne iskali truplo mlajšega človeka. Iskali so ga najbolj izkušeni potapljači reševalci, ki ne bodo nikoli pozabili piskanja turbin pod vodo in strahu, da bi jih lahko potegnilo proti turbinam, kljub temu, da so bili ustrezno privezani. To je torej ta strah, ki ga moraš obvladati.
Prihaja kopalna sezona. Ljudje bodo odhajali na divja in neurejena kopališča. Morate kdaj posredovati tudi tam?
Da, a skoraj nikoli zaradi malomarnosti kopalcev. Največkrat gre za nesreče, zdrse po nabrežini in podob-
Toda v zadnjem času je bilo kar nekaj nesreč na jezerih ... So res tako nevarna?
Mislim, da so za utopitve najbolj nevarni pe-skokopi oziroma gramoznice. Za iskanje ali reševanje pa so najbolj neugodna t.i. ugreznin-ska jezera, ki spreminjajo obliko dna in globino. In ravno takšno je Šoštanjsko jezero. Vode ne gre podcenjevati. "Ridi reke so nevarne. Nikoli ne veš, kaj se skriva v globini. Korita, skale, nevarni so
Podvodna reševalna služba, v kateri je 130 reševalcev, deluje v okviru Slovenske potapljaške zveze. Slednja pa po vsej Sloveniji združuje 1500 članov. Pogoj, da nekdo postane potapljač reševalec, je vrsta izobraževanj in usposabljanj in seveda dolgoletne izkušnje.
Morje pa je izredno nevarno ob neurju, čeprav je za potapljanje najboljše.
Ste šteli svoje potope?
Do 500 še, potem pa ne več. Mislim, da jih imam za seboj okrog 700 ...
Pa ste se sami že znašli v kakšni nevarnosti?
Leta 1991 sem v Letušu ob visoki vodi pomagal domačinom, nato pa sem poskušal rešiti še dva prašiča. Z enim sem uspel preplavati globji del vode, pri drugem pa me je zajel močan tok. Pod vodo me je potisnilo vejevje s pujsom vred, toda nekako sem se uspel rešiti...
Ob tem mogoče še en nasvet. Kaj storiti, če pride do nesreče in se nekdo utaplja?
Pomagati mu je treba s kakšno palico ali vrvjo, ki se je naj oprime. Neposredni stik z njim, torej zaplavati k utapljajočemu, je zadnja možnost, ki pa je lahko nevarna, saj tisti, ki priskoči na pomoč, ogroža svoje življenje. Takrat je treba reševati dva. Ljudje ne bi smeli precenjevati svojih zmogljivosti in podcenjevati vode ...
SIMONA ŠOLINIČ
Deset let celjskega društva
V ponedeljek je desetletnico praznovalo Potapljaško društvo Celje, ki združuje 28 članov. Znotraj društva deluje tudi podvodna reševalna služba s šestimi potapljači reševalci. Člani bodo obletnico obeležili s proslavo v društvu, širše pa so zasnovali letošnjo že tradicionalno akcijo na Šmartinskem jezeru, ki bo imela tokrat poleg čistilnega tudi družabni značaj. Točni datum akcije še ni znan, po vsej verjetnosti bo že v začetku junija, Celjani pa bodo povabili tudi potapljače ostalih slovenskih društev. Celjsko društvo, ki ima prostore na Celjskem sejmu, pa je v letošnjem letu začelo tudi s tečaji za nove potapljače, nam je povedal Mišo Madronič iz Celjskega potapljaškega društva.
SŠ
Vsi klici v omrežju Si.mobil - Vodafone samo 5 SIT/lTtîn
^PEB TELEFONI« NOVE NAROČNIŠKE PAKETE
•	vgrajen digitalni fotoaparat
•	barvni zaslon
•	deluje na 5 kontinentih
•	polifonična zvonjenja
simobil
Piiiicaaaa!
Angela Travner s pico Radia Celje
Cifra je padla!
Odslej kličite ceneje!
V laški upravni enoti si je pico razdelilo pet lačnih.
V	uredništvu Radia Celje vam dolgujemo kar štiri fotografije dostave pic velikank v podjetja na Celjskem.
V	četrtek, 13. maja, smo pico odpeljali v podjetje Angele Travner Računovodske, finančne in svetovalne storitve. Angela nam je namreč prva poslala faks in družinska pica je romala na Lju-bečno, kjer jo je Angela delila s sodelavko in svojimi družinskimi člani. Kljub dežju in mokri cesti pa je pico do cilja varno in še toplo pripeljala Simona Šolinič.
Čeprav v akciji Radio Celje pico pripelje napovedujemo, da pico vozimo od ponedeljka do petka, smo naredili izjemo in jo podelili tudi v soboto, saj nekateri ne delajo le med tednom, temveč tudi konec tedna. Ena takšnih je Marjana Cr-nič iz šiviljstva MC Marketing. Na radio je za pico poklicala njena hči Andreja Malgaj, ki pa si zaradi priprav na obhajilo »malice« ni mogla privoščiti. Vseeno pa pica ni ostala, saj sta bili pri Marjani na obisku policistki Daša in Sabina iz Ljub-
ljane. Pico je Jasmina Žohar dostavila toplo in celo.
Pretekli teden smo pico odpeljali znova v Laško, tokrat na upravno enoto. Čeprav smo se radijski dostavljavci v centru Laškega skoraj izgubili ( ! ), smo pico vseeno toplo in celo, kar je najpomembneje, pripeljali na pravi cilj. Peterica sodelavcev si je z veseljem razdelila pico velikanko. Je pa tale »fu-ra« v Laško še en dokaz, da so tam zvesti dvema stvarema. Laškemu pivu in Radiu Celje! Tako je tudi prav.
V petek je pica romala v Žalec, natančneje na Šlan-drov trg 1 v računovodski servis Vlamat d.o.o.. Okoli 11. ure nas je pričakalo 6 raču-novodkinj, ki so našo pico nestrpno pričakovale. Tokrat je pico prvič podelila Pizzeria Beethoven, zagotovo pa ne zadnjikrat. SŠ, JŽ
Rokometaši poskrbeli za dobro voljo
V petek od 20. ure dalje so na terasi Planeta TUŠ gostili evropske rokometne prvake. To ni bilo navadno srečanje, bil je družabni dogodek, na katerem so rokometaši obiskovalcem pomagali do lepih nagrad.
Dogodka se je udeležila celotna ekipa rokometašev Celja Pivovarne Laško razen Renata Vugrinca, ki je v teh dneh postal srečni očka in mu ob tej priložnosti čestitamo.
Po začetnem pozdravu in predstavitvi je sledilo presenečenje za vse. V nagradnih igrah so namreč sodelovali pari, obiskovalci in rokometaši, ki so se skupaj borili za lepe nagrade, ki jih je bilo kar nekaj. Igre so bile različne, od napihovanja balonov, metanja vodnih balonov na koš do tekmovanja v potiskanju nakupovalnega vozička. Višek vsega pa je pomenilo prvo žrebanje nagradne igre Pod srečno zvezdo, kjer so podelili skuter SYM JET 50, DVD-predvajalnik, digitalni fotoaparat ter ostale lepe praktične nagrade.
•	vgrajen digitalni fotoaparat
•	infrardeči vmesnik
•	vgrajen FM radio
•	polifonična zvonjenja
•	možnost oblikovanja pokrovčka
•	deluje na 5 kontinentih
•	polifonična zvonjenja
•	barvni zaslon
•	slovenski T9
•	deluje na 5 kontinentih
Si.mobil d. d., Šmartinska cesta 134b, SI-1000 Ljubljana I v
Ujemi svet
VrlBOtif Siemens MC60
9.000 SIT
mt-")
wmnrat
Sony Ericsson Z200
9.000 SIT
Esarwi naa
WrTflďSiT Nokia 3200 15.000 SIT
nïïun ^ji'i
ADUT
od 14. maja do 13. junija 2004
Svet
VRTCA LAŠKO
Cesta na Svetino 2a, 3270 Laško razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 53. ali 145.člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.I. RS, št. 12/96, 23/96, 22/2000, 64/2001, 108/2002, 34/ 2003, 79/2003).
Imeti morajo pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 7. 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju in s soglasjem ministra. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjem delu in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Svet Vrtca Laško, Cesta na Svetno 2a, 3270 Laško, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo obveščeni o izbonj v zakonitem roku.
Podrli so rekord!
'Tftoý 4vet je COmk
Slovenski maturantje in maturantke se bodo tudi letos vpisali v Guinnessovih knjigo rekordov. Minuli petek, na svoj zadnji šolski dan, je v sedemnajstih mestih po vsej Sloveniji ter v Trstu in Pulju v 3.641 če-tvorkah zaplesalo 14.564 maturantov in maturantk.
Prva informacija v Celju je bila, da rekorda plesalci niso dosegli. Do kratkega stika naj bi prišlo v Ljubljani, a jte nekaj ur kasneje so informacijo popravili. Maturantom je vendarle uspelo.
V petek je bilo tako na ulicah najprej slišati himno Gau-
deamus igitur, plesalko pa so zatem v Celju v zrak spustile rdeče balone, napolnjene s helijem, ki jih je posebej za to priložnost podarila naša medijska hiša. Val 202 je nato oddajal znamenito Straus-sovo četvorko iz Netopirja in rekordno plesanje se je začelo. V Celju je v Prešernovi ulici zaplesalo okrog 1.400 maturantov ali celo še več, v Velenju na Titovem trgu pa okrog 250 dijakinj in dijakov. Dijake je v petek pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot, za zabavo pa je po uradnem delu poskrbela Al-ya. Je pa zabava maturantov
v Celju minila brez kakršnih koli izgredov.
»Guinnessova knjiga rekordov nam je lanski rekord priznala in je že objavljen v zadnji izdaji knjige rekordov. Takrat si je četvorko v živo ogledalo blizu 100 tisoč obiskovalcev, o izvirnem plesnem
rekordu pa so poročale vse osrednje slovenske in mnoge lokalne TV-mreže. Posnetek je bil posredovan v Euro News in za CNN World Report,« nam je dejal Marijan Špiljar iz Plesnega vala.
Med plesom je sicer prišlo do majhnih zapletov, saj
se je skupina dijakov odločila z napisom »Izbrisani« izključila iz četvorke, češ da niso dobro slišali glasbe, nekateri so tudi ostali brez majic. Šlo naj bi za dijake I. gimnazije Celje, ki so med 9. in 10. uro imeli še nekaj obveznosti na šoli, kar naj bi bil
razlog, da so ostali brez majic. Kot pravi tamkajšnji ravnatelj, Jože Zupančič, ni navdušen nad spektakli, kakršen je tudi maturantska parada. Kljub temu pa tega mnenja, kot pravi, ne vsiljuje dijakom.
SŠ, SB Foto: GK
DELO l.'M'ffl KSTM mm,	nsoM» P'MHi.l'iit g&f**
ŠTORE
VI
CELJE
Po poteh železarske kulture
Železarstvo ima v Štorah že več kot 150-letno tradicijo, železarska industrija pa je za kraj še danes izjemnega pomena. Zato so v okviru projekta Evropska pot kulture železa v Izobraževalnem centru Štore včeraj odprli razstavo o železarstvu in njegovem pomenu za kraj.
Ideja o stalni razstavi zbirke je nastala že v sedemdesetih letih minulega stoletja, vendar je do sedaj ni uspelo nikomur uresničiti. Zasluge, da se je bogata zbirka železarskega orodja, strojev, dokumentov, fotografij in načrtov ohranila vse do danes,
gre pripisati ozaveščenim posameznikom, ki so dolga leta skrbeli za železarsko dediščino in jo v začetku devetdesetih let predali v varstvo Muzeju novejše zgodovine Celje.
Stalna razstava Železarstvo v Štorah prikazuje razvoj Štor od druge polovice 19. stoletja do danes. Razvoj kraja (vzgoja in šolstvo, nastanek delavskega bivalnega naselja, celo manjša bolnišnica z lekarno) je bil z železarno vseskozi tesno povezan; po prvi svetovni vojni je zaživelo slovensko društveno dogajanje (pevsko, telovadno, godbeno),
Poleg razstave o železarstvu so v teharski šoli včeraj ob prazniku KS Teharje odprli tudi razstavo Teharje skozi čas, ki bo na ogled do konca avgusta.
na razvoj kraja pa je železarna močno vplivala tudi po drugi svetovni vojni. Leto 1990 pa je bilo za železarno prelomno. Izguba jugoslovanskega trga je prepolovila proizvodnjo jekla, vendar so z reorganizacijo nastala samostojna podjetja, ki nadaljujejo štorsko železarsko tradicijo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Raziskovalne naloge mladih celjskih raziskovalcev bodo v osrednji knjižnici razstavljene še do 18. junija.
Znanje na razstavi
V Osrednji knjižnici Celje je še do 18. junija na ogled razstava raziskovalnih nalog, ki so v celjskih osnovnih in srednjih šolah nastale letos v okviru vsakoletne akcije Mladi za Celje.
Ogledati si je mogoče 119 letos nastalih raziskovalnih nalog, ki vsaka na svoj način obravnavajo najrazličnejše teme, ki zanimajo mlade in segajo od področij humanistike, jezika, tehničnih in kemijskih ved do prometa in športa. Kot je ob otvoritvi razstave povedal mag. Branko Goropevšek, ostajajo te naloge med najdragocenejšimi viri podatkov i; lokalnega okolja in so tudi med najbolj izposojanim knjižničnim gradivom.
Letošnja akcija Mladi za Celje se bo končala 9. junija z osrednjo slovesnostjo v Narodnem domu, ko bodo pohvalili vse mlade raziskovalce, najboljše pa nagradili s strokovno ekskurzijo po Sloveniji. V Celju, kjer so bili med pionirji mladinskega raziskovalnega dela v nekdanji državi, bo to že 26. srečanje mladih raziskovalcev.	BRST
Brez stare pločevine?
V občini Šture so pred nekaj dnevi poskrbeli za pravno podlago, ki omogoča učinkovitejše odstranjevanje zapuščenih vozil. V tej občini jih je zelo veliko, saj jih odstranijo vsako leto od 50 do 80, odstranitev pa je delno plačana iz občinskega proračuna.
Novi odlok naj bi bil v marsičem učinkovitejši. Omogoča, da bodo v bodoče odstranitev plačali lastniki vozil. V njem je določen podroben postopek, ki nalaga odstranitev zapuščenega vozila'v osemdnevnem roku, v njem so prav tako zapisane denarne kazni v višini od 50 do 150 tisoč tolarjev. Pripravljala odloka pravijo, da vsem onesnaževalcem okolja še ne bo mogoče stopiti na prste, bo pa bolje, kot je bilo doslej. BJ
Prisrčna cicibaniada
Športno društvo Gaberje je minuli četrtek pripravilo tradicionalno srečanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu.
Cicibaniada najmlajših iz vrtcev, društev Partizan in drugih športnih in rekreacijskih društev je že stalnica v vseslovenski akciji Slovenija v gibanju z zdravo prehrano in že deveto leto v sklopu evropske akcije Veter v laseh, s športom proti drogi. 11 ekip,v katerih je bilo skoraj 180 otrok, se je pomerilo "na spretnostnem poligonu, ki je vseboval tek, preskakovanje in premagovanje ovir, dričanje po toboganu, prenašanje lažjih bremen in spretnosti z žogo. V vsaki ekipi je bilo 8 cicibanov, starih od 4 do 7 let. Vsem sodelujočim so organizatorji zagotovili tudi del asfaltne površine za poslikavo s kredo na temo Življenje je gibanje, zato moram jesti. Kaj rad jem?	BS, Foto: G. KATIČ
NAKRATKO
Forum vodi Ivančič
CELJE - Celjski Mladi forum Združene liste je na svoji tretji konferenci za novega predsednika izvolil Damirja Ivančiča in druge nove organe foruma. V delu se bodo osredotočili na vsa področja, predvsem pa na mlado generacijo.
Sovinčeva na čelu demokratk
CELJE - V Celju so na volilni konferenci ženskega odbora Socialnih demokratov Slovenije za Celjsko regijo za novo predsednico izvolili Jožico Sovine iz žalskega odbora stranke. Regijski ženski odbor povezuje delo ženskih članic SDS v 21 občinah celjskega območja. V razpravi so se članice osredotočile predvsem na naloge, ki jih čakajo ob bližnji izved- , bi evropskih volitev.	BS I
Cankarji za
novorojenčke
Cinkarniški dimniki, ki so še zadnji pomnik celjske industrijske dediščine, bodo padli. Vprašanje je le še, kdaj.
Dimniki bodo padli
Mestna občina Celje je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprosila za mnenje o treh dimnikih, ki še stojijo na področju stare Cinkarne.
Čeprav je pred časom občina z odlokom te tri dimnike začasno zavarovala kot pomemben pomnik celjske industrijske in tehnološke kulturne dediščine, se je pri pregledu stanja, v kakršnem so od žlindre najedeni dimniki, izkazalo, da bi bila ohranitev tega pomnika nekdanje industrije v Celju bistveno predraga. Statična sanacija in obnova bi namreč stala več kot 300 milijonov tolarjev in bi bila s tem praktično dražja od novogradnje. Ekspertizo o stanju treh dimnikov so opravili strokovnjaki iz Maribora in ugotovili, da so vsi trije dimniki v katastrofalnem stanju in tako zreli za rušenje. Zato spomeniška služba, ki tudi ob zahtevi za morebitno sanacijo zanjo nima potrebnega denarja, ne nasprotuje rušitvi. Kdaj bodo cinkarniški dimniki padli, še ni znano.	BS, Foto: AŠ
Tudi v Celju bodo slednjič uvedli enkratne denarne pomoči za novorojence, s čimer želijo družinam, ki se odločajo za otroke, omiliti stroške, s katerimi se srečujejo ob rojstvih otrok.
Svetniki so sklenili, da bo prvorojeni otrok v družini prejel 25 tisoč tolarjev, drugo-rojeni 30 tisoč, tretjerojenec in vsi naslednji pa 40 tisoč. Do enkratne denarne pomoči v Celju bodo upravičeni starši novorojencev s slovenskim državljanstvom in stal-
nim bivališčem v občini Ce-lje.
V občini želijo tudi s tem spodbujati nova rojstva, saj rodnost v Celju že nekaj let močno pada. Lani, na primer, se je v Celju rodilo le še 375 otrok. Podobne oblike pomoči imajo že več let v skoraj vseh slovenskih občinah, pomoči pa se gibljejo od 15 do 50 tisočakov, v Zrečah, kjer družina dobi za prvega otroka 20, za drugega 30 in za tretjega 40 tisočakov. BS
NOVI TEDNIK
CELJE j ŠTORE

Celjski desetnik
Dnevi za družbo LPC so očitno šteti - Šumak odhaja, v. d. direktorice do preoblikovanja družbe Renata Poteko
Obravnava zaključnega računa družbe Lokalni podjetniški center (LPC) v občinski lasti na celjskem mestnem svetu je le potrdila, da so družbi, ki ji je predsednik njenega nadzornega sveta Roman Šumak rekel »Celjski deseti otrok«, dnevi šteti. Že davno je padla odločitev o tem, da jo bodo ukinili, njeno dejavnost pa vnovič prenesli v občinske oddelke. Vprašanje je le še, zakaj s tem v občinski stavbi tako cincajo, saj so roke od družbe že vsi dvignili.
Tako poročila delovnih odborov mestnega sveta, kot poročilo občinskega nadzornega odbora in njenega predsednika Ivana Kovačeca, še posebej pa razprave svetnikov, so pokazale, da s poslovanjem LPC ni nihče zadovoljen. Ker že od leta 2000 družba od občine ni dobila nobenih sredstev, je skoraj v celoti opustila
najpomembnejši del svoje dejavnosti - regresiranje obrestnih mer malim podjetnikom. V celoti je, zaradi nedokončanega postopka denacionalizacije, zastal tudi projekt izgradnje transportnega kompleksa v Trnovljah. Družba se je zato osredotočila na vavčersko svetovanje, pri čemer je vprašljivo, če je to res tako pomembno. V občini imamo namreč, so poudarjali svetniki, območno gospodarsko zbornico, razvojno agencijo in tudi novi RITC, kjer je prav tako v ospredju svetovanje.
Pri pregledu poslovnega poročila je nadzorni odbor med poslovnimi odhodki zasledil izjemno visoke stroške storitev. Za intelektualne in osebne storitve je LPC lani namenil 5,6 milijona tolarjev, za subvencije obrestnih mer so namenih le dobrega pol milijona, za sofinanciranje podjetniških
NAKRATKO
Dan sonca
CELJE - Pisarna Celje zdravo mesto pripravlja danes, v četrtek, prireditev ob dnevu sonca. Na Savinjskem nabrežju se bodo z otroci iz vrtca Tončke Čečeve - Enota Center, od 10.30 do 12. ure, veselili dneva ob plesanju, risanju in rajanju. V družbo vabijo tudi druge Celjane.
BS
Nemške Jezikovne diplome
CELJE - Srednja ekonomska šola Celje je ena izmed sedmih srednjih šol v Sloveniji, ki pripravlja dijake in dijakinje na nemško jezikovno diplomo. Letos so jih podelili sedmim dijakom Srednje ekonomske šole in dvema dijakinjama Gimnazije Celje-Center. Prejeli so jih Bernarda Breznik, Saša Dru-govič, Žiga Gričnik, Aleša Kaučič, Ivana Raševič, Davorin Lenko, David Úranjek, Sil-vija Šarlah in Viktorija Je-žovnik. Z opravljeno nemško jezikovno diplomo na drugi stopnji lahko dijaki izobraževanje nadaljujejo na nemški visoki šoli.
SB
O pokojninah
ŠTORE - Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je kandidat za evropskega po-
krožkov pa zgolj 830 tisoč tolarjev. Ob tem se je prepolovil prihodek od prodaje, plače pa so zrasle kar za 67 odstotkov. Družba je poslovala s 30 milijoni tolarjev izgube, večino prihodkov pa je ustvarila iz bančnih depozitov. Ob tem je nesprejemljivo, da je lani za reklamo in reprezentanco porabila kar 16 milijonov tolarjev.
Teh nekaj ugotovitev iz razprave je močno ujezilo predsednika Nadzornega sveta družbe, njenega prvega direktorja in prokurista. Romana Šumaka. Svetnikom je zatrdil, da je družba med najbolj urejenimi v Celju, čeprav jo je pred leti prevzel kot občinski sklad v popolnem razsulu. Ker ne dobiva denarja od občine, tudi ne more bolj regresirati obrestnih mer malim podjetnikom, ima pa kaj pokazati pri svetovanju in tudi pri omogočanju novih samozaposlitev. »Zdaj je
napočil čas za slovo,« je povedal Šumak in hkrati zatrdil, da je svetnikom pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja. »Le preveč me ne sprašujte, ker bom tudi povedal preveč,« je med vrsticami zagrozil Šumak.
Na koncu so svetniki le sprejeli poslovno poročilo za lani, plan za leto 2004 pa so zavrnili z zahtevo, da ga v družbi ponovno pripravijo tako, da se bo izšel vsaj z ničlo, saj je nesmiselno planirati izgubo. Popravljeni plan bodo obravnavali prihodnji mesec, ko na dnevni red prihaja tudi rebalans letošnjega proračuna. Prav tako niso sprejeli Šu-makovega predloga, da bi dosedanjo v. d. direktorice Renato Poteko imenovali za direktorico za obdobje enega leta. Znova so jo imenovah le za vršilko dolžnosti do reorganizacije družbe oziroma največ za eno leto.
BRANKO STAMEJČIČ
slanca na skupni listi LDS De-SUS, se je srečal s člani Društva upokojencev Štore. Med drugim je povedal, da sta na pokojninskem področju v bodoče temeljni nalogi uskladitev regresa ter rešitev problematike državnih pokojnin. Podpira tudi zdravstveno reformo, ki bo po njegovem mnenju na sistemskem področju rešila marsikatero nepravilnost.
BJ
Odprta štorska vrata
ŠTORE - V Osnovni šoli Štore bo v torek, 1. junija, dan odprtih vrat. Med njim se bodo predstavile srednješolske ustanove Šolski center Šentjur, Srednja šola Štore, Šolski center Celje in Srednja strokovna in poklicna šola Celje. Predstavile bodo izobraževalne programe ter prikazale poklicne delavnice, v katere so bih vključeni učenci Osnovne šole Štore v tem šolskem letu. Sodelovanje s srednjimi šolami poteka v okviru projekta Izkustveno učenje v osnovni šoh za poklicno orientacijo, s katerim so uspeli na razpisu šolskega ministrstva. Omenjene šole izobražujejo za vsega skupaj 40 različnih poklicev, za tehniški in splošni gimnazijski program. Dan odprtih vrat bo trajal od 16. do 18. ure. BJ
li Storah praznujejo
V Štorah bodo v ponedeljek, 31. maja, praznovali občinski praznik. Osrednja točka prireditve, ki bo v dvorani osnovne šole (ob 19. uri), bo podelitev letošnjih občinskih priznanj.
Občinski svet je prejšnji teden končal s postopkom izbire letošnjih dobitnikov priznanj, ki se je začel z javnim razpisom in osmimi predlogi. Srebrna grba bodo tako podelili gasilcu Antonu Mačkovšku ter godbeniku Ivanu Medvedu, ki sta dejavna na svojih področjih že po pol stoletja.
Gasilec Mačkovšek je znan po Sloveniji in izven nje. Ril je med ustanovitelji gasilskega muzeja, delal v uredniških odborih Gasilskega vest-nika ter Gasilca, deloval na visokih gasilskih položajih, pisal članke, vzgajal mlade ter si prizadeval za gradnjo štorskega gasilskega doma. Prav tako je prizadeven bodoči lastnik srebrnega grba, godbenik Ivan Medved, ki je vključen v Pihalni orkester štorskih železarjev vse od leta 1954, hkrati pa je godbo velikokrat tudi vodil. .
Bronaste grbe bodo prejeli "Riristično društvo Štore, al-
pinist Roman Dobrajc ter Janez Šepetavc, prizadeven krajan Svetine. "Riristično društvo deluje že sedem let in je lani pripravilo Almine dneve na Svetim, alpinist Dobrajc pa je osvojil najvišja vrhova Afrike in Amerike ter lani 8201 meter visoki Cho Oyu. Na tem himalajskem vrhu, šestem najvišjem na svetu, je bil kot trinajsti Slovenec. Janez Še-petavc s Svetine pa si prizadeva pri urejanju vasi ter med drugim brez plačila pripravlja prizorišča praznovanj, njegovo delo so tudi vaški kažipoti in podobno.
Občinski praznik Štor bo torej v znamenju podelitve občinskih priznanj ter nagovora župana Franca Jazbeca, ki bo opozoril na delovanje občine v preteklih devetih letih obstoja. Za dobro voljo so povabili narodnoza-bavne glasbenike in humorista.
BRANE JERANKO
POZOR, HUD PES
Jugo-ferrari
Ko včasih opazujem na TV strašne vojne prizore, se sprašujem, kako so lahko ljudje tako bebavi, da se spustijo v nečednost, kot je vojna. Še najlažje si pojasnim vse skupaj s tem, da je izkušnja pač najboljši učitelj, saj pri novi generaciji še tako modra beseda ne najde poti do src, če pa že, pa samo do prvega žura. Zato se skušam včasih vživeti v mlajšo generacijo in v tem smislu sem skušal tudi narediti avtopsihologi-jo v zvezi z jugom.
Skozi prizmo mladeniča ne bi nikoh verjel tistemu, ki bi me prepričeval, da je jugo izdelan v Kragujevcu, da so ga nekoč proizvajali tudi za ameriški trg, kjer je zadobil bolj status bonbo-niere kot pa avtomobila, saj je znano, da si ob nakupu kakšnega forda dobil zraven še juga kot darilo. Za rojstni kraj juga bi sam izbral pa-robke Pohorja, Kozjaka, Kočevskega roga ah pa kakšne vasice z močno drvarsko, kovaško ah pa celo fužinar-sko dejavnostjo. Jugo je nekakšen učbenik ali pa inici-jacijski vzorec za mladeniče, ki bodo nekoč vozili velike, bleščeče, razkošne ali pa osupljujoče hitre avtomobile. Že če pogledate nese-rijske dodatke na jugičih, boste opazili, da je jugo res primer »šolskega avtomobila«, podobno kot so letala naše aviacije zgolj primerna za trenažo, ne pa tudi za kakšno resno morijo. Med dodatki lahko opazite v prvi vrsti dodatni auspuh, široka platišča, s katerimi fantje občasno podrsajo po blatnikih, zatemnjene luči, prav tako diskretno prelepljene avtomobilske šipe, kar daje slutiti, da se v zatemnjenem ju-giču prevaža oseba, ki bo nekoč še zelo pomembna. Zanimive so tudi zavesice na prednjem in zadnjem blatniku, kar si običajno nadevajo bodoči prvaki v reliju ter seveda številne nalepke najbolj priznanih ekip formule ena, kjer seveda absolutno prednjači Ferrari. Tudi notranjost je dostikrat okrašena, bodisi sama armatura, ki jo fantje običajno okrasijo z Marijo, s križem ah pa kakšno golo plejmejt-
MOHOR HUDEJ
ko, z neti, kakršne imajo na svojih pasovih hevimetalci, na notranjo šipo pa običajno nalepijo tudi nalepke svoje najljubše radijske postaje ah pa firme kavbojk, ki jih nosijo. Voznikovo ogledalo so sprva okraševali, predvidevam, da z veveričjim repom, ker je veverico pač najlažje sklatiti z drevesa, morda pa gre tudi za kakšnega drugega glodalca; v zadnjem času pa so okraski bolj povezani s proizvodnjo pijač, predvsem z ikono najljubšega proizvajalca piva. Nekatera ogledala pa so seveda okrašena tudi z zastavicami športnega društva. Motor sam je seveda s friziran, navit do skrajnosti, seveda pa mora tudi preseči glasnost 100 db, saj avto povsem drugače učinkuje, če opozori nase pred kakšno srednjo šolo ah pa na mestih, kjer je zbrana večja gruča ljudi. Glede na serijsko nepredvidene hitrosti, je seveda avtomobil smiselno opremiti tudi z zadnjim stabilizatorjem ter dodatnimi zavornimi lučmi, za nekoliko hitrejšo vožnjo pa so primerne tudi meglenke, ki nasproti vozečega voznika takoj opozorijo, da prilagodi hitrost in se umakne na rob cestišča. Sam prtljažnik juga je seveda majhen, a glede na to, da ga lastniki v glavnem uporabljajo za gajbo ah dve pira in nekaj obveznega orodja, predvsem gedorami za hitro impro popravilo, je povsem zadosten. Ob vsem tem je še dovolj prostora za fuzbal žogo. Za psihoavtologe je jugo avto, kjer so najbolj očitno vidni vsi nastavki za razvoj avtopsihoportreta izdelanega voznika. Da se vrnem na začetno misel avtopsihoportreta, dozdeva se mi, da so ravno ti mladi fantje, lastniki jugecov, glavna predhodnica vseh bodočih bojišč Nata.
90,6 95,1 95,9 100,3
Za srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE dj Ribaijeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV _
Z OBČINSKIH SVETOV
odločili tudi na seji zavoda 3. maja. Ker mora ob likvidaciji zavoda KŠCR prav tako sodelovati, jo bodo vodih ločeno od ustanovitve javnega zavoda CMLC. KŠCR namreč še danes nima legalnega zastopnika, ki bi bil vpisan v register društev pri Upravni enoti Celje. V naslednji obravnavi bodo svetniki najverjetneje razpravljali tudi o imenu novega javnega zavoda, saj so že na tej seji izrazih pomisleke ob novem imenu. Sicer pa so v odloku novemu zavodu dodali kar nekaj dejavnosti, s katerimi naj bi se zavod ukvarjal, med drugim tudi gostinsko dejavnost. SO
Kmalu Celjski mladinski center
CELJE - Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjski mladinski center (CMLC). Gre za javni zavod, katerega ustanovitelj bo le Mestna občina Celje (MOC) in ne tako kot v primeru Mladinskega centra Celje, ki je imel dva ustanovitelja - poleg MOC tudi Klub študentov celjske regije (KŠCR). Slednji je bil tudi razlog za ustanovitev novega zavoda in likvidacijo sedaj še obstoječega, za ta korak pa so se
ŽALEC ! POLZELA ( VELENJE |
S

ZAPOSLITEV V SPARU?
DOBRO ZAME!
Iščete razgibano okolje, kjer ne bo noben dan enak prejšnjemu? Uživate v dinamičnem delu z ljudmi? Želite spoznati mlad kolektiv, kjer se boste dobro počutili? Hočete dan preživeti z nasmehom? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za trgovino Spar v Celju in Šentjurju iščemo:
mesarje - prodajalce
I zaposlitve za nedoločen čas.
Pričakujemo:
-	najmanj IV. stopnjo izobrazbe
-	zaželjene delovne izkušnje v trgovini
Zaposlili vas bomo za določen čas, z možnostjo podaljšanja
j Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26, 1000 Ljubljana.
Telefonskih informacij ne dajemo.
PRIDRUŽITE SE NAM! I SLOVENIJA I
Srečen dan
Na Unescovem naravoslovnem taboru v Grižah so se tri dni družili mladi raziskovalci iz 13 osnovnih šol
—- Š, 2, 27 mai20M
V Grižah se je 168 mladih raziskovalcev tri dni družilo na Unescovem naravoslovnem taboru, ki so ga zaključili v soboto s predstavitvijo raziskovalnih nalog. Tri dni je bilo v kraju čutiti veliko delovno vnemo, raziskovanje, igro, ponos in tudi zadovoljstvo.
Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti so učenci s pomočjo plakatov, ki še sedaj krasijo griško šolo, predstavili svojo šolo in kraj, iz katerega prihajajo. Nato so učenci iz večih slovenskih Unesco in šestih spodnjesa-vinjskih šol z mentorji raziskovali gozd in živali v njem, zdravilno zeliščarstvo, čebelarstvo in preteklost ter sodelovali v različnih delavnicah. Naravoslovne delavnice so vodili mentorji iz šole, zunanji sodelavci in tudi nek-
danji učenci šole, ki so sedaj študentje. V delo so se vključili tudi sodelavci iz 1HP Žalec, Zavod za varstvo gozdov Slovenije, Planinsko društvo Zabukovica, Lovska družina Gozdnik, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Čebelarsko društvo Griže, Kili Liboje in družina Rus Kasaze. Vodji tabora sta bili Marija Pavčnik in Martina Govejšek.
Na zaključni prireditvi so podrobneje predstavili delo in rezultate svojega raziskovanja v vseh naravoslovnih delavnicah. Rezultati in utrip posamezne delavnice so vidni tudi na ustvarjenih plakatih, ki so do konca maja na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, svoje delo pa so opisali tudi v časopisu. Letos so v sodelovanju z Občinsko zvezo prijateljev mladi-
ne na taboru prvič pripravili Srečen dan. Učenci so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah na temo otrokovih pravic. Pogovarjali so se o pravicah do svojega imena, dobrega življenja, do igre in o pravici reči, kar misliš. Za zaključek Srečnega dne so si ogledali gledališko predstavo Iskalonajdilci, ki so jo pripravili člani gledališke skupine OŠ Griže.
Učence, ki so v Griže prišli iz drugih šol, so tudi letos na svoje domove prijazno sprejeli starši otrok gostiteljev. Tako so se stkala nova prijateljstva in utrdila stara, vsi skupaj pa so ugotavljali, da je tabor vse prehitro minil. Poleg zahval so organizatorjem največja nagrada za trud iskrive, zvedave oči sodelujočih otrok in želja po ponovnem snidenju.
US
Pred postavitvijo hmeljevk so morale tudi tekmovalke izkopati dovolj globoko luknjo.
Hmeljarjenje po starem
Člani Etnološkega društva Hmeljarska vas Šempeter so že pred tremi leti nad jamo Pekel zasadili njivo s hmeljem, ki jo obdelujejo po starem.
Hmelj navijajo na lesene kole oziroma hmeljevke, tudi obirajo ga ročno, ob tem pa pripravijo prikaz iz nekdanjega življenja, ko so Savinjsko dolino napolnili »obiravke in obiravci« iz različnih krajev. Člani društva so letos prvič v širšem obsegu organizirali tekmovanje v postavljanju hmeljevk. V hitrostnem in kakovostnem postavljanju hmeljevk se je pomerilo več ekip, med katerimi je slavila ekipa Lok.
Med posamezniki, vsak je moral zasaditi po pet kolov, je slavil Jože Kolene, med ženskami pa sta istočasno zaključili z delom Majda Kričej in Marica Vodovnik. Prireditev je domiselno povezoval Franc Brdnik, tekmovalcem in obiskovalcem so ponudili brezplačno kislo juho in jabolčnik, priznanja in nagrade najboljšim pa sta podelila predsednica šempetrskega društva Nevenka Jelen in žalski podžupan Janko Kos.	DN
Iz Griž so se otroci poslovili z željo, da se prihodnje leto spet snidejo.
Zbornik o delu dr. Grmiča
ŽALEC - V Medobčinski matični knjižnici bodo danes, v četrtek, ob 20. uri predstavili Zbornik ob 80-letnici škofa Grmiča, ki ga je izdala revija Znamenje. Pri začetkih revije je sodeloval tudi dr. Vekoslav Grmič, sedaj pa jo pod uredniškim vodstvom patra Ivana Arzenška izdajajo v Petrov-čah. Zbornik je posvečen življenju in delu dr. Grmiča, predvsem pa njegovi plemeniti, k človeku usmerjeni misli. Na več kot 220 straneh so objavljeni prispevki 28 uglednih in znanih javnih delavcev, univerzitetnih profesorjev, sociologov, duhovnikov..., ki življenje in delo dr. Grmiča osvetljujejo z različnih strani, od njegove mladosti do danes.
Zvestoba knjigam
POLZELA - V dvorani kulturnega doma so učenci 8. in 9. razredov osnovne šole pod mentorskim vodstvom Mojce Cestnik in Mije Novak pripravili zaključno prireditev ob letošnji bralni znački. Mentorica Alja Bratuša in ravnateljica Valerija Pukl sta učencem predmetne stopnje podelili 189 bralnih priznanj, med njimi pa je kar 45 učencev 9. razreda za osemletno zvestobo branju prejelo po dve knjigi.	TT
NAKRATKO
Tolkalski Pianissimo
ŽALEC - Tolkalska skupina Pianissimo, ki šteje 8 mladih obetavnih tolkalcev in tolkalistk, je v petek v kulturnem domu pripravila koncert z zelo raznolikim programom. Tol-kalna zasedba na žalski glasbeni šoli deluje že od leta 1997. Takrat so sestavili prvo komorno zasedbo, kar je bil uvod v tolkalno zasedbo, ki se je v teh letih minimalno spreminjala. V sedanji zasedbi igra 8 učencev glasbene šole, ki so pri pouku tolkal še posebej uspešni. Med njimi so tudi prejemniki zlatih in drugih plaket z državnih tekmovanj in mednarodnih tekmovan[. Tolkalisti so Eva Zavšek, Katra Petriček, Črt Ferant, Sara Železnik, Filip Miklavc, Katarina Kukovič in Špela Majcen, že od vsega začetka je njihov mentor Dejan Tamše.
Mladi in kultura
VELENJE - V Šaleškem študentskem klubu že štirinajsto leto zapored pripravljajo festival Dnevi mladih in kulture, ki traja tri konce tedna, letos od 20. maja do 5. junija. Minuli vikend so že pripravili več športnih prireditev ter koncert Josipe Lisac, v petek ob 21. uri pa bodo v atriju velenjskega gradu nastopili Trubači Elvisa Ajdinoviča. Enega vrhuncev organizatorji napovedujejo v soboto, ko bo ob 21. uri v Rdeči dvorani koncert skupin Laibach in The Stroj ter Orkester frajtonarjev Roberta Goličnika.	US
CM«, MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
Imenitni planinci s Celjskega
V organizaciji šoštanj-skih planincev in mladinske komisije pri slovenski planinski organizaciji so v nedeljo pri Andrejevem domu na Slemenu zaključili 7. Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Na tekmovanje se je uvrstilo 106 ekip, tudi zaradi ne najbolj ugodnega vremena pa se ga je udeležilo 86 ekip oziroma 351 tekmovalcev iz celotne Slovenije.
S tekmovanjem so mladinci, mlajši člani ter ekipe v težji odprti kategoriji začeli v soboto s Startom pri župnijski cerkvi sv. Mihaela v Florjanu. Trasa proge je vodila čez Skorno in Lepo Njivo do Belih Vod, na kontrolnih točkah pa so reševali praktične naloge iz planinskih vozlov, orientacije in poznavanja planinskih koč. Zvečer so reševali teste iz planinske šole, splošnega planinskega znanja, poznavanja zgodovine planinstva zahodnega dela Šaleške doline, varstva narave
ter vrisovanja točk na karte. Nočna tekma je bila zaradi dežja in premočenih tekmovalcev (že podnevi so se skri vali pred dežjem) odpovedana. Tekmovalci so prespali v podružnični osnovni šoli v Belih Vodah in se naslednji dan podali na progo do Andrejevega doma na Slemenu, kjer je bil tudi cilj tekmovanja.
Za vse ostale kategorije (osnovnošolci, starejši člani, družine in tekmovalci v lažjih odprtih kategorijah) se je tekmovanje začelo v nedeljo s štartom pri podružnični osnovni šoli v Topolšici. Proge so potekale preko Topolšice, Florjana in Zavodenj do Andrejevega doma na Slemenu. Tekmovalci so reševali teste in na kontrolnih točkah izvajali praktične naloge iz orientacije, prve pomoči, varstva narave, vozlov ter poznavanja planinskih koč in gorstev.
Med čakanjem na razglasitev rezultatov so na posve-
tu planinskih orientacistov predstavniki iz vse Slovenije obravnavali problematiko organizacije planinskih orientacijskih tekmovanj in preučili možnosti za pridobitev finančnih sredstev iz občinskih proračunov.
Najboljši
V kategoriji A (učenci do vključno 6. razreda OŠ) so slavili planinci PD Boč Ko-strivnica, tretja pa je bila ekipa Polzele. V kategoriji B (učenci v 7. in 8. razredu) je slavilo PD Dobrovlje Braslovče, drugi so bili planinci iz PD Boč Kostrivnica. V kategoriji C (mladinci od 1. letnika SŠ do vključno 26. leta) so slavili Laščani, ekipa Ljubnega ob Savinji pa je osvojila 3. mesto. V kategoriji D (člani od 27. do vključno 39. leta starosti) je slavila ekipa Velenja, druga pa je bila ekipa PD Slivnica pri Celju. V kategoriji E (starejši člani nad 40. letom starosti) so bili prvi člani PD Polzela, drugi
pa PD Gornji Grad. V kategoriji F je družina PD Braslovče Dobrovlje osvojila drugo, družina Nazarij pa 3. mesto. V kategoriji G1 (lažja odprta kategorija) so bili prvi planinci PD Vinska Gora, drugi Lumpiji, tretji pa PD Polzela. V kategoriji G2 (lažja odprta kategorija - tekmovali na najlažji progi) so bili prvi planinci PD Vransko, drugi PD Boč Kostrivnica, tretji pa Zabukovica 1. V kategoriji H (težja odprta kategorija) je slavila ekipa GRS Celje.
Organizacija takšnega tekmovanja zahteva veliko dela in denarja, kar sta najbolje izkusila vodja Andreja Ko-novšek in tehnični vodja Bojan Rotovnik. V ožjem organizacijskem odboru je sodelovalo še pet članov, skupno pa je pri izvedbi tekmovanja pomagalo 40 aktivnih članov PD Šoštanj. Prihodnje leto bo slovensko planinsko tekmovanje v Laškem.
'US
Ekodan na Polzeli
OŠ Polzela je v kulturnem domu pripravila zaključek projekta ekošole in vrtca. Letos so prejeli že peto eko-zastavo, del rezultatov prizadevanja za lepše okolje pa so predstavili skupaj z vrtcem in podružnično šolo Andraž.
Osrednja tema so bih odnosi, o katerih so govorili že ob tednu otroka in na
šolskem parlamentu. Posebej so poudarili odnose v prometu, uredili prometni režim v okolici šole, v sodelovanju z Občino Polzela in Policijsko postajo Žalec pa izdali zgibanko Otroci za varnost v prometu. Otroci so v okviru ekošole naredili tudi nekaj raziskovalnih nalog, kot na primer o zavarovanem območju Ložnice, o zgodovini zimske-
ga športa na območju občine, o pešpoteh naših babic in dedkov ...
V vrtcu so spoznavali bogato zgodovino domačega kraja v projektu Malteški vitezi na gradu Komenda na Polzeli. Na odrski predstavitvi so zapeli tudi vsi pevski zbori vrtca in šole, prireditev je obogatila razstava, izšlo pa je tudi priložnostno glasilo. ŠO
Najboljši se bodo pomerili še na državnem tekmovanju Kaj vaš o prometu, ki bo v Luciji.
Najboljši Šempetrani in Ljubenci
llaji c St
Tako v Spodnji kot v Zgornji Savinjski dolini so pripravili tekmovanje Kaj veš o prometu.
Osnovnošolci so tekmovali v dveh starostnih skupinah, v prvem delu so se preizkušali v teoretičnem znanju, nato so na poligonu dokazovali spretnost v premagovanju različnih ovir, za zaključek pa so pokazali še svoje praktično znanje.
Učenci iz petih OŠ Spodnje Savinjske doline so se pomerili na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji, med drugimi pa jih je pozdravil tudi predsednik žalskega SPV v cestnem pro-
metu Iztok Božič. V mlajši skupini je zmagal Nejč niča, v starejši pa Aleš Lo-čičnik, oba iz OŠ Šempeter. Ekipa Šempetra je slavila tudi v mlajši skupini, v starejši pa ekipa OŠ Braslovče.
Tekmovanje za 24 učencev iz šol Zgornje Savinjske doline so pripravili v Nazarjah. Učenci so po mnenju komisije pokazali visoko stopnjo znanja in spretnosti. Med mlajšimi je največ točk zbral Jure Podkrižnik, med starejšimi je zmagal Filip Kopušar, oba pa sta zastopala barve OŠ Ljubno. Tudi ekipno so bili najboljši ljubenski učenci.	TT, US
Na poti na Čreto je nastal tudi skupinski posnetek vranskih nadebudnežev.
Prvič od doma
Malčki iz vrtca Vransko so se na dvodnevni planinski izlet na Čreto odpravili izpred lovskega doma na Tešovi in pripešačili do planinskega doma na Čreti.
Druženje je minevalo med družabnimi igrami, raziskovanjem okolice in nabiranjem rož, podrobneje so spoznah tudi cerkev sv. Ane na Čreti. Že v prvem mraku so ob spremljavi kitare zapeli nekaj pesmi, nato pa utrujeni zatisnili oči. Pred nedeljsko, vrnitvijo so si malčki ogledali Živ-žav, nato pa se polni energije vrnili v dolino, kjer so jih čakali starši, ponosni na svoje pogumne planince. Vzgojiteljici Maja Jerman in Barbi Skok o kakšnem joku ah dolgčasu nista »poročali«.	US
evropski prvaki, državni prvaki, pokalni zmagovalci
v
Čestitamo in nazdravljamo.
16
LAŠKO J ŠfHTJUB |
»Nečista« gradnja čistilne naprave
Krajani Strenskega si morajo sami pomagati - Stoji občina na drugi strani?
Lani avgusta so v Laškem začeli z gradnjo težko pričakovane čistilne naprave, čeprav se je nekateri zaradi plačevanja prispevkov niso najbolj razveselili. Način gradnje pa je razburil nekaj krajanov Strenskega, saj so s težkimi prevozi skozi naselje predrugačili izgled kraja, hkrati pa povzročili tudi materialno škodo.
Najprej so razširili cesto, da so težki tovornjaki sploh lahko vozili po njej. Kjer tudi razširitev ni pomagala, so dodatno zgradili odseke, vse pa brez ustrezne gradbene dokumentacije ali kar je skoraj še pomembneje - brez ustreznih meritev, če je cesta dovolj utrjena za težka vozila. Dokaze o tem, da dogajanja niso sledila zakonskim določbam, ima zbrane Jože Čepin, ki je pooblaščenec tistih krajanov, ki so se odločili upreti »enostranski politiki« lokalne oblasti.
Z zadevo se je lani jeseni na prošnjo krajanov in njihovega odvetnika začel ukvarjati tudi sodni cenilec in izvedenec za gradbeništvo Robert Štern, ki v svojem zaključnem poročilu našteva nepravilnosti: javna pot ni primerna za obremenitve, ki so od 12 ton naprej; ni ustrezne prometne signalizacije; pred začetkom prevozov niso izvedli merjenja hrupa in prašnosti...
Varčevanje na tujih plečih
Razlog, da sta si ali investitorja Pivovarna Laško in Občina Laško ali izvajalec
Več kot očitno je, da cesta skozi Strensko ni primerna za težke prevoze.
Gradbena dejavnost Hrastnik izbrali pot skoti Strensko namesto pot iz smeri Marija Gradca (ki je kot edina pot navedena v Odloku o lokacijskem načrtu) naj bi bil čisto preprost - če tovorna vozila (in na dan jih je šlo mimo od 40 do 80) gradbeni material za izgradnjo vozijo čez Strensko, prihranijo 7 kilometrov vožnje. Rečeno drugače: če so v mesecih od avgusta do aprila zvozili okoli 60 tisoč ton materiala, so s tem prihranili približno 100 milijonov tolarjev. Koliko škode so s tem povzročili na bližnjih zasebnih objektih, strokovnjaki še ugotavljajo.
Okoli 2 milijona tolarjev so oškodovani krajani vložili že v pridobivanje dokumentacije, strokovna in izvedenska mnenja, saj morajo sa-
mi dokazovati krivico. Občina kot soinvestitorica pa naj bi z »navzkrižnimi« dovoljenji za izreden prevoze pomaga izvajalcu. Še v začetku marca je izdala dovoljenje za izredne prevoze, v katerih navaja, da se dovolijo prevozi, katerih največja skupna masa ne presega 27 ton. Le nekaj alinej nižje pa v istem dokumentu opisuje vozila, ki bodo opravljala prevoze - in vsa presegajo 32 ton skupne mase. »Mi moramo izdajati soglasja, saj je to javna pot,« pojasnjuje župan občine Jože Rajh, »več kot očitno pa je, da nobena javna pot ne prenese takšne obremenitve. Oškodovanim krajanom smo vedno skušali pojasniti stvari, vendar nekateri niso pripravljeni sprejeti dejstva, da je to treba narediti, čeprav
smo na ta način nekatere obremenili s transportom.«
Oškodovani krajani trdijo, da nimajo prav nič proti čistilni napravi, ne zdi pa se jim prav, da bodo na njihovih plečih s skrajšanjem poti prihranili drugi. In zopet drugi - občinske službe so »tiste, ki bi v okviru pooblastil morale opraviti svoje naloge, pa teh iz takšnih ali drugačnih razlogov niso naredile,« je zapisano v listinah, ki so navedene v končnem poročilu Roberta Šterna. »Skoraj na začetku smo posneli prvotno stanje, ko bo še zadnja faza izgradnje čistilne naprave dokončana, torej vgradnja kolektorja, pa bo izvajalec dolžan vse stvari spraviti vsaj v prvotno stanje,« obljublja župan.
ROZMARI PETEK
NOVI TEDNIK
V Grajskem Logu še prostor
V šentjurski občinski upravi so prejšnji teden pripravili dražbo, na kateri so prodajali 23 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v novo nastajajočem naselju Grajski Log na Proseniškem.
Po oceni Brigitě Škober-
ne je bilo zanimanje kupcev nekoliko manjše, kot so pričakovali, saj so prodali le pet od skupaj 23 parcel. Med kupci je bil samo en domačin, trije s širšega celjskega območja in eden celo z Gorenjske. Nova soseska Grajski Log je v celoti komunalno urejena, za območje so pred časom na Proseniškem gradili tudi čistilno napravo, cesta v naselje in po njem pa bo asfaltirana v času gradnje stanovanjskih hiš. Kupci so par-
cele v Grajskem Logu (na voljo so v velikosti od nekaj več kot petsto do dobrih tisoč kvadratnih metrov) kupili po izklicni ceni, v kupnini pa je. bil zajet tudi komunalni prispevek za gradnjo vodovodnega omrežja s hidranti, mešanega sistema kanalizacije, cestnega omrežja v asfaltni izvedbi z odvodnjavanjem, javne razsvetljave, električnega omrežja ter prispevek za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Kako bodo v šentjurski občini prodali preostalih 18 parcel, še ni znano. V občinski upravi imajo na voljo več možnosti; od tega, da dražbo ponovijo, do neposredne pogodbene prodaje.
I. STAMEJČIČ
Prijateljske vezi s Francozi
Delegacija občine Šentjur z županom Štefanom Ti-slom na čelu se je konec tedna odzvala povabilu občine Saint Florent sur Cher blizu Bourgesa v osrednji Franciji. Šentjurčane so v tem mestu preko Skupnosti slovenskih občin in slovenske ambasadorke v Franciji Magdalene Tovornik izbrali za pobratenje.
Šentjurčani so se udeležili slovesnosti ob 20-letnici pobratenja francoskega mesta z nemškim mestom Neu Anspach. V tridnevnem druženju so si poleg delovnih sestankov predstavnikov vseh treh držav oziroma mest ogledali še največji radioteleskop v Evropi, adrenalinski park, prisostvovali predavanju in debati o jezikov-
Legenda ima novo podobo
ni raznolikosti v Evropi ter predstavili Slovenijo in Šentjur.
Jeseni se bodo znova sestali na delovnem sestanku v Neu Anspachu, dogovorili pa so se že tudi za dve trilateralni srečanji v prihodnjem letu; prvo, v aprilu, bo v Šentjurju ob Jurjevanju.
IS I
NA KRATKO
Zelenica ali parkirišča?
ŠENTJUR - V mestnem središču je območje, kjer je še pred meseci stal nekdanji Petrolov bencinski servis, dobilo novo podobo. V Petrolu so namreč odstranili vse podzemeljske rezervoarje in približno tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče zatravili. Ah bo v središču Šentjurja tudi dejansko ostala zelenica, pa še ni dokončno odločeno, saj je slišati, da želijo v občini zemljišče odkupiti in na njem urediti parkirišča, ki jih v tem predelu zelo primanjkuje.
IS
Prej Kraljevi vrelec

Zdravljica Evr
POŠLJIMO 2 MILIJONA RAZ
Prvaki samo slatinski gasilci
V Kočevju je bilo državno gasilsko tekmovanje, na katerem je nastopilo kar 257 gasilskih enot. Tokrat so se izjemno slabo odrezale enote s Celjskega, ki so na prejšnjih podobnih tekmovanjih osvajale najvišja mesta, s tem pa se tudi uvrstile na gasilsko olimpiado.
Med člani A (50 tekmovalnih enot) je zmagalo PGD Steklarna Rogaška Slatina, med člani B (46) so bile 3. Slovenske Konjice. Med članicami B (40) so razočarale gasilke Škofje vasi, aktualne olimpijske zmagovalke, ki so osvojile 5. mesto. Med starejšimi gasilci (45) so bih veterani Matk četrti, med starejšimi gasilkami (27) so bile najuspešnejše iz Šmartna ob Paki, ki so bile druge. Vinko Sentočnik, trener državne gasilske ženske reprezentance, je o slabi uvrstitvi enot s Celjskega povedal: »V primerjavi z drugimi so naše enote premalo trenirale, na samem tekmovanju pa so imele tudi veliko smole. Športna sreča jih je tokrat povsem zapustila.« TV
Pred veliko prireditvijo
MODRI TELEFON
Na Kozjanskem se pripravljajo na veliko Meddržavno kulturno prireditev upokojencev, ki bo v nedeljo, 30. maja, v Šmarju pri Jelšah.
Na prireditvi bodo sodelovali številni starejši nastopajoči s Kozjanskega, kot gosta pa se jim bosta pridružila pevski zbor iz avstrijskega Pliberka ter tamburaška skupina Zelenjak iz Kumrov-ca. Kozjanski upokojenci namreč že vrsto let sodelujejo s slovenskim upokojenskim
društvom koroških Slovencev, sodelovanje s hrvaškimi iz obmejnega predela pa je novejšega datuma.
Prireditev pripravlja Zveza društev upokojencev Kozjansko, s sedežem v Šmarju pri Jelšah, ki ji predseduje Mimica Kidrič. Zveza povezuje enajst upokojenskih društev z območja upravnih enot v Šmarju in Šentjurju. Prireditev bo ob 15. uri, uro pred tem pa bo odprla vrata razstava upokojenskih ročnih del.	BJ
Primer Petek
Bralca Draga iz Celja čudi, kako je mogoče, da raziskujejo različne razvpite kriminalne primere predsedniki različnih komisij državnega zbora, ki imajo povsem neprimerno izobrazbo. Pri tem misli konkretno na primer napada na novinarja Mira Petka, ki bi ga morala po bralčevem mnenju tako kot druge raziskovati policija.
Dušan Benko iz Oddelka za informiranje državnega zbora odgovarja: »Ustanavljanje preiskovalnih komisij se nanaša predvsem na tematiko.
Binkoštovanje na Pilštanju
Pastirski praznik na Pilštanju, 13. binkoštovanje, bo v nedeljo, 30. maja, ob 4. uri zjutraj. Takrat se bodo na prireditvenem prostoru na robu trga Pilštanj začeli zbirati pastirji z živino, obiskovalcem pa bodo domačini ponudili znameniti drnulov čaj in pastirsko hrano, pečene cvrke z dodatkom svežega bezga, akacije, drobnjaka in slanine.
Pilštanjski gospodarji bodo zapeli jutrnico, iz domače cerkve pa se bo ob 5. uri oglasilo
trjančenje. Obiskovalci bodo lahko opazovali izbor najlepše okrašene krave, jutranjo molžo mleka, z različnih smeri pa bodo prišli pohodniki, ki so zadnja leta stalnica binko-štovanja na Pilštanju. Letos bo sodelovala tudi virštanjska konjenica z grofom Pilštanjskim. Posebni priznanji bosta dobila prvi in zadnji pastir, ki bosta prišla, po binkoštni maši pa bo pastirski hokej na travi ali kečkanje ter ogled pilštanj-skih zanimivosti. Prireditev bodo spremljali ekološka trž-
nica, pastirske igre, otroška likovna delavnica in drugo. Letos bodo prvič izbirali moža z najbolj zanimivimi brki, ob 9. uri pa bodo posadili trški dren. Obiskovalci si bodo ogledah stare motorje in avtomobile ter popeljali z zmajem in letalom z domačega letališča v Senovem v dolini pred Kozjem.
Iz Celja se bodo v Pilštanj podah člani Društva maratoncev in pohodnikov. Na pot bodo krenili v soboto ob 19. uri izpred gasilskega doma v Pe-čovniku.	TV
kjer obstaja sum, da so v morebitne nepravilnosti vpleteni nosilci političnih in drugih javnih funkcij. Ustanavljanje ter imenovanje članov oziroma predsednikov preiskovalnih komisij določata zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi. To so poslanci, kar smiselno izhaja tudi iz 93. člena ustave. Seveda jim za to funkcijo ni potrebno imeti kake posebne izobrazbe. Po drugi strani pa parlamentarna preiskava ne nadomesti predkazenskega postopka in sodne preiskave in torej ne pomeni, da poslanci delajo nekaj »namesto koga drugega«. Primer Mira Petka seveda preiskuje policija, vanj je vključeno tožilstvo in prav v teh dneh se na murskosoboš-kem sodišču začenja proces proti osumljencem napada.«
Zavrženi avtomobili
Bralka opozarja na neregistrirane avtomobile na parkirišču pri zdravstvenem domu na Polzeli, ki so jih lastniki očitno zavrgli. Motijo tudi druge občane, zato želi odgovor, kdaj bodo pristojni ukrepali.
Magda Cilenšek iz Občine Polzela odgovarja: »Postopek za odstranitev teh vozil z javnih parkirišč smo že
uvedli. Trenutno pridobivamo uradne podatke o lastnikih vozil, nato bomo lastnike z odločbami zavezali, da ta vozila odstranijo ter jim postavili roke. V kolikor v roku, ki bo določen v upravni odločbi, vozila ne bodo odstranjena, bo to izvedla občina preko izbranega izvajalca na stroške lastnika. Sicer pa imamo v Občini Polzela, vsako leto v času akcije Očistimo naše okolje, organiziran brezplačen odvoz dotrajanih vozil. S to akcijo želimo preprečiti, da bi se ta vozila odlagala na javna parkirišča. V letošnji akciji je imel vsak lastnik dotrajanega vozila možnost, da vozilo pripelje na določeno zbirno mesto, odvoz le-teh pa je izvedla Surovina Šoštanj. Na zbir- . nem mestu na Bregu pri Polzeli je bilo tako zbranih več kot sto dotrajanih vozil.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
S,.2,-27.m,i2«,4 -—
To nedeljo, 30. maja 2004. ^
Ker letos v Mercatorju praznujemo 55-letnico svojega obstoja, smo pripravili za naše kupce vrsto ugodnosti in presenečenj. Zato vas vabimo, da v nedeljo. 30. maja. obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite 10-odstotni popust na nakupe iz vseh programov, med drugim tudi pohištva, tehnike, športnih pripomočkov in oblačil.
gEAvTlQvE
"^Mercator Tehnika *^Merc
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo i milijona razglednic in odprlmo srca prijateljem, znancem, sorodnikom In poslovnim partnerjem,
s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost Z našo Zdravijico povejmo, kaj mislimo In kako čutimo, s prekrasnimi motivi naše dežele pa pokažimo, kdo smo in od kod prihajamo. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz.
Cena kompleta je 1000 SIT.
SL. KONJICE I DOBBMA | «OJMIK | ZBlftE |
Zakaj Aktivna Slovenija?
Predstavniki svetniške skupine Aktivne Slovenije v konjiškem občinskem svetu so v ponedeljek na tiskovni konferenci predstavili vzroke za ukinitev lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije in ustanovitve svetniške skupine Aktivne Slovenije.
Vodja skupine Tadej Slap-nik je med razlogi za ukinitev lokalnega odbora izpostavil nedemokratično vodenje stranke mladih Slovenije na nacionalnem nivoju, »kjer so predsednik, glavni tajnik in predsednik Sveta zožili odločanje v stranki sami nase in s tem grobo okrnili demokratična pravila delovanja stranke.« Zavrnili so tudi sklic kon-
gresa stranke, ki sfa ga zahtevali kar 2 tretjini lokalnih odborov in s tem odrekli pravico o soodločanju o prihodnosti in delovanju stranke lokalnim odborom in članstvu. »Zaradi tega se je večina lokalnih odborov odločila preveriti interes po delovanju v stranki, kjer posamezniki iz Ljubljane v celoti nedemokratično vodijo stranko,« je pojasnil Tadej Slapnik.
Zbor članov konjiškega lokalnega odbora Stranke mladih je na zboru konec aprila soglasno ukinil lokalni odbor, sredstva namenjena za njegovo delovanje iz občinskega proračuna, pa je namenil za financiranje delovanja Mladinskega Sveta Slovenske Konjice.
Vsi štirje svetniki: Stanko Kolar, Ervin Jančič, Anton No-ner in Tadej Slapnik so na ustanovnem zboru Aktivne Slovenije, ki je bil 8. maja v Novem mestu, postali ustanovni člani stranke in se dan za tem sestali na ustanovni seji svetniške skupine AS Slovenske Konjice, na kateri so za vodjo potrdili Tadeja Slapni-ka.
Občinski odbor Aktivne Slovenije bo predvidoma 4. junija v Slovenskih Konjicah sočasno s sprejemom programa dela za letos in imenovanjem članov v nove odbore predstavili tudi kandidate za jesenske volitve v Državni zbor RS.
MBP
S slovesne otvoritve prvega bencinskega servisa v turistični občini Dobma.
V servisu končno teče
Za občino Dobrna je bil v petek, 21. maja, pomembni dan, saj so v tem turističnem kraju končno odprli prvi bencinski servis.
Občani in gosti so imeli dolga leta najbližja servisa v oddaljenih Vojniku in Velenju, zato si je občina prizadevala, da bi pridobili možnost v domačem kraju. Tako je investitorju, družbi Petrol, pomagala pri uresničitvi naložbe z ureditvijo komunalne infrastrukture, ki je obenem namenjena vaščanom Lokovine ter Pristove. Servis, ki je na odcepu za središče Dobrne, je stal v celoti nad tristo milijonov tolarjev. Križišče je s tem na novo urejeno, tamkajšnji potok reguliran, povsem prenovljen pa je tudi most.	BJ
Z OBČINSKIH SVETOV
Preveritev najemnin?
DOBRNA - Za sprejetje novega pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v občinski lasti v najem ter določanju najemnin so se odločili, ker sta še v veljavi dva pravilnika iz obdobja, ko je bila Dobrna vključena v Občino Celje. Med pomembnejšimi določbami novega pravilnika je določilo o reviziji obstoječih najemnih razmerij, ki omogoča preveritev pogodb ter višine najemnin. Izhodiščne mesečne najemnine bodo obračunane v evrih ter bodo znašale po kvadratnem metru od 3 do 10 evrov.
Podpora ravnateljici
VOJNIK- V Osnovni šoli Vojnik je potekel mandat ravnateljici Majdi Roje, ki znova kandidira kot edina kandidatka. Kolektiv jo je pri njeni ponovni kandidaturi na tajnem soglasju skoraj soglasno podprl, na svoji zadnji seji pa se je o njej odločil še občinski svet. Občinski svet je Rojčevi soglasno izdal pozitivno mnenje. Pri tem se je več svetnikov o njenem vodenju izrazilo zelo pohvalno.
Pokopališča s koncesijo
VOJNIK - Najpozneje pred koncem poletja bodo objavili razpis za koncesije za pokopališko in pogrebno dejavnost, ki bo prvič za vsa pokopališča v občini. Po skrajšanem postopku so zato sprejeli odlok o načinu in pogojih izvajanja te gospodarske javne službe. Med pomembnejšimi določbami odloka je dejstvo, da bo vse cene v okviru te službe določal občinski svet in to po ceniku, ki ga bo predlagal koncesionar. V občini Vojnik so pokopališča v Vojniku, Novi Cerkvi, na Frankolovem ter v Čreš-njicah.	BJ
Po otroke pravočasno!
SLOVENSKE KONJICE - Starši prihajajo po otroke v konjiških vrtcih vedno bolj pozno, tako da so številni med njimi v varstvu tudi več kot 9 ur. V vrtcu so se zato odločili, da bodo za varstvo otroka nad devet ur staršem zaračunali še dodatnih 800 tolarjev za vsako uro. Ko so o tem govorili na seji občinskega sveta, so svetniki predlagali, da se staršem, ki delajo v bolj oddaljenih krajih, in to dokažejo s potrdili, spregleda plačevanje dodatnih ur varstva. Če bi pri plačilu vztrajali, bi se namreč kaj lahko zgodilo, da bi starši otroke prepisali v druge vrtce, kjer jim tega ne bi zaračunavali. S takšnim predlogom se je strinjala tudi ravnateljica konjiškega vrtca Marija Primožič.	MBP
CMCelje
Gradimo za vas
NAKRATKO Nenavaden zaplet
Zlati rog Novi Cerkvi
NOVA CERKEV - Štajersko rogisti so se v tem mesecu udeležili mednarodnega tekmovanja rogistov v Waidhofnu v Avstriji. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah, pri čemer so Štajerski rogisti tekmovali v kategoriji »es«. V tej kategoriji je tekmovalo poleg predstavnika Slovenije 26 skupin iz Avstrije, Nemčije in Nizozemske. Štajerski rogisti so osvojili 13. mesto ter posebni znak Zlati rog za doseženo število točk.	BJ
Zreški teden
ZREČE - Z medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov, avtomobilsko gorsko hitrostno dirko ter sedmim Cometo-vim cestnim tekom se je že pričel Zreški teden. V sklop prireditev ob občinskem prazniku so 28. maja uvrstili svečano sejo občinskega sveta in družabno srečanje v gostišču »Špajza« na Bazarju. 29. maja se po budnici obeta meddržavni turnir v odbojki, prihod furmanov s Pohorja, kolesarski vzpon na Malo goro in na Sko-marju literarni večer. 30. maja bo še prireditev Praznik petja - Zreče pojo, 31. maja pa bodo odprli nove rezervoarje pitne vode v Loški gori.
Z glavo na zabavo
SLOVENSKE KONJICE -
Mladinski center Dravinjske doline je v soboto že tretjič uspešno izpeljal prireditev Z glavo na zabavo. Več kot 200 mladih se je trezno zabavalo v MC Patriotu ob dobrem programu zasedbe Nulanula in dekliške skupine B.B.T. Organizatorji: Mladinski center ter kluba študentov in dijakov, so obiskovalcem ponudili tudi bio prigrizke, ki so jih preko dneva pripravili v prostočasni delav-
nici, prvi v okviru projekta Konjice - zdravo mesto. Veter v laseh pa bo zapihal v Špotnem parku prihodnjo soboto.
Odprta vrata VDC
SLOVENSKE KONJICE -
Varstveno delovni center Šentjur, enota Slovenske Konjice, bo v torek in sredo, 1. in 2. junija, široko odprl svoja vrata. Svojo bogato dejavnost bodo predstavljali ob 9. in ob 11. uri, obljubljajo pa, da bodo obiskov veseli tudi izven tega časa.
V Slovenskih Konjicah je na seji občinskega sveta prišlo do nenavadnega zapleta pri poročilu nadzornega odbora občine o finančnem poslovanju Javnega komunalnega podjetja med leti 1999 in 2002.
Nadzorni odbor v njem očita komunalnemu podjetju nekatere nepravilnosti. Tako bi naj za 16 zaposlenih, ki imajo službene telefone, ne bilo razmejitve med zasebnimi in službenimi klici, izplačevanje kilometrin bi naj bilo brez vsakršnega nadzora, nepravilno in nepopolno
pa bi naj bili izpolnjeni tudi potni nalogi.
Kot so ugotavljali na zadnji seji občinskega sveta, je v poročilu zapisano, da podjetje ni vložilo ugovora na predlog poročila, tako da so poročilo že poslali na računsko sodišče in ministrstvo za finance. Direktor komunalnega podjetja Dušan Slapnik pa je, tudi s poštnim potrdilom, svetnikom dokazal, da to ne drži in da je ugovor poslal. Sedaj bodo skušali ugotoviti, kje je ugovor obtičal, točko pa so prestavili na junijsko sejo.	MBP
Boljša stran življenja
Likovna prijateljevanja zaznamovala Slovenske Konjice
V Slovenskih Konjicah so v soboto z umetniškim večerom zaključili X. Likovna prijateljevanja. Uspela so vsaj tako dobro kot prijateljevanja v preteklih letih, pa naj gre za nastala dela in njihovo prodajo na dražbi ali za čisto poseben utrip, ki ga v kraju in njegovi širši okolici ustvarijo umetniki.
Če lahko za pretekla prijateljevanja rečemo, da so prerasla v eno najpomembnejših slovenskih likovnih kolonij, so bila tokratna, jubilejna, še nekaj več. Zadnji dan so ob letošnjih umetnikih zbrala tudi več kot polovico sodelujočih v preteklih letih. Zlasti njim bo drag spomin knjiga Deset let Likovnih prijateljevanj. Uvodni tekst zanjo je napisal likovni kritik Milan Pirker iz Ljub-
ljane, v njej pa je s kratkim tekstom in reprodukcijo dela predstavljenih vseh 69 dosedanjih udeležencev prijateljevanj. V knjigi, ki jo je uredila Valerija Motaln, so poleg reportažnega pregleda dogajanj v desetih letih zabeleženi tudi vsi kupci slik in posebne polnitve vin.; k ir omogoča štipendiranje najbolj nadarjenih študentov v Dravinjski dolini.
Na ta seznam bi lahko sedaj uvrstili nova imena z zadnje dražbe, ki jo je že šesto leto suvereno vodil Mitja Meršol. Najdražje prodana slika je bilo olje (brez naslova) celjskega slikarja Narcisa Kantardžiča, zanjo je Maks Brečko v imenu Unior Turizma odštel 360 tisoč tolarjev. Visoke cene je doseglo tudi vseh drugih sedem ponujenih slik in kipa.
Unior 1\trizem se je izkazal tudi pri oblikovanju štipendijskega sklada, saj je Maks Brečko izdražil tudi prvo steklenico letošnje posebne polnitve vina Zlatega griča, ki je dosegel najvišjo ceno - 120 tisoč tolarjev. Štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj se je skupno obogatil za 1,2 milijona tolarjev, kar bo jeseni omogočilo spet dve novi štipendiji.
Za likovnimi prijateljeva1 nji so tudi tokrat ostale čisto posebne podobe Slovenskih Konjic in njene okolice. Slike in kipi so od ponedeljka na ogled v Mestni galeriji Riemer, ki je praznovala 10-let-nico hkrati z likovnimi prijateljevanji, nato pa bodo bogatile javne in zasebne prostore.
MILENA B. POKLIČ
Na zaključni prireditvi X. Likovnih prijateljevanj se je v Slovenskih Konjicah zbralo več kot 50 uglednih slovenskih likovnih umetnikov. V prvi vrsti sedijo letošnji udeleženci.
Večeri za živahnejše mesto
Poletni večeri v knežjem mestu bi bili brez glasbenih in komornih prireditev pusti, zato bodo v Atriju Ma-jolke tudi letos poskrbeli za pester program, ki so ga predstavili na torkovi novinarski konferenci.
Letos je celotna organizacija zabavnih večerov prvič v rokah Majolke. »Trudili smo se, da smo v program vključili čimbolj raznolike glasbene žanre. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji komedije,« pojasnjuje direktor Majolke Roman Bastič. Z glasbenimi večeri bodo začeli 16. junija ter zaključili 8. septembra, vmes pa bo ob
sredah nastopilo 13 pevcev oziroma skupin. Najprej bodo gostili Ivana Hudnika, nato Roka Kosmača, potem pa se bodo zvrstili še Trio Mefisto z brazilskimi skladbami, Tamburaši iz Cirkulan s pr-leškimi in prekmurskimi na-pevi, Cana Flamenca in Dvojčici z Janezom. Celjanka Majda Petan bo zadnjo sredo v juliju predstavila svojo novo zgoščenko, Halgato band bo igral izvirno prekmursko poezijo, Jaka Šraufciger bo za dobro voljo poskrbel s komedijo Nobena svija me ne pokliče. Gostja avgustovskega večera bo tudi prikupna Saša Lendero, Bitlomana, ki bosta
B
Krajevna skupnost Teharje
Teharje 56, 3221 Teharje, Tel.: 03/492 95 16
KS Teharje je skupaj z Izobraževalnim centrom Store včeraj odprla razstavo Teharje skozi čas in stalno razstavo Evropska pot kulture železa, TEHARJE kj sta na og|ed v prostorih IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ŠTORE, SKOZI Teharje 11, Teharje. Air Razstavi bosta odprti: - do vključno 30. maja od 10. do 18. ure
- od 31. maja do konca avgusta od 10. do 13. ure_
Štorčani
ga pa pihnejo
Če ste člane Pihalnega orkestra štorskih žele-zarjev zadnjih deset dni videli nekoliko bolj nasmejane kot sicer, je razlog zagotovo v osvojitvi zlate plakete na 24. tekmovanju slovenskih godb pretekli konec tedna v Železnikih.
Pihalci so z uspehom resnično zadovoljni, saj je zlata plaketa v 4. težavnostni stopnji odraz vloženega truda, tako na predhodnih tekmovanjih kot na samem nastopu. Tekmovalni program, ki je obsegal obvezno skladbo ter skladbo po lastnem izboru, je orkester predhodno izvedel že na reviji orkestrov na jurjevanju v Šentjurju, k sodelovanju pa so povabili še štiri glasbenike, ki so s svojo predanostjo igranju dodatno obogatili odigrane skladbe na tekmovanju slovenskih godb.
Z zlato plaketo so jim odprta vrata v tretjo težavnostno stopnjo. Priložnost za potrjevanje pa bodo imeli že prihodnji mesec, ko bodo nastopili na mednarodnem srečanju orkestrov v Avstriji.
BA
OCENJUJEMO
Negovan zvok
Jubilejni koncert vokalne skupine Kompolčani v celjskem Narodnem domu
Dobrohotnemu, pa tudi glasbeno kritičnemu poslušalcu so pričarali večer, v katerem je glasba našla svoj čas, obeležen z dvajsetimi leti poustvarjalne zagnanosti in iskanja zadovoljitve i> objemu umetnosti kot najvišje civilizacijske vrednote. Pevski sestav se uvršča med občutljive izvajalce vokalnega izročila, ki ga čutijo, gojijo in tudi razumejo. Prav zaradi tega je bil njihov jubilej neizu-metničeno in pristno muziciranje v okviru zmogljivosti, ki so malim pevskim sestavom na razpolago.
Koncertni večer bomo ohranili v spominu zaradi zvestobe do umetniške iskrenosti, s katero pevci oživljajo glasbo, z njo živijo in jo tudi izražajo. Naj ponovim, kar sem napisal ob njihovem zadnjem jubileju: »V letih svojega prepevanja se je oblikoval v zrel, polnozveneč in do glasbene snovi odgovoren vokalni sestav. Njihovo petje temelji na avtentičnem izvajanju in razumevanju vsake skladbe. Interpretativno je ustvarjalno motiviran in v di-
namičnem niansiranju ohranja zvokovno homogenost. To je nastop, ki ga velja ocenjevati z višjimi kriteriji.«
Takšen je moj vtis izpred štirih let. Ob letošnjem koncertu je bil zvok še bolj negovan, artikuliran in interpretativno usklajen.
Programsko se je koncert izognil vsebinskim in stilnim kriterijem, kajti jubilejni koncerti so po nekem nepisanem pravilu tematsko široki in raznoliki. Foersterje-va Ave Maria je bila primer pristnega doživetja sakralnega občutja. Z narodno pesmijo so se pevci najbolj poistovetili in tudi zaključili svoj uspeli nastop.
Tudi gostom vokalni sku- ■ pini Rož ce iz Štor velja izraziti priznanje, ker je pokazala pevsko radovednost ter zvočno sočnost.
Vsem, ki so oblikovali glasbeni obraz Kompolčanov, so na koncertu izrekli zahvalo, vendar pa ne gre spregledati zaslug mag. Dragice Zvar in njenega ustvarjalnega de-
la.
LEBIČ MARJAN
Rimljani v treh muzejih
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v petek v Pokrajinskih muzejih Celje, Ptuj in Maribor odprla tri samostojne razstave, ki nosijo skupni naslov Rimljani - steklo, glina, kamen. Gre za največji muzejski projekt v letošnjem letu, v katerem se trije pokrajinski muzeji predstavljajo z razstavami o arheološki dediščini rimske dobe.
V Celju je na ogled antično steklo, Ptujčani predstavljajo rimsko lončarstvo in
opekarstvo, v Mariboru pa je predstavljeno še rimsko pridobivanje belega marmorja s Pohorja. Celjska razstava Odsevi davnine je edina, ki predstavlja gradivo iz vse Slovenije, saj so 150 kosov antičnega stekla, kolikor jih je na ogled v lapidariju celjskega Pokrajinskega muzeja, prispevali skoraj vsi slovenski muzeji in enote Zavodov za varstvo kulturne dediščine. Projekt pa ni omejen zgolj na tri slovenske pokrajinske muzeje, temveč sega
tudi preko meje. Predstavitev arheološke dediščine je namreč del mednarodne povezave s sosednjo Avstrijo, kjer deželna razstava v letu združene Evrope predstavlja rimsko dobo pod naslovom Rimljani 2004.
Vse tri slovenske razstave dopolnjuje tudi dvojezični katalog, v slovenskem in nemškem jeziku, za obiskovalce pa so na voljo tudi skupne vstopnice za vse slovenske in avstrijske razstave.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
ljubitelje Beatlov razveselila z znanimi priredbami. Septembrska večera bosta polepšala Aleš Hadalin z Ježkovi-mi songi, z dalmatinskimi in koroškimi pesmimi pa še Klapa "Rigare. Restavracija Ma-jolka bo obiskovalce vsak večer presenečala s kulinarično ponudbo.
Organizator, ki je za celoten projekt poletnih večerov odštel okoli 2 milijona tolarjev, je prepričan, da bodo ti večeri s svojim kulturnim in razvedrilnim poslanstvom pripomogli k živahnejšemu utripu v starem mestnem jedru.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Režija: Wayne Kramer Igrajo: William H. Macy, Alec Baldwin, Maria Bello, Shawn Hatosy, Ron Livingston, Paul Sorvino
DAN PO JUTRIŠNJEM
124 min., (The Day After Tomorrow), akcijska If drama Režija: Roland Emmerich Igrajo: Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal, Emmy Rossum, Dash Mihok, Jay 0. Sanders
WILBUR SE HOČE UBITI
111min., (Wilbur Wants to Kill Himself), komična drama
Režija: Lone Scherfig Igrajo: Jamie Sives. Adrian Rawlins, Shirley Henderson, Lisa McKinlay, Mads Mikkelsen
Zogobr zvezde in
Atraktivni nogometni obračuni in j na novem nn
Zvezde estrade proti športnim legendam, slovenski J hrvaškim novinarjem, politiki proti gospodarstveni in nogometne legende Slovenije proti hrvaškim.
To so bili štirje nogometni obračuni, ki so na nov Pu| mov nogometni štadion v Celju minuli petek privabili J ne znane Slovence, pa tudi krepko preko tisoč Celjanov, se ob tekmah in ob vmesnih nastopih plesnih skupin vi sko zabavali. Povod za žogobrcarsko zabavo je bil 50. n dan Radia Celje, za katerega je naša novinarska hiša nad) la sicer že tradicionalna vsakoletna nogometna srečanja župani in gospodarstveniki. Dogodek sta.pomagala prip Nogometna zveza Slovenije in NK Publikum.
Športne legende : Slo pop rcx tim 3:2
Na prvi tekmi so se Slo pop rock timu zoperstavile šp legende. Z Zlatkom Dobričem v vratih, Čukoma Potrç šem in Vozljem ter neustavljivim Pidžijem v napadu, Toi Košmrljem, Rafaelom Zupancem, Boštjanom Travnom, ganom Buličem ter trenerjem Janezom Bončino - Benčei šankom) in drugimi, so se zvezdniki estrade z zamudo p jali na igrišče. Se preden so se ovedli, je že bilo 2:0.
Največ ponudb za nastop je dobil Janez Goršič -1 so ga vabile Športne legende (igral je vaterpolo in met), glasbeniki (bobnal in pel je pri številnih celjski sedbah in pel tudi pri Pepel in kri) in tudi gospodarsti ki (je mali podjetnik). Zaigral je za Slo pop rok team.
Med športnimi legendami so bili v strelski formi pred rokometaši, ki so to pot z nogami in glavami spravljali v »Kukavičjega Mihca«. Vasja Baje, Tone Goršič, Hanza Hi nik, Rolando Pušnik, Miro Kocuvan, Igor Razgor, Stane man. Robi Šafarič, Uroš Šerbec, Matjaž Tovornik, Roma šek in kot gost japonski trener smučarskih skakalcev Norihido, so na igrišču prevladali in kljub najlepšemu dneva, ki ga je dosegel Milan Pečovnik - Pidži zmagah Strelci: Pušnik, Šafarič, Potrebuješ, Pečovnik, Ivezič.
Športni novinarji Slovenije Športni novinarji Hrvaške 5s (2:2)
Pred začetkom svojega obračuna s hrvaškimi kolegi s slovenski novinarji hudo nabrušeni. »Bodo že videli... jim bomo za vse obmejne ... Vrnili jim bomo za izgub slovenske kvalifikacije ... To ne bo boj - mesarsko klan ...« so deževale grožnje. Pa je ostalo le pri tem. Na igrišču videli sicer srdit in odločen, a zelo prijateljski dvoboj ' gov, v katerem so imeli Slovenci več priložnosti, Hrvati bili učinkovitejši. Naveza Bojan Krajne, Marcel Štefančič nogomet je v slogu Bergmanovih filmov - dolgi, počasi dri, v katerih se le malo zgodi, je pa vse nabito s čustvi Mohor Hudej, Tomaž Klemenčič, Matjaž Ambrožič, Ani šelj, Dejan Obrez, Tomaž Lukač, Dean Šuster, Pero Mil Rado Pantelič, Domen Rant, Matej Štakul in drugi, je že in dobila več. Potem ko se je redni del srečanja zaključil zmagovalca (2:2), so tega odločile enajstmetrovke, pri rih so slovenski novinarji (kot vedno) zadevali v črna zlobne namene hrvaških kolegov pa je preprečil junak tt me, vratar Robi Lipicer, ki se je kot novinar Financ izl kot odličen branitelj blagajne.
Politika : Gospodarstvo 5:0
Za jubilejno tretjo tekmo proti gospodarstvenikom župani s Celjskega močno okrepili s poslanci in uslužbei ci državnega zbora in zato tudi zaigrali v dresih z napis »Državni zbor«. Poučeni z izkušnjami iz lanskega leta, ko so jih gospodarstveniki nabili s 4:2 in jim vrni-
li predlanski poraz, so začeli kot nabriti kano-	1
ni. V hipu so prevzeli nadzor nad dogajanji na terenu, potem pa začeli zabijati, kljub > V temu, da je imel v polju župan Šrot proti
sebi direktorja Šrota ... Strelska zvez- ^ da je bil to pot Matej Valen-čič, ki je zabil prva dva gola, na 3:0 je povišal Hrovat, četrtega je zabil Milan Kopušar, peti pa se je zgodil tako hitro, da še do danes nismo razvozlali, kdo ga je dosegel.
Najbolj nevaren strel proti vratom je sprožil Valter Pregl. Gol je zgrešil za kakšnih 20 metrov in resno ogrozil lične hišice celjskih vrtič-karjev na pobočjih Golovca.
NOG« SPEf
Maratonski plavalec Martin Strel sicer ni zaigral, si je pa vse tekme z zanimanjem ogledal, tudi Matjažu Tovorniku je povedal vse o svojem novem plavalnem podvigu.
Bojan Krajne in Marcel Štefančič sta si zadnjo tekmo ogledala v družbi župana Bojana Šrota. Ali so rekli tudi kakšno nenogometno, nam ni uspelo izvedeti.
Nekdanji Publikumov vratar Branko Zupan se je tokrat predstavil kot igralec in se pomeril tudi proti slovitemu Ivici Šurjaku.
Tudi odločna akcija Milana Mitroviča gospodarstvenikom ni pomagala ...
Ko gre zares, gre zares - Jani Pate in Vrii Ameršek sta izpeljala vrsto kombinacij pred hrvaškimi vrati.
Se vedno sijajni vratar Janko Irgolič in vlado Fatur sta se takole veselila zlate medalje.
Stojan Golob, ki ima s svojimi zvezami veliko zaslug za uspeh nogometnega turnirja, v družbi rokerja Benča in legendarnega hokejista Galeta.
privabil
bčinstvo
oŠ zabave ob 50-letnici Radia Celje em štadionu
*»-«*-«— -TOČ
last je ponovno hudo pritisnila na gospodarstvo, kar je i, glede na bližnje državnozborske volitve, celo nespa-10. Gabriel Brezovar (dobrotnik leta), Marjan Krajne,
0	Šrot, Stanko Stepišnik, Boris Krajne, Franc Pangerl, ej Štrk, Aljoša Džumhur, Milan Mitrovič, Mladen Ku-larjan Hribar, Franc Gajser, Janez Mlakar, Giinter Krži-in drugi so igrišče zapuščali sklonjenih glav. Zato pa so
1	Bojan Šrot, Martin Brecl, Branko Kidrič, Lojze Pose-lartin Mikolič, Milan Kopušar, Simon Ograjenšek, Peter oršek, Jože Korže, Marko Diacci, Ciril Pucko, Dušan 5, Roman Jakič, Drago Balant, Matej Valenčič in drugi, i Prašnikar kot selektor gospodarstvenikov je doživel
boleč poraz, na drugi strani pa je slavil dr. Branko r, ki je bil selektor politikov. Po tekmi so že padale , ali bo v skupnem seštevku obračunov prihodnje leto li 3:1.
.egende Slovenije: Legende Hrvaške 5:3
kunec nogometnega večera in poslastica za dušo in oči b zadnja tekma, v kateri so se srečali nekdanji sloven-L hrvaški nogometni asi. Hrvati so sicer napovedovali (jejšo reprezentanco, a se na koncu na golovški zeleni-ijavili s sicer mlajšim, a vseeno uglednim moštvom, v fem sta bila zvezdnika Ivica Buljan in Ilija Krištof, igrali L še Mijoč, Pavkovič, Šafranič, Tominac, Derek, Koz-LŠkaro, Tuta, Zubac, Rukljač in drugi. Slovenci so se soperstavili s sijajnima vratarjema Borutom Škuljem mkom Irgoličem, v polju pa z bratoma Ameršek, Esa-Pircem, Robertom Voljčem, Radetom Vujnovičem, Zoni Udovičem, Janijem Patetom, Darkom Bajcem, Zvon-iBreberjem, Nenadom Protego, Brankom Zupanom, nom Prašnikarjem in drugimi. Izrazito terensko přeno Slovenci kronali s hitrim zadetkom Milana Žurma-Iminuto zatem in še pred koncem prvega polčasa je pf že dosegel dva od sicer svojih treh golov. Vse po lah v obrambi in po hitrih protinapadih.
I prihod na tekmo se je gotovo najbolj potrudil sloviti i Šurjak, eno največjih nogometnih imen nekdanje jne domovine. Medtem ko so njegovi kolegi v Celje ieli z avtobusom, je sam pripotoval z Reke. Med vož-' Celje je obtičal v prometni gneči na avtocesti pri Vrh-kjer je stal kar uro in pol. Po mobitelu so ga nato elji vodili po stranskih cestah do Celja, kjer se je svo-pi zaradi poznega prihoda pridružil šele v drugem isu.
Stroga ženska komisija je med igralci vseh štirih tekem izbirala mistra tekme, nosilca naj nog, naj ritke (trebuščka), najlepši baletni vložek vseh tekem in najboljši umetniški vtis na igrišču (in izven). Sedijo: Irena Mužić, Vladimira Skale in Damjana Seme, zadaj Jolanda Thaler in Tatjana Cvim, na sliki manjka Rozmari Petak Delo so opravile z veliko užitka, a tudi odgovorno. Foto: MM
brata Ameršek in Baje so nenehno ogrožali hrvaška Vili Ameršek je zadel tudi vratnico, zatem pa le izena-ilčas pa je že bil 3:2 za Slovence. V drugem polčasu se je )č naših nadaljevala, strele Hrvatov iz nevarnih protina-pa je odlično ustavljal Irgolič. S pravim evrogolom iz s kakšnih 22 metrov je dileme o zmagovalcu rešil Zo-iovič, ki je zadel tudi za 5:2, končni izid pa je ob bledi rovi predstavi dosegel Krištof.
Tretji polčas
nji polčas vseh štirih srečanj se je odvijal med druže-lin prijateljevanjem ob golovški zelenici in v VIP-šoto-figa je postavilo gostišče Amerika, pa ob nastopih ple-skupin Top-Fita in Plesnega vala, pri čemer so zlasti »šili brejkerji. Posebnih aplavzov občinstva so bili de-f zlati rokometaši, ki so razdelili kup podpisanih žog. Mdjuček pa je Izidor Krivec prijel za Wtaro in s svojo [Nočno izmeno in gosti dolgo v noč in proti jutru zabaval vse zbrane. Svoje sta dodali mišici Rebeka Dremelj in Janja Zupan. Težko delo so opravile tudi komisije, ki so izbirale najboljše in po drugih vrlinah iz-». stopajoče igralce. Najlepši gol dneva je tako v)y dosegel Milan Pečovnik - Pidži, najboljši » ^ vratar je bil Robi Lipicer (z dvema ubra-^ njenima enajstmerovkama), najboljši igralec pa Vili Ameršek. Naj-.. lepše noge ima Dean Obrez, najlepši baletni vložek je pris-peval Gunter Kržišnik, mister •	dneva z najbolj celovitim imi-
t»	džem na in izven terena je po-
^^^ ff»	stal Matej Štakul, najboljši
umetniški vtis pa je zapustil i %	Rok Ferengja. Z najbolj ae-
■ --- — - — rodinamičnim trebuščkom in
(po odločitvi komisije tudi z naj ritko) pa se ponaša Mar-
Lf tr i k°DiacL
[oji C«	BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ ^^	ALEKS ŠTERN
ETNI \KEL
Najstarejša udeleženca turnirja sta bila celjski atlet Roman Lešek (67) in Ivan Hribemik Hanza (68), ki je najprej igral za športne legende, ob koncu pa polčas še za legende slovenskega nogometa.
Naše dame - z neizmerno voljo in potrpežljivostjo so pomagala, da je dan zvezd uspel (z leve - Špela Oset, Petra Vovk, Majda Klanšek, Simona Brglez, Tea Veler in »krivka« za vse, Vesna Lejič).
Celjski rokometaši so žoge najprej podpisali, nato pa jih zmetali med občinstvo.
Največ »nesoglasja« v komisiji in pri moškem občinstvu je povzročilo imenovanje mistra tekme, novinarja Dnevnika, Mateja Štakula.
Pidži je ob odločitvi, da je dosegel »naj gol«, poljubčkal Rebeko Dremelj, poprijel za kitaro in veselo zapel z Nočno izmeno.
»Naj golmanu« turnirja. Robiju Lipicerju, novinarju Financ, so se noge zatresle šele, ko mu je priznanje podelila mišica Janja Zupan.
Legende Slovenije in Hivaške - Št. 21 - 27. maj 2004
Bojan Šrot, župan MOC: »Zgolj zaradi enotnosti ekipe smo se dogovorili, da bomo vsi imeli drese državnega zbora. Tako smo se tudi politiki izkazali enotne. Pričakujem pa lepo igro in dober rezultat.«
Vedran Marjanovič, Sportske novosti:
»Slovenska ekipa je odlično pripravljena. Fantje igrajo dobro, so korektni, tako da je bila dokaj dobra tekma. Mislim, da je bilo kaj videti in zelo sem vesel, da sem bil tu. Sicer je naša ekipa naredila nekaj napak, ampak to je normalno. Se dogaja. Vse skupaj gledano, pa je bilo super. Je pa lažje pisati o nogometu in biti pameten, kot nogomet igrati.« Stevo Jovanovič, glavni sodnik: »Zâ dobrega sodnika je pomembno poznavanje nogometnih pravil, fizična pripravljenost, teoretična pripravljenost, zaželeno je tudi, da je izobražen. Sodniki imamo podobne priprave kot igralci, tudi mi imamo redne tedenske treninge, imamo fizična testiranja. Smo tako fizično pripravljeni kot igralci, če ne še bolj. Za to tekmo se nismo posebej pripravljah. Je tekma kot vsaka, mogoče malo bolj prestižna, saj so prisotna bolj zveneča imena.« Marcel Štefančič, TV Slovenija: »Tale nogomet je kot evropski film, zelo počasen, dolgi kadri, ki trajajo, ampak ljudje imajo očitno to radi, saj je gledalcev več kot na tekmah Publikuma. Tekma med novinarji je bila pa vojna za mejo!« Dragan Bulič, Radio Slovenija: »Enkrat starejši ste od mene - govoriva seveda o radijski obletnici in moji oddaji, če bi po letih primerjali, pa ste še vedno pet let mlajši od mene. Čestitam za abrahama. Za prvič letos sem s prikazanim kar zadovoljen, sicer pa sem nastopal že marsikje, tudi v tujini, a na taki lepi travi še nikoh.« Zlatko Dobrič, vratar glasbenikov: »Danes sem bil bolj slab, ker sem dobil tri gole. Rezultat je v drugem planu, v prvem je zabava za obiskovalce, ki so si jo ob 50-letnici Radia Celje prav gotovo zaslužili. Sam igram sicer mah nogomet v prvi ligi v Ljubljani, kjer gre bolj zares.«
Janez Bončina Benč, selektor glasbenikov:
»Malo je manjkalo in bi se tudi jaz razjokal kot Katanec. Zdaj pa sem se razjezil in sem ugotovil, da bom začel ponovno trenirati. Ob naslednji tekmi bom nasprotnikom zabičal, da se morajo privezati, da ne bodo iz ovinka padli, ker jih bomo tako povozili.« Roman Jakič, poslanec: »Takšna športno družabna srečanja so vedno dobrodošla, saj z njimi vsaj malo ublažimo napetosti, do katerih prihaja v državnem zboru. Na igrišču pozabimo na državni zbor in tako je prav. Danes je v »dresu državnega zbora« nastopilo tudi več županov, morda pa je to njihov prvi poskus jesenskega prodora preko uspešnih volitev med poslance.«
Ivan Hribernik - Hanza, nogometaš in eden najuspešnejših celjskih športnikov v zadnjih 50 letih: »Čudovito je zaigrati na tako urejenem štadionu, kot ga imamo v Celju. Škoda, ker niso temu primerni tudi rezultati celjskega kluba. Mi smo v letih 1959 in kasneje igrah v mnogo slabših pogojih, vendar smo bili med najboljšimi, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven nje. Rad se spominjam, ko so me celo po strehah celjskih hiš lovih menedžerji za prestop v drug klub, vendar sem ostal zvest Celju in Kladivarju.«
Bojan Prašnikar, nogometni trener:
»Z veseljem se spominjam obdobja, ko sem tesno sodeloval z Novim
Ekipi politikov in gospodarstvenikov
tednikom in Radiem Celje. Vesel sem, da sem zadnja leta zraven pri zdaj že tradicionalnih nogometnih srečanjih in da ste mi ponovno zaupali vodenje ekipe, ki jo sestavljajo celjski uspešni gospodarstveniki in direktorji.«
Marjan Vengust, direktor CMC in predsednik NK CMC Publikum: »Vesel sem, da smo lahko med soor-ganizatorji velikega družabno športnega dogodka. V Celju smo veliko naredili, da smo dobili lep in sodoben športni objekt, zdaj bo treba poskrbeti še za vse ostalo, da bomo dobili tudi kvalitetno nogometno ekipo z vsem, kar sodi zraven. Smo tudi sredi resnih priprav za dograditev manjkajočih tribun, da bomo lahko v še večjem sijaju pripravljah tudi mednarodna srečanja, med drugim srečanje državnih reprezentanci Italije in Slovenije.«
Peter Milovac, športni novinar:
»Naša ekipa se za nastop proti kolegom s Hrvaške ni posebej pripravljala, to pa ni vplivalo na končni rezultat, ki je bil za nas pozitiven. Bolj kot sama tekma pa je pomembno, da si v sicer tradicionalnem pomanjkanju časa le vzamemo toliko časa, da se vsaj enkrat sproščeno pogovorimo in poveselimo. Hvala NT&RC, ki nam je to omogočil in naj bo tako tudi v prihodnje.«
Matjaž Jakopič, nekdanji vodja veteranske reprezentance: »Veteranska reprezentanca Slovenije je po osamosvojitvi odigrala precej tekem, a takšne organizacije in pozornosti ni doživela nikjer. Tako Srečko Katanec kot Brane Oblak sta se opravičila, kajti imela sta nujne opravke, Danilo Popivoda pa je žal poškodovan.«
Janko Irgolič, vratar veteranske reprezentance:
»Uh, vse je krasno. Pa vendar: trava je sicer domala idealna, a ima kratke korenine, kar smo kmalu ugotovili, saj so se celi kosmiči trgali od površine.«
Zoran Ubavič, dvakratni strelec:
»Očitno mi celjski štadion leži, a ni čudno, saj so moje korenine iz Celja.«
Stojan Golob, soorganizator:
»Nekaj dalmatinskih asov je poškodovanih, Ivica Šurjak pa je držal obljubo in pripotoval navkljub gneči na cesti. Zelo sem zadovoljen, da je spektakel uspel.«
Ivica Šurjak, hrvaški nogometni as:
»Imate krasen štadion. Doživeli smo poraz, a bistveno je, da se družimo. Res je, že pred 30 leti sem igral na svetovnem prvenstvu, kasneje pa se mi je nabralo kar nekaj kilogramov viška. Mladostni izgled? Ne le hrana in morje, očitno imamo nekaj tega v genih. Sicer pa: čestitke za organizacijo in za obletnico vašega radia.«
Športne legende in Slo pop rock tim
Športni novinarji Slovenije in Hrvaške
Številnim čestitkam za dobro pripravljen nogometni spektakel in za 50-letnico Radia Celje so svojo dodali tudi poslanci državnega zbora in NT&RC podarili spominski kelih Oskarja Kogoja.
Smeh in solze
Po dveh zmagah v finalu, Celje Pivovarna Laško še dvanajstič državni prvak - Mešani občutki Pod Golovcem
Zbogom, najboljše moštvo na planetu, in nasvide-nje Dejan Perič! Sezona je bila fantastična, objektivno gledano najbrž neponovljiva. A nikoli ne reci nikoli. S Peričem in Vidom Kav-tičnikom bi morda lahko pričakovali tisto, kar je doslej uspelo Gopingenu, Gummersbachu, Gross-walldstadtu, Metaloplasti-ki, SKA Minsku, Zagrebu in Barceloni, ki so obranili naslov evropskega prvaka.
Tako pa bodo Pod Golovcem znova pljunili v roke, če-
sar so že vajeni, in navkljub tegobam skušali celjsko barko prepeljati skozi najhujše viharje.
Velenje
Pred 1500 gledalci je v Rdeči dvorani potekala prva izmed treh možnih tekem finala DP. Kapetan Perič zaradi poškodbe mišice na nogi ni zmogel pred vrata, Gregor Lorger in Edi Kokšarov pa sta se ustavila pri enajstici. Slednji je izkoristil vse štiri sedemmetrov-ke, na drugi strani pa Se-
bastjan Sovič vseh devet. Prav njegova poškodba v končnici je že tako zdesetkano velenjsko moštvo (Kavtičnik, Štefanič ter Bedekovič, Kovič) prisilila na dokončno predajo, čeprav je v 50. minuti izid izenačilo. Trener Ivan Vajdl je bil prisiljen na parket poslati tri mladince. »Enega izmed njih sem spoznal v sla-čilnici pred tekmo,« je priznal Sovič. Renato Vugrinec je bil pri metu, svoje sta dodala tudi Rutenka in Zorman. Vugi je počastil moš-
tvo, nato pa pohitel v izolsko bolnišnico k ženi Marini in dan stari Ivoni Rei.
Celje
Svetovniki zvezdniki so se potrudili, da je bila po prvem polčasu »sezona že končana«. Naš Perke je stisnil zobe in s pomočjo injekcije premagal bolečine. Do odmora je zbral 10 obramb, v 4. minuti nadaljevanja pa je zapustil parket. Smeh ob zadovoljstvu, da je sezona minila brez rezultatskega madeža, so tedaj zamenjale sol-
ze. Perič, Perič, je vzklikalo 3500 gledalcev, najzvestej-ših pristašev celjskega kluba. Zadnjo tekmo so v ru-meno-zelenem dresu odigrali tudi Renato Vugrinec, Ži-kica Milosavljevič in Marko Oštir. Slovo je bilo otožno, a lepo, brez patetike, med tekmo celo spontano. Pred 22. uro se je zaključila ceremonija delitve priznanj (Miri Maksimovič je medaljo dobil v torek), šele dve uri kasneje pa je celjsko sla-čilnico, malo pred polnočjo, sam zapustil legendarni vratar-kapetan. Na zid je zapisal: »Voli vas Perke. Neka vas čuva Bog!« Mičo Bun-dalo je vložil vse moči, da je bilo v Ameriki lažje dočakati svitanje. Jovica Cvet-kovič, trener Crvene zvezde, je ob obujanju spominov s Stankom Anderluhom
Posebna priznanja so za dvajsetletno delo v celjskem Klubu prejeli Andrej Sušte-rič, Rado Petru, Herman Wirth in Dani Novak.
priznal, da si želi v ligo prvakov z Žikico, a da bo najbrž predrag. Perke je bil popolnoma svež, srce se mu ni več paralo, prebolel je krute trenutke športne usode. V Katalonijo se bo za tri leta preselil s Tanjo in Nikolo.
Miru Požunu bo pogodba potekla naslednji mesec, nove pa še nima. Nemudoma je odhitel na Krk, po povratku pa sledi pogovor s Tonetom Turnškom. »Nič senzacionalnega se ne bo zgodilo,« je poudaril Po-žun.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
»Tudi sam sem se učil!«
Bil je in ostaja alfa in omega celjskega rokometnega kluba. Tone T\irnšek bi si lahko v trenutkih zmagoslavja privoščil tudi vi-sokoleteče izjave, a jih je pustil ob strani. Svoje vloge ni poveličeval. Hvalil je vse ob sebi, se jim zahvaljeval, jih nagrajeval. Navkljub stalni skrbi za zdravo življenje so ga razjedale službene in športne skrbi. V obdobju, ko je že malce začel načrtovati, kdaj in kako bo zapustil »sceno«, ga je doletela pivovarska vojna, prisiljen je bil na rokometno recesijo. Vpregel je zadnje atome, zdaj vemo, da je vključil vse potenciale in - zmagal. V nedeljo zvečer se je spet pomladil.
»Res se počutim fantastično. Tudi prej sem sicer doživljal srečne trenutke. A po trojčku lovorik je to zame najsrečnejši dan, odkar delujem v rokometu.«
Višek je bil brez dvoma Flensburg, a vaši fantje so se ustrezno zbrali za »domačo zgodbo«.
Zaključili smo daleč najbolj uspešno sezono celjskega kluba in obenem tudi najboljšo sezono slovenskega rokometa doslej. Zahvalil bi se "sem, ki so sodelovali pri tem Projektu, igralcem, strokov-
nemu vodstvu, sponzorjem, Florijanom, upravi kluba. Vsak je prispeval svoj delež. Dolgo smo naskakovali evropski vrh, a nam ni bilo usojeno priti nanj. Vendar smo bili vztrajni. To se nam je bogato poplačalo. Zdaj smo se poslovili od štirih velikanov celjskega in evropskega rokometa, ki zaradi razmer in klubske strategije za prihodnje pač odhajajo v velike evropske klube. Vsako slovo je težko, še težje pa je zato, ker je bil Perič pri nas 9 let, prav tako Vugrinec, ki smo ga s Ptuja pripeljali kot fantiča, ker je Milosavljevič dejansko svetovno krilo in Oštir zelo hvaležen igralec. Moja želja je bila, da se raziđemo kot prijatelji in da se takšni tudi še srečujemo. Da še kdaj delamo skupaj. Perke si je nenazadnje ustvaril družino in dom v Celju.
Razpadlo se je najboljše moštvo. Kakšno bo novo?
Pogodbo bosta podpisala Gorazd Škof in Matjaž Mlakar, k nam se bo vrnil Dragan Gajič. Najbolj nas pesti vprašanje desnega zunanjega napadalca. Priložnost bo dobil Moldavec Lollo, čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da bo breme zanj prehudo. Vrhunskemu rokometu se ne bomo odrekli. Naš cilj ostaja uvr-
stitev med najboljšo evropsko osmerico. In seveda osvojitev domačih naslovov.
Da je celjski klub postal pojem vztrajnosti, ste govorili vsem medijem. A tudi vaše ime postaja sinonim za nepopustljivost! - Št. 21-2
Doživljali smo travme. Šestkrat so nas zaustavili v polfinalih. Vselej nam je nekaj malega zmanjkalo. A nismo vedeli, kaj. Ni bilo lahko. Ko pa smo vse prespali, smo si venomer dejali, in to sem sam zahteval, da gremo T. maj 2004 -
naprej, po začrtani potí. Ugotavljamo, da smo delali napake. Vsi skupaj smo se učili. Moram priznati, da sem se tudi sam učil. In prišla je sanjska sezona. Imela je nekaj v sebi, kar je v prejšnjih manjkalo: pravi borci so dihali drug za drugega, očitni kvaliteti se je pridružil kanček sreče, brez katere v športu pač ne gre. Zahvalil bi se tudi celjskemu županu, ki je eden najbolj zaslužnih, da smo dobili krasen objekt. Nova dvorana je dosti pripomogla k uspehu. Ne znam si predstavljati, kako bi igrali te velike tekme v starem Golovcu, ki pa smo ga resda zapustili s težkim srcem. Klub se je s pravo mero oddolžil županu. Postal je evropski prvak, mesto Celje pa evropska rokometna prestolnica.
Na spletni strani ste objavili, da vam bo med drugimi finančno pomagalo tudi celjsko trgovsko podjetje. Kaj pa ostali »novinci«?
Vsekakor bomo poskušali izkoristiti uspeh in pridobiti nove pokrovitelje. Če želimo držati stik z najboljšimi, potrebujemo vsaj poldrug milijon evrov. V tej sezoni smo porabili še več. Izplačali smo premije, a ni nam žal, seveda. Celje ostaja valilnica mladih rokometnih talen-
tov, ki se bodo tudi kalili v lastnem klubu. Kasneje bodo pač odhajali v bogatejše sredine. V letu 2004 pa se je izpostavila zanimivost. Pokazalo se je, da v športu ne zmaguje le denar. To je bilo nazorno videti v nogometu, pri Reálu, Bayernu, Manchester Unitedu, in tudi v rokometu. Najti je potrebno pravo, dobitno kombinacijo. Iskali jo bomo po našem receptu.
Bosta vodilna misleca ostala Miro Požun in Slavko Ivezič?
Da. Vse govorice in napisi, da odhaja Ivezič in da se je spri s Peričem, so neresnični. Nespodobno in neumno bi bilo, da bi z avtorjema največjega uspeha prekinili pogodbi. Ne pride v poštev.
Bo vaše poletje tudi rokometno obarvano?
Pivovarna Laško je eden izmed pokroviteljev slovenskega olimpijskega komiteja. Za štiri, morda pet dni se bom podal v Atene na prizorišče olimpijskega rokometnega turnirja. Preostali dopust bom preživel na morju, teden dni v Dubrovniku, pa kasneje še nekaj časa v Kopru. Moram si nabrati novih moči za sezono, ki je pred nami, ne le v klubu, tudi pri Pivovarni Laško.
DEAN ŠUSTER Foto: GK
Na celjskih tleh, s pogledom proti nebu.
Je že vsega konec?
Laščani v svoji dvorani ostali pri 57 točkah
V	minulem tednu sta bili odigrani dve tekmi finala državnega prvenstva za košarkarje, Union Olimpija vodi v dvoboju s Pivovarno Laško z 2:0 v zmagah in je na pragu vrnitve naslova prvaka v Tivoli, medtem ko je bila lani najboljša Krka.
Drevi sledi tretji obračun, ki bi lahko bil lahko tudi zaključni.
Sodniki?
Ljubljančani so prvo srečanje v Tivoliju po velikem boju dobili z 82:77, Laščani pa so imeli kar precej (upravičenih) pripomb na sojenje ljubljanske (?!) trojice Lovšin - Jeršan - Jelen. Kljub temu so bili ves čas »blizu« in povsem enakovredni nasprotniki, v samem finišu pa imeli celo priložnost, da pridejo do podaljška. A sta se v sklepnem napadu pri izidu 80:77 Aleksander Lazič in Nebojša Joksimovič zmedla in žoga je ušla izven igrišča, s tem pa je po vodi splavala tudi priložnost za morebitno zmago. V Tivoliju so največ točk za Pivovarno Laško dosegli Nebojša Joksimovič 20, Dragan Dojčin 17 ter Saša Dončič in Aleksander Lazič po 13. Manjkal je predvsem večji prispevek centrov, ki so tudi slabše skakali, saj je imela Olimpija šest skokov več v napadu kar je tudi odločilo.
Slab met
V	drugem srečanju v Treh lilijah pa so Laščani povsem odpovedali. Čeprav so napovedovali boj na vse ali nič, se je uresničilo le slednje. Brez ideje in predvsem brez učinkovitega meta iz igre (vsega 34-odstoten) so bih lahek plen Ljubljančanov, pa čeprav so ti igrali brez poškodovanih Marina Baždariča in Dženana Rahimiča. Gostje iz Ljubljane so v Laško prišli po zmago, ki bi jih povsem približala končni lovoriki naslova državnih prvakov. Že začetek srečanja je bil povsem po njihovem okusu, saj so z agresivno obrambo onemogočili domačine, ki so do sredine druge četrtine dosegli vsega 11 točk. Trenerju domačih Alešu Pipanu se taktična poteza, ko je v začetno peterko uvrstil mladega Me-žičana Petra Ciganoviča, ni posrečila. A tudi bolj izkušeni Aleksandar Lazič v nadaljevanju ni uspel s klopi prinesti preobrata. 15 točk
Igor Jokič je na dveh tekmah proti Olimpiji dosegel vsega 5 točk, kar je morebiti eden poglavitnih razlogov za neuspešna poskusa Laščanov.
prednosti iz prvega polčasa (31:46) so gostje že takoj na začetku drugega dela povišali na 19 (31:50), nato pa le še stopnjevali ritem. Domači so še največ težav četi Saša Fi-lipovskega povzročili z agresivno obrambo na (svoji) napadalni polovici. Tudi to ni bilo dovolj za preobrat, zato je bil zaključek srečanja le še formalnost. Pri Laščanih je več kot deset točk dosegel le Saša Dončič (14), ekipa pa je s skupaj 57 točkami dosegla drugo najmanjše število košev v finalih državnih prvenstev.
Je preobrat še možen?
Tretja in morda že zadnja tekma bo drevi v Tivoliju, v preobrat v tem dvoboju pa verjame le še majhno število ljubiteljev košarke v Sloveniji. Težko je namreč verjeti, da bi Olimpija iz rok izpustila priložnost, da- pred svojimi gledalci pride do novega naslova prvaka. Vendar pa upanje umira zadnje. Laščani so v tej sezoni že dokazali, da so povsem enakovreden nasprotnik zmajem in če bodo prikazali igro, kakršne so vsekakor sposobni, potem presenečenje ni izključeno.
V tem primeru bi bila četrta tekma v soboto (29. maj) ponovno v Treh lilijah.
JANEZ TERBOVC
60 medalj celjskih kegljavk
Slovenska ženska keg-ljaška reprezentanca s peterico iz celjskega Miroteksa in na čelu s selektorjem, Celjanom Ladom Gobcem se je s 25. svetovnega prvenstva v Romuniji vrnila zelo vesela. Ekipno so bile naše kegljavke pete. Barbara Fidel je postala svetovna prvakinja v sprintu. Biserka Petak pa v dvojicah s Sil-vano Belicijan.
V Celje je tako doslej pripotovalo že 60 medalj, s kadetskih, mladinskih ali članskih SP. Celjska četverica ni bila posebej razpoložena v ekipnem delu (Marika Kardi-nar 557, Barbara Fidel 547, Andreja Razlag in Biserka Petak po 542 kegljev). Tretji dan je na tekmi dvojic Biserka Petak podrla 594 kegljev, Bel-cijanova pa še 6 več, in zlati medalji sta bili njuni. »Nekaj ekipnih medalj že imam, zelo pa sem si želela tudi kakšne druge. Ujela sem najbolj žlahtno,« je izjemni dosežek
Biserka Petak
opisala Celjanka. Andreja Razlag in Eva Sajko sta bih osmi, Marika Kardinar in Barbara Fidel pa deseti. Nato pa je slednja v sprintu premagala vse nasprotnice, v finalu Slovakinjo Klaudio Piv-kovo z 2:0. »Na prvem članskem svetovnem prvenstvu sem seveda zlate medalje ze-
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 27. 5.
KOŠARKA
1. SL - moški, finale, tretja tekma, Ljubljana: Union Olimpija - Pivovarna Laško.
SOBOTA, 29. 5.
štanj, Stojnci - Šmarje pri Jelšah (17).
MČL - Celje, 17. krog: Šentjur - Vojnik, Rogaška - Mons Claudius, Kovinar - Oplotni-ca, Vransko - Ljubno (17).
NEDELJA, 30. 5.
NOGOMET
3. SL - sever, 25. krog: Zre-5e - Pohorje, Kozjak - Šo-
2. SL, 32. krog: Bela krajina - Rudar, Slovenske Konjice: Dravinja - Izola (16.30).
Barbara Fidel
lo vesela. A bila sem tudi razočarana, saj "mi je prej med j posameznicami le kegelj zmanjkal do finala,« je dejala Fidelova. Njen učitelj Lado Gobec je pripovedoval: »Želeli smo si vsaj eno medaljo, osvojili pa smo dve. Ekipni nastop je bil soliden, pari pa so bili fantastični. Biserka in njena partnerica sta nastopili med zadnjimi. Prekinili sta tradicijo, da najboljši izid pari postavijo že prej. Debitantka Barbara je uspela premagati vse štiri tekmice, tako suvereno, da je bilo kar veselje opazovati.« Miroteks bo danes odpotoval na finale evropske lige v Nemčijo.
V Rohiuniji pa je bilo tudi EP za slepe in slabovidne, kjer je Celjanka Marija Fras šel tretjič zapored osvojila prvo. mesto.
JASMINA ŽOHARI Foto: ALEKS ŠTERN
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 5. junija na Ma-tajur - Kralj. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 31. maja. 11. do 19. avgusta vabi v Dubrovnik - Črno goro - Sarajevo. Prijave najkasneje do 30. maja na tel. 03 545 29 27 ah 040 324 669.
Varovanci marljivega trenerja Borisa Emeršiča: Gusti Pevec, Luka Goleš, Uroš Poiajžer, Matic Pilko, Miha Ojsteršek, Tadej Ferme, Klemen Zidar, Boštjan Grobin, Martin Čakš, Aleš Mikup, Rory Hughes, Tim Miakovič.
Šmarju prvo in drugo mesto
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah je gostila zaključna turnirja mlajših deklet in fantov najboljših osnovnih šol v pionirskem košarkarskem festivalu. Po dveh dnevih so slavili domači fantje, dekleta pa so bila druga za ljubljansko OŠ Karel Destovnik.
Z naslovom prvaka je bil poplačan trud za organizacijo, predvsem pa za petletno vzgojo mladih, tako v šmarski šoli kot tudi v klubu Pivovarna Lipnik Šmarje. Fantje niso imeli večjih težav. V polfinalu so Novogoričane ugnali za 6, v finalu pa Grosupeljčane za 7 točk. Pri dekletih je bila v dramatičnem finalu ob koncu tudi sreča na strani Ljubljančank. Gostiteljice so namreč ostale brez najboljše igralke Julije Lojen, ki se je poškodovala v polfinalu. Kljub temu so imele Šmarčanke j zadnji napad, ki pa ga niso izkoristile (43:44). V njihovi vrsti je bila najboljša strelka turnirja Lea Jagodič (48 točk). Pri fantih pa je bil za najboljšega izbran Luka Goleš (Šmarje).	JANEZ TERBOVC
Koliko točk Korošcem?
Celjani niso brezskrbni pred zadnjim krogom!
Pred nami je izjemno za-limiva nogometna nedelja 1. slovenski ligi, ko se bolo trije klubi potegovali za laslov prvaka (vse tri tek-pe bodo istočasno, prena-ala pa jih bo TVS!), dva juba pa za kvalifikacije za jbstanek. O izpadu bo od-očal tudi (ali predvsem) CMC Publikum. V predzadnjem krogu so Celjani v Spodnji Šiški izgubili z Ljubljano, Šmarčani pa so se iz Domžal vrnili s točko, ki jo je v sodnikovem dodatku zagotovil Boštjan Hodžar.
V zadnjem krogu se bodo potegovali za deveto mesto.
Celjskih točk ni in ni
Ljubljančani so zadetka dosegli v začetkih polčasov, v prvem pa je izenačil Dare Vršič. Vodstvo celjskega kluba ni pripravilo niti doslej običajne novinarske konference po gostovanjih. V nedeljo prihaja Dravograd, ki bo »prisluškoval« novicam s Ptuja. V Domžalah so Šmarčani dvakrat izenačili. Enajstmetrovko je priigral Željko Spasojevič, izkoristil pa Dalibor
Lestvica 1. SNL:							
1.	Maribor	31	15	9	7	39:32	54
2.	Gorica	31	14	11	6	53:29	53
3.	Olimpija	31	15	7	9	53:39	52
4.	Koper	31	13	11	7	41:30	50
5.	Primorje	31	12	12	7	59:33	48
6.	Mura	31	13	7	U	51:53	46
7.	Ljubljana	31	12	6	13	37:48	42
8.	Domžale	31	11	8	12	46:50	41
9.	Šmartno	31	9	10	12	49:47	37
10.	Publikum	31	10	6	5	56:51	36
11.	Drava	31	6	7	18	31:59	25
12.	Dravograd	31	7	4	20	34:68	25
Filipovič. Pri 2:1 je pri Šmartnem rdeči karton prejel Marko Gobec. Ko je že vse kaza-
Urška Žolnir (v sredini) se je skozi šivankino uho zmuznila na 01, z njo pa sta srečo delili Lucija (levo) in Petra.
lo na šmarški poraz, je v dodatnih sodniških minutah zadel Boštjan Hodžar. »Tekma
je bila težka, kajti izkušena domžalska ekipa igra res dober nogomet. Z osvojeno točko smo dosegli svoj namen. Skoraj ves drugi polčas smo imeli igralca manj, a vseeno dosegli zadetek,« je dejal kapetan Nedžad Alibabič in napovedal odhod iz Šmartne-ga ob Paki po koncu sezone.
Izidi 31. kroga 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta: Ljubljana - CMC Publikum 2:1 (1:1); Karapetrovič (3), Vršič (10), Režonja (48); Domžale - Šmartno 2:2 (1:1); Dvo-rančič (17), Filipovič (34,11-m), Varga (53), Hodžar (92); Dravograd - Kumho Drava 3:1 (2:1). 32. krog: CMC Publikum - Dravograd, Šmartno -Ljubljana (nedelja, 15.00).
V 2. ligi je bil na štadionu Ob jezeru v Velenju lokalni derbi med Rudarjem in konjiško Dravinjo. Domače moštvo je slavilo z 2:0, strelca pa sta bila Mirnes Ibrahimovič in Aleš Šmon. Velenjčani so potrdili nov prvoligaški status, ki pa naj bi bil vprašljiv zaradi pomanjkanja financ.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER
Tina Kotnik
NAKRATKO
Kuralt soliden v Nemčiji
Garmisch: Pavli Kuralt, član Kajak kanu kluba Nivo Celje, se je solidno odrezal na SP v spustu v Nemčiji, saj se je v Sprintu na reki Loisach uvrstil na 18. mesto, v klasičnem spustu pa je bil 30. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 22 držav, Kuralt pa si je med tekmo poškodoval čoln, tako da je v cilj priveslal z 10 litri vode. V moštveni vožnji je skupaj s kolegoma iz reprezentance Jernejem Korenjakom in Nejcem Žnidaršičem v kategoriji K-l osvojil šesto mesto. Konec tedna bo tekma za svetovni pokal na Soči, kjer lahko Kuralt, ki domačo progo dobro pozna, uvrstitev iz Garmischa še izboljša. (AMS)
Obetavni plavalni rod
Sisak: Celjski plavalni klub Marines Neptun se je organizacijsko okrepil z znanim triatloncem Ninom Co-kanom. Mlajši tekmovalci so se udeležili mitinga na Hrvaškem. Po jakostnih lestvicah je najboljši izid uspel Mihi Jostu na 100 m prsno, le za točko slabša pa je bila Tina Kotnik na 200 m prosto. Zelo obetavna plavalka je zmagala še na obeh krajših disciplinah v prostem slogu in se bo udeležila mladinskega EP na Portugalskem. (DŠ)
Natančni celjski golfisti
Mokrice: Po 2. krogu slovenske lige v golfu je ekipa Cinkarne Celje na 6. mestu med 23 klubi. V posamični konkurenci je Borut Sedovnik 12., Aljoša Golob 18. in Aleš Bab-nik 20. V sredo bo tekma na Ptuju, nato pa še v Moravskih Toplicah, Volčjem potoku in Lipici. (DŠ)
Trikrat zlata Feroda
Lemberg: Na državnem prvenstvu v motokrosu so tekmovalci celjske Ferode zabeležili tri prva in eno drugo mesto. Sašo Kragelj je v odprtem razredu pometel s konkurenco, v kategoriji do 125 ccm pa je bil drugi. Pri najmlajših sta blestela petletni Nick Škorja v kategoriji do 50 ccm in Aljoša Molnar v kategoriji do 85 ccm. (JŽ)
Rečičani dvakrat sedmi
Rečica pri Laškem: Strelsko društvo Dušana Poženela je na domačem strelišču priredilo 3. krog državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Nastopilo je 30 ekip. Domačini so ekipno s pištolo zasedli 7. mesto, posamezno je bil Andrej Brunšek 4., z revolverjem pa so bili prav tako 7., Niko Zoreč pa 8. (JŽ)
Celjski atleti najboljši
Celje: Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije za člane in članice so se najbolj izkazali atleti Kladivarja. Pri ženskah so zmagale Marina Tomič (100 m, 200 m, 100 m ovire), Taja Naraks (1.500 m), Darja Malinar (kladivo), Daša Hliš (400 m ovire), Mateja Kocjan (višina) in Petra Novak (kopje, krogla), pri moških pa Urban Acman (100 m), Blaž Podpečan (1.500 m), Matjaž Voglar (110 m ovire), Boštjan Tratnik (400 m ovire), Sandi Dečman (krogla). Kristjan Korošec (kladivo). Robi Teršek (kopje), najboljši pa sta bili tudi obe štafeti na 4x100 m. (JŽ)
Tudi Urška! IE

PANORAMA
Judoistke Sankakuja Petra Nareks, Lucija Polav-der in Urška Žolnir so že na Japonskem, kjer se bodo zadržale tri tedne, pridružil pa se jim bo trener Marjan Fabjan. Bodoče udeleženke olimpijskih iger se pripravljajo za najpomembnejši nastop v karieri.
Potem ko je Urška po odpovedi Belgijke Vandecave-ye že imela vozovnico za Atene, se je začelo zapletati, saj je z Nizozemske Fabjan dobil sporočilo, da si je premislila. V ponedeljek pa je Evropska zveza uradno potrdila vizo za Žolnirjevo: »Belgija bi lahko teoretično poslala na olimpijske igre dru-Bo tekmovalko, a nimajo taksne, ki izpolnjuje pogoje. Malce negotovosti še obsta-
ja, vendar mislim, da evropska zveza svoje odločitve ne bo spremenila!« je dejal sekretar JZS Franc Očko.
Eva Zorko pa je pod vodstvom trenerke Maje Šuster na svetovnem prvenstvu gluhih dopolnila zadnje uspehe Sankakujevk. Najprej je zmagala v kategoriji do 57 kilogramov, nato pa je bila najboljša še v absolutni konkurenci, kjer je ugnala Rusinji in Švicarko, težko 90 kg.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
NOGOMET
2. SL
31. krog: Rudar - Dravinja 2:0 (1:0); Ibrahimovič (35), Šmon (52). Vrstni red: Rudar 69, Zagorje, Bela krajina 59, Dravinja 50, Aluminij 47, Livar 43, Krško 35, Triglav, Svoboda 31, Izola 26, Brda 19.
3. SL - sever, 24. krog: Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1:1, Šoštanj - Ormož 3:3, Zreče -Železničar 2:0. Vrstni red: Šoštanj 48, Paloma 47, Stojn-ci, Šmarje pri Jelšah, Maleč-
90,6 95,1
mm
95,9 100,3
nik 42, Bistrica, Železničar 40, Hajdina 36, Pohorje, Ormož 34, Zreče 32, Pesnica 23, Središče 19, Kozjak 0.
MČL - Celje, 16. krog: 7h-star - Ljubno 0:3 (b.b.), Op-btnica - Vransko 2:2, Mons Claudius - Kovinar 0:3, Vojnik - Rogaška 1:2, Laško - Šentjur 1:2. Vrstni red: Oplotni-ca 35, Mons Claudius 32, Rogaška 31, Kovinar 30, Šentjur 25, Vransko 20, Ljubno 18, Tristar 16, Laško 7, Vojnik 3.
MALI NOGOMET
1. celjska liga, 9. krog: Kompole - Kondor 0:1, Kobre - Telsim 3:0, Fantasy - Pelikan 1:3, Kalimero - Vigrad 2:4, Maček - Marinero 10:0, Vefbn - Zeus 3:6, Živex - Fran-gros 4:0. Vrstni red: Pelikan, Vigrad 24, Fantasy 20, Kondor 18, Kompole 16, Zeus 15,
Maček, Veflon 12, Frangros 10, Kalimero 9, Živex, Kobre 8, Marinero, Telsim 3.
1. liga občine Štore, 5. krog: Sokoli - Marinero 5:5, Živex -Štore 3:1, Mulej - Pečovje 2:3. Vrstni red: Sokoli 13, Pečovje 12, Živex 6, Mulej, Laška vas 4, Štore 3, Marinero 1.
KOŠARKA
1. SL
Finale, prva tekma: Union Olimpija - Pivovarna Laško 82:77 (68:62, 46:42, 23:17); Petrov, Baž-darič 17; Joksimovič 20, Dojčin 17, Dončič, Lazič 13, Žerak, Rizvič, Jelesije-vič 4, Jokič 2.
Finale, druga tekma: Pivovarna Laško - Union Olimpija 57:79 (43:62, 31:46, 11:17); Dončič 14, Joksimovič 8, Žerak 7, Dojčin, Ri-
zvič, Lazič 6, Vrečko 5, Jokič 3, Jelesijevič 2; Ožbolt 18, Pavič 14.
ROKOMET
SIOL LIGA
Finale, prva tekma: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 28:33 (12:15); Sovič 12, Mlakar 4, L. Dobelšek, Gaj-šek 3, J. Dobelšek, Sirk 2, Tamše, Šimon 1; Kokšarov 11, Vugrinec 9, Rutenka, Zor-man 4, Oštir 3, Kozlina 2.
Finale, druga tekma: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 35:24 (17:8); Vugrinec 7, Rutenka 6, Milosavljevič, Go-renšek, Kokšarov 4, Brumen 3, Zorman, Kozlina 2, Oštir, Bilbija, Natek 1; Sovič 5, L. Dobelšek, J. Dobelšek 4, Šimon 3, Tamše, Mlakar, Sirk, Gajšek 2.
Barbari Knep znižali kazen
Senat višjega sodišča v Celju je sodbo prvostopenjskega senata skoraj v celoti potrdil - in ugotovil, da si Barbara Knep s finančnimi transakcijami na dan ropa ni pridobila večje premoženjske koristi.
Senat višjega sodišča v Celju, ki je v začetku meseca obravnaval pritožbo tožilca in zagovornikov na razsodbo prvostopenjskega sodišča roparjem Krekove banke, je vse pritožbe zavrnil kot neutemeljene in v večini delov potrdil sodbo prvostopenjskega senata. Le nekdanji uslužbenki banke Barbari Knep, ki je pri izvedbi ropa pomagala ter na dan ropa opravila še nekaj nedovoljenih finančnih transakcij (poplačala je nekatere kredite), je kazen znižal.
Knepova, ki je bila prej obtožena kaznivega dejanja
po prvem in drugem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, je po mnenju senata višjega sodišča namreč zagrešila le dejanje pomoči h kaznivemu dejanju ropa, kot ga predvideva prvi odstavek 213. člena, ne pa tudi kaznivega dejanja po drugem odstavku istega člena, za kar je Knepovo obsodil prvostopenjski senat. Kot je pojasnil senat višjega sodišča v Celju, sta zakonska znaka drugega odstavka 213. člena KZ namreč velika vrednost ukradene stvari in namera, da si storilec pridobi stvar takšne vrednosti, česar pa Knepova po mnenju senata višjega sodišča ni storila. Zato je senat Barbari Knep, ki ji je prvostopenjsko sodišče izreklo enotno kazen pet let in šest mesecev zapora, le-to znižalo na
tri leta in ji izreklo enotno kazen štiri leta zapora. Edi-su Nuhanoviču, ki je skupaj s Hajnijem Koširjem pri izvedbi ropa pomagal, je že prvostopenjsko sodišče izreklo enotno kazen pet let in dva meseca zapora, Hajniju Koširju pa šest let in šest mesecev zapora.
Pritožba na odločitev višjega sodišča ni več mogoča, nekateri zagovorniki pa menda že razmišljajo o tem, da bi vložih zahtevo za varstvo zakonitosti, saj so izrečene kazni za kaznivo dejanje ropa po njihovem mnenju previsoke. Ukradenega denarja v vrednosti 30 milijonov tolarjev še vedno niso našli, prav tako kot tudi ne Danijela Borojeviča, domnevnega glavnega pobudnika za največji bančni rop v Sloveniji doslej.
ALMA M. SEDLAR
n
k t
Razbili mamilarsko mrežo?
Nekajmesečna kriminalistična preiskava se utegne končati še z več ovadbami
Minuli četrtek so lahko bili številni Celjani priča policijski akciji, ki se je odvijala v neposredni bližini Planeta 1\iš. Šlo je za kriminalistično preiskavo, ki je trajala več mesecev in v kateri naj bi stopili na prste nekaterim vidnejšim članom ma-milarske mreže. Pet oseb naj bi bilo še vedno v priporu.
V akciji naj bi korošlti, celjski in tudi ljubljanski policisti na svojih območjih prijeli več oseb, ki naj bi bile ključne pri kaznivem dejanju zlorabe prepovedanih drog. Očitno so domnevali, da gre za nevarnejšo skupino, saj so v akcijo vključili specialne policijske enote. Domnevne člane kriminalne združbe pa naj bi dobili ravno med nečednimi posh, zato je bila akcija skrbno načrtovana, v večmesečni preiskavi pa naj bi se kriminalisti
poslužili tudi prikritih preiskovalni metod, da bi osumljence karseda hitro ujeli v mrežo. Kot so v uradnem sporočilu za javnost zapisali na celjski policiji, so do zdaj spisali šest kazenskih ovadb zoper trinajst osumljencev. Po informacijah naj bi podali vsaj še tri kazenske ovadbe zoper šest oseb. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da se preiskava tudi pri tej števillti ne bo ustavila, saj se število ovadb utegne še zvišati. Policisti in kriminalistični tehniki so opravili kar osemnajst hišnih in osebnih preiskav in pregledah stvari. Id so del tovrstne obsežne kriminalistične preiskave in ki bi bile zelo pomembne pri kasnejšem dokazovanju. Osumljencem so zasegli trinajst kilogramov marihuane, približno kilogram kokaina, manjšo količino sintetičnih drog in en
kos orožja. Skrit ni ostal niti denar, za kakšno vsoto gre, ni mogoče natančno reči. »Prostost so odvzeli sedmim osebam, z odločbo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku pa je v pridržanju pet oseb,« so na celjski policiji zapisali dan zatem, ko je informacija o hitri akciji policistov že prišla v javnost. Nedostopnost do več uradnih podatkov pa opravičujejo z interesom preiskave. Peterico je minuli konec tedna zaslišal tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Celje, ki pa je zoper vse izdal sklep o priporu.
Neuradno so nam potrdili informacijo, ki je krožila v medijih, da zlorabe mamil sumijo tudi Celjana Bojana V. Slednji naj bi bil leta 2000 vpleten v nečedne posle s tihotapljenjem otroške hrane.
Takrat smo pisah, da naj bi: » Bojan V. še s dvema osebama iz Avstrije pripeljal 43 palet z otroško hrano avstrijskega proizvajalca, tovor pa naj bi bil vreden 600 tisoč avstrijskih šilingov. Tovor naj bi nato odložil v Sloveniji, čeprav je bil namenjen kupcu v BiH. Ker je bil v tranzitu, zanj ni bilo treba plačati davkov, približno tri milijone tolarjev, torej vsoto, ki naj bi si jo B. V. protipravno pridobil, od tega posla pa naj bi imela korist tudi ostala dva osumljenca.« Bojan V., so nam neuradno potrdili, naj bi bil tudi glavni člen v kriminalni združbi in edini, ki so ga prijeli v Celju. Ostali naj bi bih iz Velenja in koroškega območja in menda že stari znanci policije. Združba naj bi delovala predvsem v Celju in na širšem celjskem območju.	SŠ
HALO, 113
Umrl pod
traktorjem
Na lokalni cesti izven naselja Loke pri Planini je mi-	va, ki jih je lastnik naložil nuli petek popoldne v promet-	na štedilnik, da bi se posuši ni nesreči izgubil življenje 51-	la. Ogenj, ki se je razširil pL letni voznik traktorja iz oko-	kuhinji in povzročil sto tiso« lice Planine pri Sevnici.	tolarjev škode, so pogasili ga Vozil je neregistriran trak-	silci. Dan kasneje je do p
milijona tolarjev. V soboto je gorelo tudi v kuhinji sta-novanjske hiše v Škvarčevjl ulici v Celju. Zagorela so d|
tor s pripeto samonakladal-no prikolico proti Hrušovju. Med vožnjo po klancu navzdol je zapeljal levo izven vozišča na nabrežino, pri tem se je traktor prevrnil preko desnega boka na streho. Ker ni bil opremljen z varnostno kabino oziroma lokom, je voznik ostal vkleščen pod vozilom. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.
V levo in v nesrečo
V soboto zjutraj sta se v nesreči na regionalni cesti Slovenske Konjice-Žiče hudo poškodovali dve osebi. 21-letni voznik osebnega avtomobila je na ravnem delu vozišča iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran, po kateri je iz smeri Slovenskih Konjic pripeljal 54-let-ni voznik osebnega avtomobila. V silovitem trčenju sta se poškodovala oba voznika. Zaradi razjasnitev okoliščin pa celjski policisti še vedno naprošajo morebitne očividce, da pokličejo na najbližjo policijsko postajo ah številko 113. Do hude nesreče je istega dne prišlo tudi v Voj niku. Ena oseba j e bila huje poškodovana, na vozilih pa je nastalo za približno pol milijona tolarjev škode. 66-ietni voznik osebnega avtomobila je pripeljal do križišča s prednostno cesto in zavil levo v smeri Višnje vasi. Ravno takrat je iz te smeri pripeljal 44-letni voznik osebnega avtomobila. V trčenju se je poškodoval 66-letni voznik.
Požari, eden podtaknjen
Prejšnjo sredo popoldne je v podjetju Robomat v Arji vasi med testiranjem v hladilni vitrini prišlo do tlenja 48 kosov operaterskih panel. Vzrok naj bi bila talitev ka-loriferja v predelu električnega vezja zaradi kratkega stika. Nastalo škodo ocenjujejo na približno dva milijona. Istega dne je gorelo tudi v Brdcih, kje je zagorel kozolec. Kriminalisti še niso ugotovili natančnega vzroka, najverjetneje pa je prišlo do vžiga slame zaradi leče - stekla. Požar so pogasili fran-kolovski gasilci in domačini. Preiskava še ni končana, škode pa je za približno dva
KRONIČNE
•	V zadnjem času so moderne predvsem tatvine gradbenega materiala in orodja. Sumimo kakšne organizirane kriminalne skupine, katerih cilj je združitev in ustanovitev gradbene firme. Glede na to, kaj vse kradejo, bi lahko bilo takšno podjetje vsestransko.
•	Minulo sredo je neznanka pri menjavi deviz v eni izmed celjskih bank ukradla 170 tisočakov. Vsem delavkam priporočamo stil ene izmed celjskih menjalnic. Zadreti se je treba »Ne dam denarja« in pri tem izgledati
nekoliko bolj jezno. Tat se ustraši in pobegne. Preverjeno.
•	Z dvorišča vikenda na Ložnici pri Celju je nekdo odnesel (?) tisočlitrsko plastično cisterno. Zanimivo bi bilo izvedeti, za kaj, tristo kosmatih, tatovi potem uporabljajo ukradene stvari. Lahko bi jih npr. predstavili v naši rubriki najbolj nenavadni zbiratelji.
•	Da je golf kriv vseh njegovih muk in skrbi, se je odločil neznanec in na avtu v Kidričevi ulici v Celju razbil vsa stekla in zboksal pokrov motorja.
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
m
Si. 21 - 27. maj 2004
žara prišlo v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer je zagorelo! gospodarsko poslopje. Kaj je| vzrok za dvomihjonsko škc do, kriminalisti še ugotavlja« jo. Sumijo pa, da je ogen nekdo podtaknil, zato so jI ogledom kraja požara nada ljevali v ponedeljek. Zarad suma o podtaknjenem poža ru so že pridržali 49-letnika
V	avtomobile
po plen
Dolgoprsteži so tudi minuli teden po celjskih ulicah iskal svoj plen. Iz vozila na parkirišj ču v Vrunčevi ulici so v četrtek] odnesli torbo s poslovnimi dol kumenti. V noči na četrtek pa so iz odklenjenega osebnega vo žila na dvorišču mehanične delavnice v Bežigrajski ulici izgn nili avtoradio, TV-sprejemnild ter videorekordér. V soboto se je neznanec na parkirišču na Celjski cesti v Žalcu lotil dvehi vozil, iz katerih je demontiral varnostni zračni blazini. V no j či na nedeljo je nekdo iz vozila na Cesti Miloša Zidanška v Šentjurju odnesel avtoradio in tor-bicozveč zgoščenkami. Vvseh primerih je škode za več kot pol milijona tolarjev. '
Kradejo orodje
Pretekli teden je nekdo vlo-j mil v nedograjeno hišo v Olešj čah in iz prostorov odnesel vedi kosov gradbenega orodja. Lastniku je pustil za več kot sto tisočakov škode. Orodje za 250 tisočakov so odnesli tudi iz zabojnika na Lavi. Vlamljali so še v poslovne prostore in iz pisarne podjetja Marand v Aškerčevi ulici v Čelju v sredo zve čer odnesli prenosni računalnik, vreden štiristo tisoč tolarjev. Denar pa je izginil iz ribiške koče v Svetem Florjanu. Neznanec je v torbo pobasal skoraj petdeset tisočakov. Konec tedna so se tatovi znova znesli nad materialom. Iz delno ograjene deponije skladišča trgovskega podjetja Merkur na Mariborski cesti so odnesli470 me trov energetskega kabla. Škode je za štiri milijone. Z dvorišča podjetja Kosovno pohištvo Vitanje pa je izginilo 30 kosov aluminijastih plošč.
Pohodile sojo krave
V	petek pozno popoldne se je v Loki pri Žusmu zgodila I huda delovna nesreča. Na strmem pobočju travnika so domačini z vprego krav in lese nim vozom spravljah seno. Ko so nenadoma vprežene krave začele vleči voz po strmem pobočju navzdol, je 59-letna domačinka skušala vprego ustaviti tako, da je krave vlekla za povodec. Ženska je padla po tleh, pri čemer so jo krave pohodile, zatem pa je čez njo zapeljal še voz. 59-letnica se je hudo poškodovala, z reševalnim vozilom pa so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
I
V SPOMIN Miran Klančnik
Uredništvo objavlja pisma toalcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu I Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo, pa bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko •preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Ob vstopu Slovenije v EU
Na povabilo Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko -Štajersko, smo se v petek, 30. aprila 2004 iz Celja odpeljali štirje predstavniki ljubiteljskega gledališča Teharje pod vodstvom gospoda Petra Si-monitija ter še štirje predstavniki celjskega odbora Svetovnega slovenskega kongresa, Konference za Slovenijo.
V program kulturne prireditve v Pavlovi hiši v Potmi (Laafeld) je bilo predvideno: odprtje likovne razstave umetnikov iz Slovenije in avstrijske- Štajerske, glasba ter nagovori predstavnikov štajerske deželne vlade in slovenskih političnih predstavnikov. Likovno razstavo so pripravili akademski slikar Jože Skubic iz Maribora ter dva avstrijska umetnika.
Med častnimi gosti so bili: deželna glavarka Štajerske gospa Waltrau Klasnic, slovenska ministrica za kulturo gospa Andreja Rihtar in bivši predsednik RS gospod Milan Kučan. Deželna glavarka Štajerske je opozorila na pomen Pavlove hiše v Potmi ;(Radgonski kot) za kulturno 'sodelovanje Štajerske in Slovenije. Po novem - regijsko sodelovanje. Kot je povedal upravnik Pavlove hiše Branko Lenart, je ta ustanova od svoje ustanovitve leta 1997 podpirala vstop Slovenije v Evropsko zvezo.
DANE HRIBERŠEK, Celje
Gaudeamus z napako
Kot maturantka in (depri-viligirana) udeleženka maturantske parade po Celju, se čutim dolžno spregovoriti o precej pomanjkljivi organizaciji te prireditve.
Sem dijakinja Gimnazije Celje-Center in sem, kot os-alih 1400 maturantov, ki naj »i se udeležilo maturantske Parade, nestrpno pričakovala trenutek, ko bom lahko s Ponosom zapela Veselimo torej se (Gaudeamus igitur) ter se zavrtela, v ritmu četvorke. £ nasmehom na obrazu in ži-
dane volje smo natanko ob 10.30 prisopihali do prizorišča zločina. Verjetno smo bili dijaki ene izmed redkih celjskih šol, ki smo imeli ta dan pouk do 10.25 in niti minute manj.
Neosvežilen hladen tuš smo doživeli, ko so nam povedali, da je zmanjkalo majic in drugega reklamnega materiala, ampak da bomo zato lahko vseeno plesali. Ju-pi, za število smo pač vedno dobri! Ampak zgodba se je s tem šele začela zapletati. Kot manjvredne posameznike so nas (»izbrisane« polnopravne prebivalce RS brez majic) poslali na rep četvorke. V redu, začeli smo plesati. Četvorka, ki smo jo plešah, nam je predstavljala špansko vas, ker smo imeli na svojih plesnih vajah drugo plesno učiteljico. Drama GC-C je doživela vrh, ko je na našem, že tako odmaknjenem delu, prenehalo delovati ozvočenje. Temperatura nam je močno narasla in odločili smo se za protestni obhod, ki pa je, bolj kot ne, ostal neopazen.
Tako je nagrajen človek, ki štiri leta pridno sledi sistemu, se uklanja pravilom in niti na lepo petkovo dopoldne ne izostaja neopravičeno. Posamezniki, ki so si ta dan privoščili prosto dopoldne oziroma so jih profesorji spustili iz šole predčasno, pa so se lahkih nog in še lažjih src sprehajali po Celju v oranž-no-črnih barvah. Kaj hočemo, dobrota je pač vedno sirota. Nauk zgodbe: dijaki, špricajte!
MELITA PERKOVIČ
Objestnost in moderno suženjstvo
Po sprehodu skozi celjski park sem dobil občutek, da stvari okoli mene postajajo nerazumljive, grobe. Celjski biseri so bili posuti po celem parku v obliki drobnih koščkov stekla, pa sem si rekel: smo pa res knežje mesto - hodimo po biserih. Kako bodo šele veseli otroci in psi, ko bodo šli čez park. Razbite obcestne luči, steklo razbitih steklenic po celem mestnem parku, smeti, klop v Savinji, koš za smeti izravan z betonskim stebrom vred. Prevzela me je jeza nad nerazumljivo agresijo, nad ljudmi, ki so to naredili, potem pa sem razmišljal dalje.
Zaradi takih ljudi smo vendar zgradili aparat - od šolstva, vzgojnih, socialnih služb in tudi policije - kupujemo alarmne naprave, video nadzor, skratka cel sistem, za katerega zmečemo kupe denarja.
Na koncu nekaj deset ljudi podre ta sistem in vprašaš se, kakšen je ta sistem in za kaj ga vzdržujemo. V sistemu, ki je nagrajen že s tem, da obstaja, ni elementa, ki bi od izvajalcev zahteval, da naloge opravijo tako, kot je treba, da so ustvarjalni, da imajo ideje.
Kje in kaj gre narobe?
Šolski sistem: mladina je nezadovoljna s ponujeno prihodnostjo in načinom vsilje-
vanja te prihodnosti - še posebno danes, ko šolski sistem ne dosega razvoja svetovne infrastrukture informacij in podajanja le teh.
Zakoni, ki jih ne spoštujemo: mladoletnim osebam je prepovedano prodajat alkohol - to smo napisali v zakon
-	koliko kazenskih prijav pa je bilo napisanih in koliko je tistih, ki so plačali kazen? Zakaj pišemo zakone, če si z njimi ne moremo pomagat in jih nihče ne upošteva? Mestna oblast in policija: park je po definiciji namenjen meščanom in turistom, da se sprostijo, razmigajo, srečujejo. Če kot tak ne more funkcionirati, mu je potrebno spremenit namembnost. Mogoče bi ga zamre-žili, pustili, da se v njem kopiči, kar se pač kopiči in tam snemali nadaljevanko o naši bodočnosti... Ampak problem je tu in oblast in policija ga morata rešiti, na izviren način, verjetno v kombinaciji s prepričevanjem in kaznovanjem ekstremnih agre-sivnežev. In ne pozabite namestiti nekih večjih posod za smeti - a je to res tako težka matematika? Ker policija očitno temu ne more stopiti na prste, dajem nekaj nasvetov: te stvari se vedno dogajajo s petka na soboto ali s sobote na nedeljo. Mesto dogajanja je mestni park, dogaja se ponoči. Če je policistov premalo in se nasilnežev bojijo, naj jih posnamejo s kamerami, pridejo k njim z dokazi in računom. Če to zveni podcenjujoče do policije, potem to tudi je, saj gledam posledice dnevnih in nočnih divjanj in vem, da je policija v mestu.
Sram me je, ko vidim, kako sedemnajstletnik vrže smeti po travi, razbije steklenico na asfaltu, potem pa pride naslednji dan človek, slabo plačan, ki čisti za njim to svinjarijo. To se mi zdi oblika modernega suženjstva - čistit svinjarijo za objestnostjo moderno vzgojenih otrok staršev, ki jim ni potrebno pometat. Kaj smo pa dali mladim, če jim moramo na silo povedat, da se to ne dela? Nekaj je narobe.
Za zaključek naj poenostavim: mestni park je problem
-	mladi vsekakor sodijo v park in jih je tam lepo videti. Treba je postaviti sporočila, opozorila In več večjih košev -mogoče tudi za kakšno dodatno zabavo angažirati službe, ki so na občini plačane za to, da se s tem ukvarjajo. Če na občini niso sposobni najti ideje o rešitvi, naj odprejo razpravo o tem in znižajo plače ljudem, ki so za to plačani.
IZTOK SKOK,
HVALA, da si leta 1951 z ženo Marijo za celo desetletje prišel za ravnatelja naše šole v Kozjem, kjer učitelji do takrat niso dolgo ostajali in da si sčasoma pritegnil tako strokovne učitelje, kot so bili Jože Seyfried, Jurček Zdovc in Franc Bizjak;
da si zgodovino, zemljepis, risanje in petje spremenil v priljubljene predmete in nas naučil brati zemljevide in nam shranil ter kasneje vrnil šolske zvezke;
da si ustanovil pevski zbor in nas naučil pesmici Oj, Triglav moj dom in Lipa zelenela je; kar je bilo čisto nekaj drugega kot pesmi, ki smo jih peli prej;
da si, kar takoj po prihodu, zbil skupaj lutkovno gledališče, ga poslikal in nanj napisal: Cicibanom in pionirjem v razvedrilo, naredil lutke in v Rdeči kapici igral lovca Jako;
da si nas kar prvo leto peljal f Ljubljano na ogled Disneyjevega filma Sne-guljčica, za kar smo potrebovali dva dneva in se prvič peljali z vlakom;
da si nam v naš kraj pripeljal kino in poslal brivca Karleka v kranjsko Iskro, da je potem lep čas sukal filme in da si po prihodu kina za vsako Novoletno jelko naročil Kekca, čeprav je kovačeva Anica zahtevala bolj take filme, kot so bili Poročna noč v raju in ker si šel vsako soboto v kino in nam potem dovoljeval ogled filmov, če le ni bilo v njih preveč streljanja ali poljubljanja;
da smo smeli brezplačno igrati pinkponk na tvo-
Vsi, ki smo ga dlje časa poznali in bili njegovi prijatelji smo vedeli za njegovo bolezen in trpljenje, pa vendar nismo pričakovali, da bo smrt prišla tako nenadoma.
Tine Veber je vse življenje delal v športu. V mladosti kot vrhunski telovadec, kasneje kot vodja rekreacije zaposlenih v Železarni Štore. Več kot 30 let je bil predsednik športnega društva Partizan Štore. Od leta 1980 do upokojitve leta 2002 je bil sekretar Športne zveze Celje. Pri svojem deluje bil korekten, objektiven in dober svetovalec. Zaradi njegovih kvalitet so ga športni delavci spoštovali in cenili. Vedno je našel toplo besedo za šport-
ji mizi, s tvojimi loparji in tvojimi žogicami, ki so takrat stale dvesto dinarjev in da smo smeli priti v tvojo hišo in peti svete tri kralje, čeprav so nas po trgu preganjali miličniki;
da si naše risbe pošiljal na Pionirski list in nič zato, če so bile samo Petrove risbe nagrajene in da si mu uredil štipendijo, da je končal akademijo in prišel k tebi v službo, ko si bil ravnatelj v Vojniku;
da si nas znal navdušiti nad novo zbirko Sinji galeb in v času, ko še daleč ni bilo Bralne značke povabil k nam Franceta Bevka, Vido Brest, Vencesla-va Winklerja in Kajetana Koviča;
da smo smeli množično prihajati v tvojo spalnico in gledati snežne slike TV Beograd na prvem televizorju v našem kraju;
da si tudi po odhodu iz Kozjega ostal z nami, prihajal na obletnice in razne prireditve, ki smo jih organizirali tvoji nekdanji učenci, se oglašal in nas hvalil in oprosti, čem nam je bilo zaradi tega kdaj nerodno, češ, spet se bo oglasil tisti kozjanski ravnatelj in ne bo znal nehati
MARJAN MARINŠEK
ne prijatelje in funkcionarje. Z veliko mero entuziaz-ma je urejal smučišča na Celjski koči. Užival je pri delu, v naravi in bil pomemben član skupine ljudi, ki so skrbeli za rekreacijo v občini.
Ostala je praznina, žalost, pogrešali ga bodo tako družina kot prijatelji in sodelavci.
PRUATEUI
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov. Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441 0Î2, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta Številka je bila natísnjena v • 15.826 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda KlanSek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje teř nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Celje
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije: 3. junija v Dramlje, 10. v Rogatec in 17. junija v Gorico pri Slivnici. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB Celje, Oblakova 5, od 7.30 do 10.30 ure.
90,6 95,1
HM
95,9 100,3
Tine Veber
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presliSite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 30. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 31. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport.danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK. 1. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24:00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Radio Celje med najbolj poslušanimi na Celjskem
PETEK, 28. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Radio Celje je po raziskavi podjetja Cati iz Ljubljane v prvih treh mesecih letošnjega leta po poslušano-sti prehitel vse radijske postaje na Celjskem, z izjemo Štajerskega-vala. Tako nas dnevno posluša 34 tisoč poslušalcev, kar je najvišja po-slušanost v zadnjih treh letih oziroma od septembra 2001, ko smo temeljito prenovili in posodobili naš program, pridružili pa so se nam tudi številni novi sodelavci.
Radiu Celje je v zadnjih treh letih z modernim programom in kakovostnimi informativnimi oddajami po-slušanost sicer stalno naraščala, vendar ostalih radijskih postaj na Celjskem nikoli nismo prehiteli s tako velikim številom dnevnih poslušal-
SOBOTA. 29. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 2. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
POSLUŠANOST RADIJSKIH POSTAJ MA CELJSKEM
(podatki za mesec januar, februar
cev, kot jih beležimo po zadnji raziskavi podjetja Cati, torej 34 tisoč dnevnih poslušalcev. Vse ostale radijske postaje beležijo manj kot 30 tisoč dnevnih poslušalcev. Tako jih ima za primerjavo Radio Fantasy 27 tisoč. Radio Rogla 22 tisoč, Radio Goldi 17, Radio Bakla 8 tisoč in Celjski val 3 tisoč.
Naj ob tem spomnimo, da Radio Celje 19. septembra letos praznuje 50-letnico oddajanja in da je aprila za vsa leta objektivnega in ažurnega obveščanja javnosti prejel srebrni grb Mestne občine Celje.
NATAŠA LESKOVŠEK, odgovorna urednica Radia Celje
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 27. MAJA, OB 12.15: ODMEV STIKI Z OTROKI NA SODIŠČIH
1. maja je začel veljati Zakon o partnerski zvezi in družinskih razmerjih, ki večino pristojnosti v zvezi z urejanjem stikov po razvezi staršev s centrov za socialno delo prenaša na sodišča. Kaj to pomeni za otroke in njihove starše, bomo raziskali v oddaji Odmev, ki jo pripravlja Alma Maruška Sedlar.
NEDELJA, 30. MAJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM ~ SPOZNAJTE URŠO DROFENIK
Modna oblikovalka Urša Drofenik je doma iz Šmarja pri Jelšah. Vsi, ki dajo nekaj na modo in izvirnost, poznajo njeno blagovno znamko Ud, njene kreacije pa lahko občudujemo na številnih znanih osebnostih, kot so Magnifico, Ivana Šun-dov, Dalaj Eegol, Tabu in številni drugi ... Pred kratkim je Urša Drofenik (na sliki v sredini) poskrbela tudi za modno preobrazbo poslušalk Radia Celje in bralk Novega tednika. Njeno življenje boste lahko bolje spoznali v oddaji Znanci pred mikrofonom.
TOREK^T. JUNIJA, OB 18.00: NI VSEZAFRKANCIJA, JTŠE ZNANJE ZAKLJUČEK KVIZA
Radijski kviz, ki ga pripravlja in vodi Miha Alujevič, bomo poleti prekinili, jeseni pa vas bo znova razveseljeval v novi podobi in s simpatičnimi vprašanji. V finalni oddaji se bodo za glavne nagrade pomerili vsi zmagovalci zadnjih šestih mesecev in tudi vsa vprašanja bodo tokrat stara oziroma iz vseh preteklih oddaj. Držite torej pesti za zmagovalca med zmagovalci našega kviza.
SREDA, 2. JUNIJA, OB 18.00: POP ČVEK
ROK NA POKER IN PO NAGRADO!
Pri založbi Dallas je izšel peti studijski projekt skupine Rok'n'band z naslovom Elvis je živ. Po singlih Ljubezen na prvi dotik in Meni je bila všeč je zdaj na prvem peronu skladba Afrika Rusija, za katero so posneli tudi videospot. Večino pesmi so fantje ob pomoči Nena Be-lana, Vedrana Križana in sodelavcev posneli v reškem studiu Garage. Oddaja, bo nekaj posebnega tudi zato, ker bomo Roku izročili posebno nagrado, ki si jo je prislužil na nogometnem spektaklu ob 50-letnici Radia Celje. Prav Rok je namreč na posebno komisijo naredil najmočnejši umetniški vtis. V oddaji boste lahko sodelovali tudi poslušalci in izvedeli, zakaj Rok pravi, da pride k nam na poker.
- Št. 21-27. maj 2004 --
TUJA LESTVICA
SUMMER SUNSHINE-THE CORRS WHERE ARE WE RUNNING -LENNY KRAV1TZ FUCK IT (I DONT WANT YOU BACK)-EAMON EVERYTHING IS EVERYTHING -PHOENIX EVERYTHING-A1ANISM0RISSETTE STAYTHE SAME - GABRIELLf SAVE THE POPULATION-RED HOT CHILI PEPPERS
STOLEN CAR (TAKE ME DANCING) STING
IAST DROP-KEVIN LYTTLE MY BAND-012
DOMAČA LESTVICA
L ALYA-AIYA !. DVIGNEŠ ME-NUOE 3. N.SS-NAIOSSAION t. MODRI KLAVIR - ROK KOSMAČ 5. ZAKAJ IGRAŠ SE Z MENOJ-V.LP ($1 B. SAVA ŠUMI-AVIA BAND & JASMINA&DARE	(I
7.	GLEJ KAKŠEN DAN-PAHTY-ZANI (2
8.	POČASI-POWERDANCERS (4 3. POBEGU VLAK -ZABLUJENA
GENERACIJA	(2)
10. DIHI Z MANO-TRKAJ	|1|
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: OUR UVES -THE CALLING DIP iïLOW-CHRISTINA MttJAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
AFRIKA RUSUA - ROK N BAND 00 ZORE DO MRAKA-KOCKA
Matej Kranjc, Klanjškova 18. Celje Milena Vrabec. Lokané 2c. Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarjaZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vs petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
NAJLEPŠE VIŽE-VITEZI CELJSKI
SLOVENSKIH 5 pha
1.	MNOGO ZDRAVJA-POGUM
2.	POLJUB V SLOVO - SLOVENSKI MUZIKANTJE
3.	MOJ DOM-BREŽIŠKI FL0SARJI
4.	MED POHORJEM IN KOZJAKOM -STIL 5
5.	20 t£T-BRODNIKI
Lucija Gobec, Spominska 5, Celje Marinka Žaberl, Paka 61. Vrtanje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Rada Celje.
HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM
i
Spoznajmo napake!
Ste naredili domačo nalogo, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden? Naja pridna skupina jo je, pri prebiranju domačih nalog pa smo se vsi skupaj veliko naučili. Ponujamo pa vam še en praktičen način preračunavanja kalorij.
Zajtrk ob 6.00, nato pa le delo in nekaj jabolk do obilnega kosila ob 16.00 zagotovo ni prava pot do tnanjših kilogramov. Še posebej, če začnemo zvečer kot hrčki nabirati hrano iz hladilnika. Razlog, da čez dan niste lačni, ni opravičljiv pri naši »trenerki« hujšanja Jani Govc Eržen. »-Nikoli ne smemo biti čez dan toliko časa lačni, da potem komaj dočakamo kosilo. V takšnih primerih se preveč najemo, saj preden naši možgani zaznajo, da ;ončno dobivajo hrano, je naš želodec že kot balon!«
Akcijo lahko spremljate udi na frekvencah Radia lelje vsako sredo ob 13.15.
Več obrokov dnevno, do-rolj tekočine, uporaba fitne-a oziroma gibanje nasploh er preračunavanje, koliko lalorij smo pri vsakem obroču pojedli - to je še vedno najbolj pravilen in predvsem 'zdrav način hujšanja.
Poenostavimo seštevanje
Ker je včasih seštevanje i kalorij precej zamudno de-ilo, poznamo način, kako poenostaviti diete in računanje vrednosti živil. Zopet si bomo pomagali s pre-
Redno tehtanje nam pomaga, da spremljamo, kako resno se držimo pravil hujšanja.
hransko piramido. Iz skupine škrobnih izdelkov bomo skozi cel dan zaužili 8 enot, pri čemer ena enota predstavlja pol rezine kruha ali srednje velik krompir, ali na primer 2 žlici ko-smičev oziroma testenin ali žit.
Zelenjave bomo zaužili tri enote dnevno, eno enoto pa tukaj predstavlja srednje velika skleda surove zelenjave. Enako pravilo velja za sadje, enoto sadja pa predstavlja eno srednje veliko jabolko, skodelica jagod ali borovnic ali 1 del stoodstotnega sad-
nega soka. Grozdja v času diete ne priporočajo, ker vsebuje preveč sladkorja. Podobno velja za dinje in lubenice (sicer pa je to sadje trenutno še ' tako ali tako zelo drago).
Ibdi mesu se vam ni potrebno odpovedati, je pa priporočljivo odstraniti maščobo, ki na primer ovija slastni kotlet. Mesa, jajc ali stročnic lahko pojeste le dve enoti dnevno, enoto pa predstavlja 100-gramski zrezek, eno jajce ali 4 velike žlice kuhanih stročnic. Za mleko in mlečne izdelke velja enako pravilo, enota pa tukaj pomeni 2 del mleka ah jogurta, 3 žlice puste skute ali trikotnik topljenega sira.
Maščobam pa se bomo izogibali, na solato bomo kanili le kakšne 3 kapljice olivnega olja, sicer pa bomo hrano raje dušili ali pekli na žaru kot pa cvrli. Čaj ali kava bosta v času hujšanja bolj grenka, solili pa ne bomo kar vse jedi po vrsti.
Skupno bomo na dan zaužili 18 enot, pri čemer so dovoljene zamenjave med skupinami. »Na primer: če nimate radi mlečnih izdelkov, lahko to enoto zamenjate z enoto sadja,« pravi Jana Govc Eržen, »vendar pa diete ne smemo spremeniti v enostranske, torej, da bi vse ostale enote zamenjali za enote sadja ali mesa, ker človeški organizem potrebuje vsakega po malem. In na ta način nam ne bo potrebo uživati kakšnih vitaminskih dodatkov.«
Toliko za ta teden - obilo veselja pri zdravem kombiniranju hrane in ne pozabite na gibanje!
RP
L
OD KOD PRAZNIKI?
Binkošti
Prejšnji teden smo govorili o vnebohodu, danes bomo namenili nekaj besed poslcdici tega dejanja. Jezus je torej šel v nebesa, v zameno pa nam je poslal Svetega Duha. Binkošti ali duhovo so njegov praznik, hkrati pa so tudi praznik rojstva cerkve. Šele takrat, ko je Jezus poslal Svetega Duha, se je namreč lahko rodila cerkev, v kateri biva Sveti Duh, saj brez njega tudi cerkve ni.
Slovensko ime binkošti izhaja iz grške besede pente-koste, kar pomeni 50 dan in zares nastopi binkoštna nedelja vedno 50 dan po veliki nedelji. 50 dan je Kristus poslal Svetega Duha, ki je tako nadomestil njegovo fizično -pojavo med ljudmi. Ta navzočnost je na globji, nevidni 'Bi duhovni ravni ter namenjena vsem, ne le izbranim jpričam. Kristjani so prazno-I »ali binkošti že v prvi polovici 3. stoletja. Sprva so sla-
vili celih osem dni. Ta čas se ni smel nihče postiti, nihče klečati, kaj šele delati. To je ukinil ccrkvcni zbor v Kon stanzi leta 1094. Belo bogo-služno barvo, ki vlada v cerkvi v velikonočnem času, zamenja živo rdeča barva, ki je barva Svetega Duha.
Krščanske binkošti so povezane z binkoštnim čudežem; po Lukovem poročilu se je Sveti Duh v viharju in ognju razodel zbranim učencem. Sveti Duh se je v obliki gorečih jezikov spustil nad nje in dobili so moč, da so govorih v različnih jezikih in vsakdo jih je slišal v svojem jeziku oziroma narečju. Takrat so bih učenci napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so po vsem svetu pričevati o Jezusu Kristusu in odrešenju. To je bil tudi dan množičnega krščevanja ljudi. Že v prvih krščanskih stoletjih so upodabljali Svetega Duha v obliki goloba. Carigrajski koncil je leta 536 uradno
priznal goloba kot podobo Svetega Duha. Zelo nazorno je cerkev vernikom sprva predstavljala prihod Svetega Duha s spuščanjem goloba izpod stropa cerkve. Ker so imeli ponavadi slabe izkušnje, so to opustili. Baje je nekje na Gorenjskem goloba, pripravljenega za spust skozi lino v cerkev, požrla mačka. Nesrečni župnik je zbranemu občestvu v zadregi oznanil, da je »mačka Svitiga Duha snidla«.
Z binkoštnimi šegami so bila povezana tudi pastirska tekmovanja. Pastirji so na ta dan tekmovali, kateri bo prvi na paši. Gorje revčku, ki se je zaležal in prignal zadnji, saj je moral še dolgo prenašati posmeh kolegov, deležen pa je bil tudi sramot-hih pridevkov kot so kurja rit, lukec, klopotec, binkošt-ni čolek (tele) ... Velikih praznikov se seveda držijo tudi vraže. Binkoštna je vera v moč binkoštne rose. Umivanje s pšenično roso na binkoštno jutro odpravi pege, da lepo belo kožo, zdrave oči in varuje pred turi in
Piše: PAVLA KLINER
vsemi kožnimi boleznimi. Na Slovenskem je bilo tudi zakoreninjeno, da so copr-nice ob binkoštih posebno nevarne. Ljudi je navdajal strah pred čarovnicam, zato v noči iz sobote na binkoštno nedeljo ni šel nihče iz hiše, da se mu ne bi zmešalo. Živino je bilo treba s paše prignati že pred mrakom in jo zapreti v hlev, da bi ovc in krav ne pomolzle coprnice, ki so hotele tudi vso blagodejno binkoštno roso pobrati zase. V rjuhah zavite so hodile po žitnih poljih, pobirale roso, jo doma ožemale v steklenice in kropile z njo svoje njive. Vraže na stran, želim vam duhovno poglobljeno duhovo!
SHUJSEVALNI DNEVNIK
Torek: Juhuhu! Tehtnica v predavalnici celjskega zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala natančno dva kijograma manj kot teden dni pred tem! Tako ponosna sem bila, da bi me skoraj razneslo (od ponosa, ne od kilogramov!). Moj napuh je trajal vse, dokler se ni začelo drugo predavanje dr. Jane. Med razlago, koliko enot predstavlja določena količina hrane, sem izračunala, da bi za dobro počutje potrebovala kakšnih 40 enot hrane na dan! Pa bo teh, vsaj glede na jedilnike, ki jih je za vsakogar od nas pridno pripravila dr. Jana, bistveno manj. Še vedno naj bi je bilo dovolj, da ne bomo ravno omedlevali ali ubogim otrokom trgali iz rok kosov kruha, namazanih z marmelado - vseeno pa manj, kot smo je bili vajeni pojesti doslej. Kakorkoli obrnem, tudi dr. Jana pravi, da je formula za hujšanje zelo preprosta. »Porabiti je treba več kalorij, kot jih vnesete vase,« je pravilo, ki me nikoli, ko ga slišim, niti najmanj ne vzpodbudi. Še manj pa me vzpodbudi dejstvo, da moram, če hočem izgubiti kilogram telesne teže, za to pokuriti približno 7.000 kalorij. Najbolje bo, da se kar preselim v fitnes! Bom razmislila ...
Sreda: Še vedno se držim diete, ki sem si jo postavila prejšnji teden in tehtnica vsak dan kaže nekaj dekagra-mov manj. Čeprav sem bila v službi ves dan, zvečer še najdem čas za obisk Top-Fita - ob čemer se odlično počutim. Čestitam si - prav tako pa tudi vsem ostalim članom skupine Hujšamo z Novim tednikom, ki pridno kolesarijo, tečejo in dvigujejo uteži ...
Četrtek: Vse gre po načrtu - dokler me prijatelj ne povabi na žurko za rojstni dan. Ker sem vse bolj lačna in v skladu s tem vse manj karakter, sem prepričana, da bi se, če grem, spet »prekršila«. Čeprav mi to ni podobno, sklenem kompromis. Grem na žurko, vendar pijem samo kislo vodo. Lepo nam je, zabavati se je mogoče tudi brez hrane ... čeprav ne tako zelo dobro kot z njo ... Ko pridem domov, spoznam prvo negativno pridobitev svojega (novega) zdravega življenja. Iz kože v bližini popka se bohoti ogromen klop. Ker ga v paniki ne uspem odvrteti v pravi smeri, se opolnoči odpravim v napad na dežurno ambulanto. »Kakšne pa imate?« me vpraša dežurni in s tem omaja resnost, ki ga je dogodku dodal moj strah. Vseeno si ogleda moj napadeni popek - in me potolaži, češ da ne more narediti več ničesar in da bom najpozneje v naslednjih desetih dneh ugotovila, ali se je z mojo krvjo zadnjih nekaj ur hranil zdrav ali okužen zajedalec ...
Petek: »Odpusti mi, grešila sem!« vpijem v nebo, hkrati pa se sprašujem, kaj sem pravzaprav storila in kdo je tisti, ki naj bi mi odpustil. Do večera se svoje diete lepo držim, potem pa se spet pojavi moj dragi (aja, medtem se je vrnil...) z idejo, da greva ven na večerjo. Pri tem imam sicer svoje zahteve (solatni krožnik brez olja in po možnosti še brez solate), ampak bolj kot iščeva primerno gostilno in bolj kot se pogovarjava o hrani, bolj se mi vrti od lakote. Za mizo se ne morem upreti čudovitim domačim štrukljem in ... Neha se mi vrteti, ampak moja shuj-ševalna zaobljuba je prekršena! Jutri bo bolje ...
Sobota: Obisk, ki pride zjutraj za 15 minut, ostane dva dni; in to je čudovita priložnost, da pokažemo kuharsko znanje, ki smo ga prinesli iz daljnih krajev. Hrana, začinjena z izvirnimi začimbami, je tako dobra, da bi se še angelčki zaradi nje preselili v vice! Jaz pa sem vendar samo člpvek ... Najem se do sitega in se odločim, da je časa za hujšanje v mojem življenju več kot dovolj. Jutri pa res spet začnem ...
Nedelja: Po treh dneh grem spet v fitnes. Panika! Številke na tehtnici kažejo kilogram več kot pred nekaj dnevi! Nataša svetuje, naj poskusim teči na elektronski pro gi, vendar kmalu spoznam, da nisem nikomur storila kaj tako hudega. »Ne sekirajte se, kolegica je prej kar skočila s tekača, ker se ni ustavil,« me tolaži članica skupine, ki uživa v lagodni vožnji na sobnem kolesu. Ob čemer spoznam, da bi lahko potem, ko že najmanj leto dni brezdelno ždi v kleti, končno usposobila svoje kolo. Zvečer se odpravim na krajši in zelo počasen tek. Ki mine brez običajnih sopihanj, kar pomeni, da gre mojemu telesu, čeprav počasi, vendarle na bolje ...
Ponedeljek: Od teka me bolijo prav vse mišice na nogah - tudi tiste, za katere se mi ni niti sanjalo, da jih imam. Raje se bom odločila za kakšno drugo obliko gibanja v naravi. Kupim sedež, bolj primeren svoji zadnjici kot je izvirni sedež za profesionalna kolesa, števec ter krmilo, ki naj bi me obvarovalo boleče hrbtenice. Vse skupaj odpeljem na servis, trdno odločena, da se začnem gibati tudi v naravi. Med potjo na Anski vrh se zaradi napada klopa ves čas otresam, kot kakšna opica, ki so jo napadle uši, s čemer si prislužim radovedne poglede mimoidočih, ki se redno rekreirajo na čudovitem hribčku.
Večer se namesto v fitnesu konča v odlični kitajski restavraciji ob robu mesta. Prav zanima me, za koliko me bo jutri izdala tehtnica. Kaj pa vem - mogoče bom dobila angino ...
ANČKA OCVIRK Se nadaljuje
Telesna vadba v fitnes centru
Vadbo je možno razčleniti v različne oblike fizične aktivnosti: trening gibljivosti, kardiovaskularni trening, trening moči ... Vsak ima svoje značilnosti in med seboj se lahko dopolnjujejo v cilju okrepiti telo, povečati telesno moč, vzdržljivost in prispevati k boljšemu počutju in izgledu. Na vse te dejavnike (cilje) pa lahko vplivamo na treningu v fitnes centru.
Kardiovaskularni trening poteka v takih pogojih, da človeškemu organizmu kardiovaskularni sistem zagotavlja dovolj kisika za opravljeno delo. To je aerobna vadba, ki je najbolj razširjena in ena najljubših predvsem pri ženskah in vseh, ki želijo izgubiti odvečno težo. Trening mišične moči skuša razviti maksimalno moč v mišici ali mišični skupini ob krčenju le-te. Trening mišične vzdržljivosti pa poimenujemo vrsto ponavljajočih se kontrakcij v določeni mišični skupini.
Osnovna naloga kardiova-skulamega sistema je, da med vadbo dovaja kisik in energetske vire v mišico. Stopnji telesne vadbe se morata prilagoditi srčna frekvenca in utripni volumen, pa tudi delo dihalnega sistema. Hkrati mora biti v krvi dovolj hemoglobina , ki nosi kisik do celic. Ob prehodu krvi skozi mišico se v kapilarah porabi
Na nagradno vprašanje prejšnjega tedna nismo dobili pravilnega odgovora, da imajo v Top-Fitu tako finsko kot turško savno.
le del kisika, ki je vezan na hemoglobin, prav tako ni popolnoma izkoriščeno delo pljuč in srca med vadbo, vedno je določena rezerva človekovih sposobnosti. Se pravi, da človeški organizem med vadbo ni omejen z zalogami kisika, ki ga za aktivnost potrebuje, ampak s sposobnostjo mišic le-tega porabiti. Kadar se mišica krči in razteza, za to potrebuje energijo, ki jo dobiva v obliki snovi, ki se imenuje ATP (adenozin-trifosfat). Zaloge le-tega so v mišičnih vlaknih omejene in ob aktivnosti mora biti mišica sposobna tvoriti večja količina ATP-ja, da bi zadostila svojim potrebam za mišično delo. ATP se tvori s kisikom, se pravi v aerobnem procesu, ali brez kisika anaerobno.
Pri vsakem posamezniku je enkrat presežena točka aerobne tvorbe energije. Imenujemo jo anaerobni prag. Odvisna pa je od trenirano-sti posameznika in tudi dednosti. Z anaerobno tvorbo energije telo shaja le kratek čas. Kot vir energije se takrat porablja le glukoza iz glikogena v jetrih, deloma se pridobiva ATP v anaerobnih pogojih še iz kreatin fosfata, katerega količina je ravno tako omejena. Vse energije za mišično delo, pridobljene na anaeroben način, je le za kakšne 5 minut. Pri aerobnem treningu ustvarimo veliko več energije kot pri anaerobnem delu. Pri aerobnem delu se porablja maščoba (9 kcal je lg maščobe) in sladkorji (4 kcal ja 1 g), produkt sta voda in ogljikov
Nagradno vprašanje
Pri kakšni vadbi se v telesu ustvari mlečna .kislina?
dioksid, ki se odvaja z dihanjem. Vodo je potrebno vseskozi nadomeščati. Pri anaerobnem delu se porablja sladkor in kreatin fosfat, ki dasta manj energije, produkt pa je mlečna ldslina, ki je za organizem toksična (pekoča bolečina v mišici). Pojavi se tudi pospešeno globoko dihanje, kot znak, da se je začelo anaerobno delo.	NM
Šparglji na naših mizah
V,Vrtnarski šoli Celje so pripravili že 4. dan špargljev. Predstavili so tehnologije pridelave špargljev ali belušev in s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje pripravili še degustacijo jedi iz te manj znane zelenjave.
Da jih boste lahko tudi doma pripravili na nekoliko drugačen način, objavljamo nekaj receptov dijakov.
Beluševa kremna juha
Količine za 10 oseb: 6 dag
maščobe, 15 dag jušne zelenjave, 5 dag moke, 80 dag belušev, 2,51 kostne juhe, muškat, limona, 1 dl kisle smetane, peteršilj, krebuljica.
Postopek: na srednje razgreto maščobo damo na kolobarje narezano jušno zelenjavo in beluševe olupke ter jih prepražimo. Vršičke belušev pristavimo v slan krop. Prepraženo zelenjavo pomo-kamo, zalijemo s kostno ju-
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED
Četrtek, 27. maj: Luna v Devici bo kriva za zelo intenzivna čustva, povečala bo intuicijo in povzročila kar nekaj notranjih napetosti. Pomembno je, da smo polni optimizma, da na težave ne gledamo črnogledo, ampak jih potisnemo stran in se z njimi ukvarjamo kasneje.
Petek, 28. maj: petek bo še vedno pod vplivom prejšnjega dneva. Energije se bodo sprostile, še posebno popoldne in zvečer. Priporočljivo je, da se v tem času ukvarjamo s financami, reševanjem težav iz preteklega časa. Ugodno za dogovore tudi na poslovnem področju.
Sobota, 29. maj: aspekt Venere bo povzročil lepe, romantične trenutke, ki bodo obarvani tudi s strastjo in nenadnimi spremembami razpoloženja. Smisel za lepoto bo izredno povečan, ravno tako se bomo bolj kot navadno zanimali za kulturo in umetnost.
Nedelja, 30. maj: Luna v znamenju Tehtnice bo vzrok za neodločnost, za pomembnejše odločitve dan ne bo primeren. Nekaj napetih aspektov bo, zato se bomo v mislih ukvarjali tudi z zelo resnimi temami in zaradi njih čutili nezaveden strah pred spremembami in nejasno prihodnostjo.
Ponedeljek, 31. maj: Luna že zjutraj prestopi v znamenje Škorpijona, zato bo dan strasten in energičen. Prevladovala bo želja po ljubezni, spolnosti in nenadnih, drznih podvigih. Vpliv Sonca v Dvojčku bo le še podvojil željo po spremembah. Bojte se ljubosumnih izpadov in posesivnosti.
Torek, 1. junij: zaradi čustev in razuma bo dan nenavaden. Pojavijo se lahko zmešnjave, nenavadne situacije in srečanja. Preteklost bo imela ta dan večji vpliv kot ostale dni, še posebej na ljubezenskem področju. Zvečer vam svetujemo previdnost v vsem, česar se lotevate.
Sreda, 2. junij: vplivi planetov, ki nas bodo zajeli, bodo prinesli vrsto resnic o nas samih, o naših željah in pričakovanjih. Včasih je nujno, da navidezno stojimo na enem in istem mestu, včasih se pa le premaknemo naprej in nam celo lahko uspe, da razumemo, kaj od nas želi življenje.
Želim vam, da razumete, kaj vam prinaša življenje in da tudi tokrat ne pozabite na ljubezen.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost:
090 41 26 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
ho ah vodo, v kateri so se kuhali vršički. Kuhamo, da se vse zmehča. Nato juho popratno, okisamo z limono, solimo in znova prevremo. Nazadnje jo legiramo in po-tresemo s peteršiljem. Beluševe vršičke dajemo v juho sproti, ko jo serviramo.
Ocvrti beluši z zelišči
Količine za 4 osebe: 6 kosov suhega belega kruha brez skorje, 1 kg belušev, 2 jajci, šopek svežih dišavnih zelišč, žlica sveže naribanega parmezana, moka, maslo za pečenje.
Postopek: beluše operemo in jih olupimo, olesenele dele odrežemo. Pristavimo vodo, jo solimo in dodamo ščep sladkorja. V njej kuhamo beluše približno 6 minut. Poberemo jih iz vode in jih dobro odce-dimo na krpi. Drobnjak fino narežemo, preostala zelišča pa sesekljamo. Kruh zmeljemo in dodamo zelišča, da dobimo drobtine. K drobtinam dodamo parmezan. Jajca razžvrklja-mo in beluše paniramo v moki, jajcih in drobtinah ter jih na maslu ocvremo na srednje močnem ognju. Serviramo s paradižnikovo omako.
Rižota s šparglji
Količine za 4 osebe: 350
g riža, 300 g gojenih špargljev ali 150 g divjih špargljev, 1 čebula, strok česna, peteršilj, riban parmezan, maslo, sol.
Postopek: šparglje nalomimo na manjše koščke, olese-nela stebla skuhamo v slani vodi, s katero bomo kasneje med kuhanjem zalivali riž. Nalom-ljene koščke špargljev in na drobno sesekljano čebulo po-pražimo na maslu. Ko začne čebula rumeneti, dodamo sesekljan strok česna in na drobno narezan peteršilj, zatem riž in popražimo. Zalivamo z vodo, v kateri so se kuhali olesenela stebla, in kuhamo približno 15 minut. Ko je riž kuhan, odstavimo z ognja, dodamo malo masla in riban parmezan.
Piščančje rezine z beluši
Količine za 4 osebe: 48
dag piščančjega mesa, 8 dag kraškega pršuta, 10 dag moz-zarele, 8 svežih zelenih belušev, 2 dl piščančje osnove.
0,5 dl sladke smetane, bela moka, belo vino, origano, maslo, poper, sol.
Postopek: tanko narezane piščančje zrezke potolčemo, solimo, popramo in posujemo z origanom. Nanje položimo tanke rezine kraškega pršuta, mozzarele, na vsak zrezek po 2 kuhana zelena be-luša, zavijemo, pritrdimo z zobotrebcem, pomokamo in na maslu zlato rumeno opečemo. Zalijemo z belim vinom, počakamo, da vino iz-pari, dolijemo piščančjo novo in dušimo približno 10 minut. Nato zvitke poberemo iz omake, jim odstranimo zobotrebce, jih prerežemo in postavimo na krožnik s krompirjem. Omako precedimo, dolijemo sladko smetano, dobro prevremo, začinimo po okusu in oblijemo zrezke.
Ribja nabodalca s šparglji
Količine za 4 osebe: na kose narezane ribe (losos, oslič, ostriž, lahko tudi postrv), šparglji, koščki paradižnika, sol, česen, olivno olje.
Postopek: na palčke izmenično nataknemo narezano ribo in zelenjavo, ki smo jo začinili s česnom, olivnim oljem in soljo. Pečemo na zmernem ognju na žaru ali v teflonski ponvi v olivnem ob ju. Ponudimo z neolupljenim kuhanim krompirjem, prerezanim na pol, posoljenim in z malo jogurtovega masla.
Beluši z ajdovo kašo in gobami
Količine za 10 oseb: 40
dag ajdove kaše, 25 dag čebule, 40 dag gob, 40 dag belušev, 5 dag olja, 15 dag kisle smetane, 5 g soli, 11 vode, peteršilj, poper.
Postopek: kašo zakuhamo v slan krop, premešamo, pokrijemo in 15 minut kuhamo na šibkem ognju. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, gobe ter očiščene in rezane beluše. Posolimo, popramo ter pokrito dušimo do mehkega. Pred koncem primešamo še kislo smetano ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Z omako prelijemo ajdovo kašo, gostljato jed pa serviramo kot prilogo h glavni jedi.
KOZMETIČNI S/i IO /1>' h r t •cela t& .SI*. i Cen t&r
__T>— »lb
Če nočete, da vas slaba volja prežene iz kopalk in vam pokvari zasluiene dnpustniške dni, ohiičite SPA Center v Celju. Še je čas, da vam z inovativnim! postopki THALGO kozmetike povrnemo samozavest in zadovoljstvo.
t GODNO: LEP IX UREJEN VIDEZ: klas. Nega obraza+Pedikura+Manikura-lO.SOOsil ■ DAN SPA: aroma morski Piling telesa+klas. Masaža telesa+Kopel- 9.SOOsit Pričakuje
Noč modnih užitkov
ja pri Jelšah, ki je presenetila z romantično frfotavi-mi, umetelno drapiranimi, vrhunsko dodelanimi večernimi kreacijami. Tudi Urša Draž, slovenska »kraljica pletenin« ni ostala neo-pažena, tokrat se je poigravala na črno-belo temo pre-
pletanja, luknjanja, sestavljanja ... Za ta čas nesramno nizke temperature pa so na koncu ogrele še vroče kopalke sevniške Lisce, ki se letos sončijo v toplih, sonč-no-ognjenih barvah.
Foto: STANE JERKO
Srebrnina, rosa trave... modni nakit ADAM As i	za vsa srca...
ADAMAS
Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10
Alyi prestižni kipec, navdušenje nad kolekcijama dveh Urš s Celjskega; Urše Drofenik in Urše Draž
»	-m
Prireditev Modne Jane Nagrade za stil, z naslovom Locked (zaklenjeno), je v nedeljo na ljubljanskem gradu znova potrdila sloves največjega modnega spektakla pri nas.
Izbor je vključeval modno revijo najboljših slovenskih tekstilnih proizvajalcev in modnih oblikovalcev ter podelitev prestižnih kipcev znanim Slovenkam in Slovencem. Razširjena, kar 50-član-ska strokovna komisija je ocenjevala ljudi, ki si upajo več in ne izbirajo oblačil zgolj z očmi in (globoko) denarnico. Ljudi, ki se preprosto znajo obleči svoji vizualni podobi in okusu všečno ter predvsem znajo ta oblačila tako dobro nositi, da z njimi prepričajo tudi druge.
V skupini za ženski osebnostni stil so bile nominirane Jožica Brodarič, Vesna Milek in Valentina Smej-Novak; v skupini za moški osebnostni stil: Sebastijan Cavazza, Slavimir Stojanovič in Boštjan Vuga; no-miniranci za televizijski stil so bili Anja Tomažin&Lado Bi-zovičar, Darja Zgonc&Edi Pu-cer in Violeta Tomič; za najopaznejši glasbeni stil so se potegovali Alya, Pika Božič in Magnifico; nominiranci za najopaznejši stil pa so bili Anja Bukovec, Damir Palamar in Nika Urbas.
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
In kdo je prejel nagrado? Jožica Brodarič, Sebastijan Cavazza, Anja Tomažin&Lado Bizovičar, Alya in Nika Urbas. Mlada in atraktivna pevka Alya, doma iz Mozirja, je dobila največ glasov, tudi navdušenje občinstva nad njeno podobo je bilo veliko!
Ob podelitvi nagrad je navdušila in šokirala hkrati modna revija, ki se je na sceni začela za gigantskimi zaklenjenimi rešetkami (simbolna sporočilnost stanja v slovenski modi?) in nadaljevala na modni stezi, po kateri se je pretakala voda ter nekaj manekenk zaradi labilne hoje skoraj »spod-nesla«? Še ena ironija? Vsekakor je bilo ta večer kljub hladnemu vremenu lepo biti zraven; tudi zaradi izvirnih, umetelnih, optimističnih kreacij. Med drugim so bile očem prijazne stvaritve Urše Drofenik iz Šmar-
Zeliščarka Fanika Burjan (na sredini) med lanskimi izletnicami
v zeleno
V našem uredništvu se je zbralo že kar lepo število kupončkov, ki ste jih izrezali iz Novega tednika in jih poslali na naslov oddaje Zeleni val - z zelenim v zeleno, v upanju, da vam bo žreb naklonjen.
Hidi v prihodnjih dneh pričakujemo vaše kupone, veseli pa smo tudi pripisov z vašimi
mnenji, pozdravi in dobrimi željami, ki spremljajo oddajo Zeleni val (na sporedu je vsako sredo med 11. in 12. uro). Oddaja nastaja s pomočjo strokovnjakov, zeliščarjev, ljubiteljev narave in predvsem z zvestimi poslušalci, ki z vprašanji, koristnimi nasveti in pridobljenim znanjem pri nabiranju, sušenju ali gojenju
; Kupon št. 2 ! (kuponi do vključno 3. junija) «	Xit i
; Ime '■	
! Naslov	
I Telefonska številka	
; Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Pri 1 s pripisom Za izlet z Zelenim vatom.	išemova 19,3000 Celje, j
zdravilnih zelišč oblikujejo oddajo.
Izlet, ki smo ga lani organizirali prvič, se je »prijel« kot dobra sadika in nanj se skrbno pripravljamo tudi letos. Kot že veste, bomo v naravo krenili 19. rožnika pod strokovnim vodstvom naše zveste sodelavke, zeliščarke Fanike Burjan, ki v naših oddajah sodeluje že vse od začetka in ki ji namenjate največ vprašanj o zdravilni moči rastlin.
Na kupon, izrezan iz te številke Novega tednika lahko izjemoma napišete še eno osebo (s točnimi podatki), za katero želite, da bi šla z vami na izlet. Poskusite srečo v dvoje!
Veselimo se skupaj!
TRGO VSKI LOKALI v pritličju - na razpolago le ie trgovski lokal vpovriinil 30 m2.
Cena: 1.500.00EUR/m2 = 358.500.00STT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI vpovriinah od 44 do 405 m2.
Cena: 1.200.00EUR/m2 = 286.800.00SIT/m2 29 STANOVANJ vpovriinah od 70 do 135 m2 l	Cena : 1.190.00EVR/m2 = 284.4!0.00SIT/m2
fakfítMh}*»	Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432
AKCIJA 1=2 OREBIČPERNA HOTEL KOMODOR
13.-20.6., 20.-27.6.
79.900»tal«« In2«bi|
letalo-bus, 7 polp.
MUET
Hotel ODISEJ 7 X polp. že od
44.500», akse
klubske sktivnosti
I OTOKI-SIPAN AKCIJA 1=2 HOTEL ŠIPAN
13^-20.6.. 27.6.4.7,
79.900 +talue(ia2osebi| letalo-bus, 7 polp.
ROMANJE V LURD
23.-27.6./5 dni
69.900
Vse vključeno v ceni!
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CEUE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06 170 _
Avtobus za Guinnessovo knjigo rekordov
Ogromna prostranstva Južne Amerike je najlažje premagovati z letalom. Toda obenem žal tudi najdražje. Še večji problem kot cena pa je zasedenost najbolj priljubljenih destinaci j, saj so na višku sezone v času poletja na južni zemeljski polobli (januar, februar) rezervacije potrebne kar nekaj tednov vnaprej.
Na voljo ni prav veliko železniških prog, zato ni čudno, da se tujci in domačini večinoma odločajo za vožnjo z avtobusom. Cene tovrstnih prevozov so dokaj ugodne predvsem zaradi nižjega standarda in hude konkurence med avtobusnimi podjetji. Seveda pa se precej razlikujejo od države do države, ravno tako kot tudi kvaliteta avtobusov. V revnejših državah je tako mogoče izbirati med prevozniki, ki te za nekaj dolarjev pripeljejo res daleč. Toda ceni primerna so tudi vozila: stara, razmajana, brez klimatske naprave in seveda brez
voznega reda, na katerega se je mogoče zanesti. Vsepovsod, predvsem v bogatejših državah, kot so Brazilija, Čile, Urugvaj in Argentina, pa šima prostranstva premagujejo sodobni avtobusi, nad kakršnimi se tudi v Evropi ne bi pritoževali.
Tako prav vsako večje mesto v Južni Ameriki premore avtobusni terminal, pred katerim lahko Ljubljana samo zar-deva. Pravi velikan pa je Retira - največja avtobusna postaja v argentinski prestolnici Buenos Aires. Zgrajena je v samem središču mesta in premore več kot osemdeset postajališč za avtobuse. Praktično noč in dan pa svoje usluge ponuja tudi ravno toliko podjetij. V prvem nadstropju je poleg galerije prodajnih okenc čakalnica s številnimi lokali in izhodi na terminale. Na odhode avtobusov tako kot na letališču opozarjajo preko ekranov in zvočnikov. Prav na vse konce Argentine se je mogoče odpeljati skoraj ob
kateremkoli času. Ponujajo pa tudi mednarodne linije, ki segajo vse do Brazilije, Bolivije, Čila in celo Peruja.
V sedemdesetih letih preteklega stoletja je eno izmed podjetij vzdrževalo najdaljšo redno avtobusno linijo na svetu, zaradi katere je prišlo celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Expreso intemacional Orme-no je iz Buenos Airesa vozil vse do mesta Himbes na meji med Perujem in Ekvadorjem. Več kot 5000 kilometrov dolgo pot je avtobus prevozil v približno 116 urah, če ni prišlo vmes do kakšnih resnejših zapletov. Danes je njihova linija nekaj sto kilometrov krajša, saj trikrat tedensko vozijo »samo« do perujske prestolnice Lime. Vožnja je kljub sodobnim vozilom še vedno zelo naporna. Toda za takšno tridnevno »trpljenje« je potrebno odšteti bistveno manj kot za letalski prevoz, zato je potnikov običajno dovolj, da linija obratuje z dobičkom.
Spalnik na
cesti
V različnih državah južnoameriškega kontinenta sem z avtobusi prevozil kar nekaj tisoč kilometrov. Avtobusi različnih prevoznikov so tod večinoma udobni, sodobni, opremljeni z obveznim televizorjem in videorekorder-jem, klimatsko napravo in nekateri tudi z avtomatom za brezplačno kavo ah sok. Običajno premorejo tudi toaletni prostor, ki pride na maratonskih vožnjah še kako prav. In na najdaljših vožnjah kar med vožnjo postrežejo še hladen obrok, ki je seveda vračunan v ceno. Vse skupaj je videti skoraj tako kot na letalu. Morda le s to razliko, da hrano in pijačo, med katero seveda ne manjkajo odlična argentinska in čilska vina, namesto brhkih stevardes raz-našajo kar spremljevalci šoferja. Kadar hrana ni na voljo na avtobusu, pa se je mogoče
ob redkih postankih okrepčati v kateri izmed obcestnih restavracij, ki noč in dan čakajo na sestradane potnike.
Maratonske vožnje so kljub modernim avtobusom in dobrim cestnim povezavam lahko precej naporne. K sreči najudobnejši avtobusi premorejo udobne sedeže s podaljškom za noge. Na takšnem zasilnem ležišču je mogoče celo kolikor toliko spodobno zaspati. Tudi z otrokom v naročju. Naju-dobnejša vozila premorejo celo stole, ki se zložijo v pravcato posteljo.
Posebno poglavje so klimatske naprave. Vozniki večinoma menijo, da morajo klimatsko napravo izkoristiti do njenih skrajnosti. To pomeni, da večino potnikov v avtobusu zebe, medtem ko zunaj življenje kroji tropska vročina. Tako se jeza daljše vožnje pametno opremiti z dodatnimi oblačili ali celo kakšno odejo...
IGOR FABJAN
90,6 95,1
EgsšM		
	i _ "1 "Ut	
POMLADNI NAJEM
v Vilah Terme Zreče v terminu od 2.5. do 20.6. 2004
1/2+2 apt	1/4+2 apt
31.500 SIT 35.500 SIT 48.500 SIT 55.000 SIT 63.000 SIT 72.000 SIT
V ceno najema je vključeno:
najem apartmaja, vstop v vse termalne bazene, 50% popust ob obisku Savna vasi.
Cena za najem:
3 dni 5 dni 7 dni

www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
MURTER. Sončkov klub
3' Borovnik. izleti in šport brezplačno do 1 5.-19.6/7D/POL b »20.91
19.6/7D/POL i. „34.9 KLEK, Sončkov klub 2*. bogata vsebina, brezplačne do 12 let možnost busa 19,26.6/7D/POL 34.9 POREČ; Sončkov klub
2* Albatros. Galeb, bogata
27.6/7 D/POL «.41.900 GRČIJA, Krf 3* Sirena, ladja. Sončkov 5 izletov po otoku... 20.6/7-9D/NZ „„49.900 TUNIZIJA. Monastir 3* hotel, polet iz U (dopl. ; inclusive 6500 SIT) 1.6/7D/POL 56.400 GRČIJA, Kreta
B kat Erato, polet iz L)
(14D samo 88000 SIT) 5. 12.6/7 D/POL 65.900 EGIPT, križarjenj«
5* hoteli in ladja, notranji leti. vključeni izleti, odlično vodenje
TU I potovalni cente
Celje 03/425 46 40 Telefonska prodaja:
2Uit>WJU3Č£ IAÎXD vai.3 v psték» 'IZ, HJiija 2004 ob 2D. uň im $&£ČAN|E POROČNIH PAROV
Vstopnina z večerjo in cocktailom je 5.000 SIT. Vabljeni na zabavo z ansamblom NOČNA IZMENA in Cocktail party.
z^Ld,	Rezervacije na tel. št.:
"ÎS5?*	OS 734S 122
JEZERO MAGGI0RE-B0R0MEJSKI OTOKI 28.-29.5.33.200 SIT ; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT- bus, polpenzion 1 _ BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na MuranoE
PRAGA in GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-27.6.49.900 SIT-bus LUCIANO PAVAROTTI-Pula/Arena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 SIT/7 dni P0TEPUH0V0 POLETJE 2004: Jadra- Poreč od 23.200, Krk od 32.400. Rab od 28.300, Pag-app od 40.500, Ugljan od 27.900, Vodice od 24.300, Vis od 28.300,,.
Grčija, Turčija, Tunizija, ...EgipLKATALOGE VAM POŠLJEMO NA DOM
Last Minute Center8 ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Cubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si
	H
17., 24., 31.7.	25.6.
58.600 sit	45.8OO sit
Hotel 3*, 7 dni,	Studio Omirikon **,
polpenzion	10 dni, najem, ladja
m
18.6.
od S^.900 sit
App. Pink House 3", 11 dni, noíitev, iz y
30.5., 6., 13., 20., 27.6. 59.900 sit
Hotel 2/3', 7 dni, polpenzion, S« iz U
kjiMWH
30.5., 6., 13.6.
79.900 sit
Hotel 4', 7 dni, vse vključeno, le iz
3I.5. 69.9OO sit
Hotel 3', 7 dni, polpenzion, i
SHAIK Vse Last Minute počitnice in j letalske karte lahko plačate na rokov I
112
Jeseni Hyundai tucson
KATALIZATOR UNVERZALNI ŽE OD 28.000 SIT NAPREJ
GRELNE SVEČKE ZA DIESEL OD 1.600 SIT! PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI
biro imena pa se vsekakor hoče (tako kot s santa fe) še posebej priljubiti ameriškemu občinstvu. 1\icson bo v dolžino meril 432 centimetrov, v višino ga bo za 168 in v širino za 179 centimetrov, kar pomeni, da bo predvsem nekaj krajši od santa fe. Avto bo na voljo tako s 4-kolesnim pogonom kot zgolj s pogonom
na prednji kolesni par, na voljo pa bodo tri motorne izvedenke. V ponudbi bosta namreč dva bencinska motorja, in sicer z gibno prostornino 2,0 litra ter s 143 KM, medtem ko bo imel V6 motor gibno prostornino 2,7 litra in 189 KM. V ponudbi bo seveda tudi dizelski agregat CRDi z gibno prostornino 2,0 litra.
Južnokorejski Hyundai je zelo uspešen v ZDA, torej tam, kjer se mu je tudi posrečil preboj med največje avtomobilske hiše. Tudi zato je izbral Chicago za kraj predstavitve svojega novega športnega terenca (SUV), ki ga bo imenoval tucson.
Slednji se bo vozil v razredu nekaj manjših SUV, z iz-
Morlborska »6, Cel je tel.: (03) 428-62-70
www.avtodtlirtgneiner.si
POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI
I Nemški BMW je lani poslal na trg povsem novo limuzino serije 5, delo slovitega in tudi kontroverz-nega oblikovalca Chrisa Bangla. Zdaj se na trge vozi že karavan oziroma touring, še letos, verjetno že poleti, pa bodo ponudili še najbolj zmogljivo in strupeno izvedenko z oznako
Ob otvoritvi novega pneumatic centra S
/prirejamo uelikajiagradnnfigrď bogatimrnagnuiaml!
I'LAMî	OTVORITE I/ CENTRA: 26.62004
VClLKflNlZflCIJfl MULE] DEJflN s.p.
Avto je bil kot študija na ogled tudi na ženevskem avtomobilskem salonu, vendar pa je treba reči, da to ni bila zgolj študija, pač pa že fisto zaresen avto. Največ novega in razburljivega bo seveda pod motornim pokrovom. Novi M5 bo poganjal bencinski V10 motor, ju naj bi po napovedih imel vsaj 500 KM, sem in tja se pojavlja tudi številka 550 KM. Za dodaten denar si bo mogoče omisliti tudi 7-sto-penjski sekvenční menjalnik. Koliko bo avto stal, je zdaj še prezgodaj napovedovati, verjetno pa vsaj v slovensko garažo ne bo zapeljal za manj kot 25 do 30 milijonov tolarjev.
i avtomobilskem salonu, k nam pa naj bi
Nova Corolla Veno. Najvarnejši avto v svojem razredu.
Bo Fiat imel trepiuna?
I Italijanski Fiat je v veliki produktni ofen-I živi, kar seveda ni posebej presenetljivo.
Med drugim predstavlja konceptno vozilo tre-I piuno (na sliki). Za zdaj je šele študija, vendar je očitno, da imajo s tem avtomobilom velike načrte. Avto se zgleduje po fiatu 500 iz petdesetih let prejšnjega stoletja.
Načeloma naj bi bil trepiuno samo dvosedežnik, vendar naj bi bila njegova notranjost tako prilagodljiva, da bo v določenih primerih tudi 4-sedežnik. Kot kaže, bo avtomobil imel tudi veliko stekleno streho, medtem ko naj bi bili zadnji sedeži, ko bodo, deljivi tudi v razmerju 60 proti 40.
Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
TODAY
Ipavtevi Z1. 3000 Cd|e telefon: (03) 42 61 280
1999/00 2.290.000 1997/98 1.593.000
2MB 1.4M.MS
Od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. Pokličite in se dogovorite za termii tel.: (03) 70-55-451 mobi: 041 -«74413;041-465-271
OAT SCUDO19 TD 8-1 1999 1.598.000 .JI Í£_ rtéii i» 48 mil različnih —kttamiusm'siuo a sou
Andrej PEČ0VNIK s.p. BRODE 10/A. 3305 VRANSKO
Tigra kot kupe-kabriolet
Visoka ocena nove toyote
V petek je Avto Celje, PSC Toyota z Ipavčeve ulice, v Intersparu Celje predstavil novo toyoto corollo verso, katere prednosti so kvaliteta, dinamičnost in uporabnost ter inovativnost.
Avto je kljub športni obliki namenjen sedmim potnikom. S sistemom easy flat 7 po so postavljena nova merila v uporabnosti. Cenovno je corolla verso primerljiva z vodilnima konkurentoma na trgu scenicom in touranom. Corolla verso je dobila pet zvezdic na preizkusu EURO-NCAP. Predstavitve sta se udeležila tudi naša rokometna šampiona Uroš Zorman in Sergej Rutenka, ki sta vozilo preizkusila in ga visoko ocenila.
Ker je sezona kabrioletov in podobnih avtomobilov zgoraj brez tako rekoč tik pred "rati, se pojavlja vse več tovrstnih vozil.
Nemški Opel, ki je v sklopu koncema General Motors, je pokazal nekoliko pozabljeno •igro v izvedbi twin top. Doslej so ponujali tigro zgolj kot kupe, twin top pa je kabriolet in kupe hkrati. S tem vozilom želijo pri Oplu konkurirati evropsko izjemno uspešnemu Peugeotu 206 CC. Zanimivo je, da ima tigra twin top (na sliki) takrat, ko je streha razpeta oziroma nad voznikom in sovoznikom, kar 440-litrski prtljažnik. Sicer pa jo bosta poganjala dva motorja, in sicer 1,4-litrski s 90 KM in 1,8-litrski, ki bo ponujal 125 KM. Kdaj se bo avto pojavil na trgu in kakšna bo cena, ta hip še ni znano.
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate prek intemeta, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
OPEL vedro 1,816 v, cdx oprema, letnik
1996,121.000 km, servisna knjiga, prodam za 1.180.000 SIT. Telefon'041 684-396.	2695
JUG0 koral 45, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon 031298-264. 2701 ŠKODO favorit, letnik 93, karambolirano, lahko tudi po delih, prodam. Telefon 041 878-158.	• 2/21
AX citroen, letnik 88, reg. do julijo 2004, prodam. Telefon (03) 5715-057, 031 678-998.	2729
HYUNDAI pony 1.5 0k I, letnik 1994, preva ženih 105.000 km, registriran do julija, lepo ohran jen, za 215.000 SIT in škodo favorit 1.3, letnik 1993, registrirana do oktobra 2004, prodam za 115.000 SIT. Telefon 041 248-566. 2766 NISSAN sunny 1.4 six, letnik 94, registriran 3/2005, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228.	Ô370 VW pasat karavan 1.8 d, letnik 95, reg. do 5/2005, oprema cet daljinsko zaklepanje, pomična streha, 2*airbag, odlično ohranjen, prodom. Telefon 041 233-973. 2787 SKUTER piaggio, 50 cm3, letnik 95, prodam. Turk, telefon 5777-125 ali 031 518400. 278 ŠKODO felkia k 1,6, combi, zelo dobro ohranjeno, 100.000 km, letnik 97, metalno srebrne bane, prodam. Možen odkup na obroke. Telefon 041 793-063.
CITROEN xsara 1.9 D, letnik 99, prvi lastnik,
garažiran, servisiran, prodam. Informacije popoldan po telefonu 031 811-895.	2816
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Alpina, obnovljeno, lepo ohranjeno, prodam. Telefon (03) 490-7080, 041 524413.	2400
HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno
prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	2422
SAM0NAKUDA1X0 za seno Sip Šempeter, Pirat, 15 m3, prodam. Telefon (03) 5772-703, po 20.30 uri. 2636 TRAČNO žago R, 90 cm, vrtalni stroj mozni-čar, ekscentrično stiskalnico, 151, prodam. Telefon (03) 5885-114. 2297 PUHALNIK Tajfun, na kardanski pogon in kosilnico BCS 127 bencin petrolej, prodam. Telefon 051 263-857.27402741 SAM0NAKIADALK0 Sip, 16 ali 19 m3, tračni obračalnik 220 in puhalnik za seno Tajfun, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 261-676. 27402741 NOV pogon za kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Telefon (03) 5718-664.	2747
ROTACIJSKO kosilnico Imt, 135 cm, primemo za lažje traktorje, rabljeno dve sezoni, za 220.000 SIT in kožuh« za koruzo, skoraj nov, prodam za 60.000 SIT. Telefon 041 707-543 ali (03) 7492-036. Š372 KOSILNICO Alpina prodam. Telefon 5731-043.	L515
MOTORNO kosilnico Robix F 86, rabljeno približno osem ur, prodam za polovično ceno. Telefon (03) 5688-365. 2748 TRAKTOR Imt 539, Štore 404 in traktorsko škropilnico prodam. Telefon 041 226-446.	2774
NAK1ADALK0 Sip 25, brezhibno, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 031 575-514
VFIEL, 41,65 m vrvi in plug, 12 col, prodam. Telefon 041 656-078. 2813
KUPIM
TRAKTOR 1er druge stroje, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130.
2763
KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 2813
I POSEST
PRODAM
ŒUE, center. Prodamo 1. nadstropje hiše, mansarda, vit, garaža, mirna lokacija. Telefon 040 336-136.	p
CEUE, Spodnja Hudinja. 120 m1, dvojček, novogradnja, zgrajen leta 2004, do 3. podaljšane faze, priključki no objektu, z 290 m' zemljišča, prodam za 14.500.000 SIT. Telefon 041 629-514.
2480
GRADBENO parcelo, Celje, Ostrožno, velikost
2649 m2, na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 031 765-333. 2619 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave zo bivalni vikend ali večje stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 263i VRSTNO hišo, obnovljeno, vseljivo takoj, Hudinja, prodam za 21,5 mio SIT. Telefon 041613-381.	2663
1000 m7, nad centrom Šentjurja, izdana lokacijska informacija za gradnjo stanovanjske hiše, na mirni lokaciji, 7 minut peš do centra mesta, prodam. Cena 4.800.000 SIT. Telefon 041 791-279.
2586
PARCELO na lepi sončni legi, velikost 9 arov, prodamo. Telefon 040 473-683. 2705 STANOVANJSKO hišo, okolica Šmarja, zemljišča 4700 m2, na sončni legi, prodam zaradi bolezni, možna menjava 70.000 EUR. Telefon 041 774-951,041 636-303.	27182719
IZ01A. 135 m2 veliko hišo, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjsko, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, brez posrednikov, prodam, cena 605.000 SIT/m'.Telefon 040 206-666. p V BABNI Gori prodamo 4 ha veliko kmetijo s hišo, 100 m1 in gospodarskim poslopjem ali menjamo za manjše z doplačilom. Telefon 041502-192. 2301 POSLOVNI prostor (trgovina) 100 m2, lastno ogrevonje, sanitarije, parkirni prostor, v Celju, Tmoveljska cesta 2. Telefon 4916-050,031 608489.	2770
DOMAČUO v Mali Brezi pri Šentnipertu nad Laškim prodam. Telefon (03) 5626-156 ali 031 487-832.	2771
ŠMARTNO v Rožni dolini, Slatina. Prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 1007 m2, na sončni legi. Telefon 041 714-942.	. 2780
■■sl*1
NEPREMIČNINE TÎL 03 5451-006 368-625
iv.pgp-nepremicnine.ci
V CELJU prodam stanovanjski objekt z dvema trisobnima stanovanjema (72 in 100 m2), privatna vhoda, dvorišče, garaža, takoj vseljivo. Cena 19.500.000 SIT. Telefon (03) 5481-259. 2735 ŠENTVID. Kmetijo, 5,2 ha, s staro kmečko hišo, z dvema gospodarskima poslopjema, približno 100 let, prodamo za 12.000.000 SIT in novogradnja, nedokončana, na parceli 5000 m2, prodamo za 18,000.000 SIT, Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
ŠENTJUR, Babna Gora. Novo stanovanjsko
hišo, uporabne površine 230 m2, parcela 3594 m2, na lepi sončni legi, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
ŽALEC, Studence. Stanovanjsko hišo, letnik 2003, uporabna površina 139 m2, parcela 914 m2, mima lokacija, prodamo za 26.000.000 SIT. Telefon 041 368425. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 o, Celje.
HIŠO z gospodarskim poslopjem, Pongrac
160, Liboje, 36 arov zemlje, z vsemi pritiklinami, prodamo, cena 12,5 mio SIT. Telefon (03) 781-2680,041 515-447.	2416
ZEMLJIŠČE, proti Šmohorju, primemo za dva vikenda, ugodno prodam. Telefon 031 845-718.	2806
STANOVANJSKO hišo, v Drešinji vasi, lepa, mima lokacija, bivalne površine 130 m2, parcele 750 m2, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	2808
CEDE, Lopata. Stanovanjsko hišo, z manjšo delavnico za mirno obrl, približno 300 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbo-voc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
2810
ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km izven mesta, na mimem kraju, v skupni izmeri 210 m2, leto izgradnje 1982, s približno 450 m2 funkcionalnega zemlja, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	2810
POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m2, v bližini železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
2810
HIŠO, manjše poslopje, 91 arov, travnik,
pašnik, mestna voda, ob cesti, v bližini Laškega, prodam za 8 mio SIT. Telefon 041 773-865, popoldan. L516 PETROVČE-center. Prodam dve hiši za samo 12.500.000. Kličite samo resni po telefonu 041633-856.	Ž306 ZIDANICO, na parceli približno 1600 m1, v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.2826 12 let staro hišo, na parceli približno 450 m2 na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826 ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m2, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826 30 let staro hBo, velikost približno 200 m2, na parceli 364 m2, v bližini celjskega bazena, prodamo za 27 mio SIT. Pri jaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826 POPOLNOMA adaptirano hišo, ob Mariborski cesti, približno 300 m2 uporabne površine, na parceli približno 1500 m2, primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826 POSLOVNO stanovanjski objekt, ob cesti Zre-če-Rogla, 10 km od smučišča, tloris 20» 12 m (K, 1., m), 3. gradbena faza, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost rte-premičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002.
V CEUU, na Otoku, prodam visokopritlično hišo, cena 125.000 EUR v SIT. Telefon 041445-350.	2828
PARCELO, do 600 m2, za možnost postavitve brunarke (Kompole-Svetina), kupim. Telefon 031469-798. 2735
ODDAM
CEUE-center. Ulični poslovni prostor s skladiščem in sanitarijami, 42 m', oddam. Telefon 041 678-250. 2565 POSLOVNE prostore, velikost 77 m2 (pran zvodna ali storitvena dejavnost) ter poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0. 0., lokacija Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara), oddamo v najem. Prostori so na voljo takoj. Vse informocije po telefonu 041693416, g. Germek. n POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinjo-bivši salon gostinske opreme), v velikosti 450 m2,250 m2 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddomo takoj za dobo 5 let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure.	p
TRGOVINO, 200 m2 in 150 m2 skladišča, v Vojniku, oddam ugodno v najem. Telefon 051325-522.	2753
V najem oddamo POSLOVNO HIŠO z razstavnim prostorom, v celoti ali po nadstropjih, lokacija Mariborska cesta 91, Celje (trenutno Jelovica). Telefon 041 644-709. Eu-rocomp d. o. o., Mariborska 91, Celje.	n
MAJHNO hišo, 52 m2, opremljeno, centralna, voda, elektrika za sebe, oddam v najem. Telefon 041 720-547,041 612-477.	2756
POSLOVNI prostori, odlična lokadja, v centru Celja, lastno paikirišče, urejeni in oprenv Ijeni, takoj oddam. Telefon 031 252-631.	2822
P0SU3VNI prostor na ljubljanski cesti v Celju zelo ugodno oddamo. Informacije po telefonu 051 343-965, (03) 5410-005.
2819
POSLOVNE prostore v Celju, nasproti Plar» ta TUŠ, oddamo. Magma d. 0.0., Mariborska cesta 105,3000 Celje. n POSLOVNI prostor, 100 m2, v pritličju, s parkirišči, na zelo prometni lokaciji v Celju, ob Mariborski cesti, primeren za vse dejavnosti (zobozdravstvo, odvet-ništvo) ali drugo obrt, dam v najem. Telefon 041 262-063, (03) 5461-223.
2827
STANOVANJE
PRODAM
TRIINP0LS0BN0 meščansko stanovanje v
središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri.	te
NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624060. Viba d. 0.0, Novo Celje 9,3301 Petrovče.	n
V ŽALCU prodam enosobno stanovanje, 40 m2,3/7, cena 7.500.000 SIT. Telefon 031 201-043, po 17. uri. 2697
Ulil
T ti.: 034263 120,0342 63 122 Gsm:031 211 074.031 342 118 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM. CENITVE
r-Podjavorškova. 1985.2.5 ss. 7. r
i-Lokrovec. 1000 m' laško - 3 ss, novogradnja, 80.30 m!. 2. nad-
imljeno. 2/5 nadslt.
NEPREMIČNINE
CEUE d.o.o.
Komisija Mestne občine Celje' za oddajanje poslovnih prostorov v najem
Telefon 03 42 65 100, Fax 03 42 65 134 Trg celjskih knezov 8 3000 Celje
RAZPISUJE
na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS štev. 66/
javni natečaj
za oddajo poslovnih prostorov v najem
1.	Gledališka 2, Celje, pisarne (2.048,57 SIT/m2), velikosti 21,34 m2 in 10,25 m2
2.	Gosposka 30, Celje, poslovni prostor za pisarno (1.638,86 SIT/m2) ali storitveno dejavnost (1.365,71 SIT/ m2), velikosti 15,66 m2, pritličje - dvorišče
3.	Kocenova 3, Celje, poslovni prostor za skladišče (1.092,57 SIT/m2), velikosti 25,64 m2, podpritličje
4.	Malgajeva 18, Celje, poslovni prostor za pisarne (1.365,71 SIT/m2) ali storitveno dejavnost (1.092,57 SIT/ m2), velikosti 53,90 m2, pritličje
5.	Milčinskega 11, Celje, poslovni prostor za pisarne (1.365,71 SIT/m2) ali storitveno dejavnost (1.092,57 SIT/ m2), velikosti 253,77 m2, 1. nadstropje
6.	Prešernova 17, Celje, poslovni prostor za pisarne (2.048,57 SIT/m2), velikosti 34,73 m2, pritličje - dvorišče
7.	Stara Dečkova 10, Celje, poslovni prostor primeren za trgovino (1.638,86 SIT/m2) ali storitveno dejavnost (1.365,71 SIT/m2), velikosti 59,43 m2, pritličje
8.	Škofja vas 38, pisarne, (1.229,14 SIT/m2), velikosti 79,44 m2,1. nadstropje
9.	Ulica V. prekomorske brigade 2, Celje, poslovni prostor, primeren za izložbo ali kiosk (1.365,71 SIT/m2), velikosti 10,23 m2
10.	Vodnikova 9, Celje, 4 pisarne (1.638,86 SIT/m2), v skupni površini 70,69 m2, 2. nadstropje
11.	Zagata 4, Celje, poslovni prostor za storitveno dejavnost (1.365,71 SIT/m2) ali pisarne (1.638,86 SIT/m2), velikosti 71,42 m2, pritličje
12.	Glavni trg 16, Celje, skladišče (1.229,14 SIT/m2), velikosti 30,20 m2, pritličje-dvorišče
13.	Gledališki trg 7, skladišče (1.092,57 SIT/m2), velikosti 76,68 m2 in 43,76 m2, pritličje-dvorišče
14.	Iršičeva 5, Celje, poslovni prostor za storitveno dejavnost (1.092,57 SIT/m2), velikosti 49,68 m2, pritličje
15.	Ljubljanska 10, Celje, poslovni prostor primeren z govino (2.048,57 SIT/m2) ali storitveno dejavnost (1.775,43 SIT/m2), velikosti 24,62 m2, pritličje.
Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob
izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika iz najemne pogodbe se
po preteku enega leta sklene najemna pogodba za nedoločen
čas.
Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti; za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umetniško dejavnostjo,
za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 60 dni.
za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in dokazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3 mesece, za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za
c)	dosedanje reference kandidata za naiem:
d)	oroaram dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru:
2.	Poslovni prostor si lahko za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja.
3.	Prijave na javni natečaj sprejema družba Nepremičnine Celje d.o.o., Trg celjskih knezov 8, Celje.
4.	Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
5.	Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 8 dneh po seji Komisije za oddajo poslovnih prostorov.
6.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najemnika.
7.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije - telefon (03) 42 65-114.
UUBUANA-ŠiškoDravlje. Stanovanje, 29
opremljeno, mimo o'kolico, klimo, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 140 m2, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m2, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p LAŠKO, center. Stanovanje, 58 m2,1. nadstropje, v večstanovanjski starejši hiši, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
KRANJ, Koroška uhca. Stanovanje, 50 do 54
m2, dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m2. Tel» fon 040 206-666.	p
ENOSOBNO stanovanje v Celju prodam. I» formacije po telefonu 031 640-862 at 051 334-212.	ž 303
ENOSOBNO stanovanje v Celju, na Ljubijo» ski cesti, prodam. Telefon 031 47S079.
2775
DVOSOBNO stanovanje na Hudinji prodam
Telefon 5414-730.	2796
GARSONJERO, Otok, Jurčičeva ulica, 23,5 d, v pritličju, prodamo za 5,5 mio SU. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva I, 3000 Celje. Telefon (03) 490M90 rf 031 541-592.	2808
MALI OGLASI - INFORMACIJE
iZDBPi.Si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
vvrt oglasi, označeni s lo ikono, " KW so objavljeni tudi na spletnem mestu wnvw.lzberl.sl, Kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
v glasbeno solo celje
ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005
Preizkus in sprejem novih učencev bo v prostorih Glasbene šole Celje
Iv ponedeljek, 31. maja, med 9. in 11. ter med 15. in 18. uro ter v torek, 1. junija, med 15. in 18. uro.
Žal bomo lahko vpisali le toliko učencev, kolikor bo prostih mest od odhodu dosedanjih učencev. Prednost imajo 5 in 6 let stari otroci ter deloma še 7 let stari, za starejše bodo prosta mesta za basovska trobila, violončelo, kontrabas, harmoniko in nekaj mest za harfo.
DE, Kidričeva. Stanovanje, 43 m', 2. nadstropje v večstanovan jski hiši, letnik I936, delno opremljeno, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
ITOSOBNO stanovanje v Celju, v Trubarjevi ulici 52, Na otoku, l. nadstropje, 53 m1, vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 2808 BIS0BN0 stanovanje na Hudinji, Podjavorškova ulito, 73 m2,7. nadstropje, vsi priključki, balkon, prodamo za 13 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592.	2808
ÍENTiUR. Prodamo enoinpokobno stanovanje, 40 m1,1. nadstropje, vsi priključki, balkon, vseljivo takoj, cena 7.650.000 SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje. Telefon (03)4900090 ali j 031 541-592.	2808
ŒUE, Dečkovo naselje. Dvoinpolsobno stanovanje, 1. nadstropje, vsi priključki, opremljeno, lastna ck, prodam. Telefon 031 738-762.	2811
WNPOLSOBNO stanovanje, 58 m7, staro približno 40 let, z lastno CK, z novimi okni, v l. nadstropju stanovanjskega bloka, Na otoku, prodamo za 12,2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826 MSONJERO, na lavi, približno 30 m', 8. nadstropje, v stolpnici, letnik 1978, prodamo za 5,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 2826
KUPIM
H0S0BN0 oziroma dvosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	2808
BIOINPOLSOBNO, dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje (50 do 55 m!), v Celju, kupim. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 28io
ODDAM
V	DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo
turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360
V	SAVUDRUI oddamo aparlma zo 3 do 5
oseb, mat junij - september 35 % ceneje od. Telefon 041 424-086. ž 282 UUBUAHA-Štško-Dravlje. Stanovanje, 29 da 34 m1, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečna najemnina 3.550 SIT/m'. Ljubljana. Telefon 040 206-666. p OTOK Vir. Apartma blizu morja oddam, cena 10.000 SIT. Telefon 00385 4063-9249,003859173-28573. 2731 SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane opartmaje za štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311 -878. 2739 SOBO v stanovanjski hiši, TWC, kuhinja, oddam fantu. Telefon 031 245-957.
2752
V	NOVI vosi v Celju oddamo dvosobno stano-
vanje, 61 m!, junij 2004. Telefon 5484-129.	2749
DVOSOBNO stanovanje v Žalcu oddam s predplačilom. Turk, telefon 5777-125 ali 041 342400.	2781
ODDAM ali prodam dvoinpolsobno stanovanje na Hudinji, I minuta od avtoceste. Telefon (03) 4923440. 2804 OPREMLJENO trisobno in delno opremljeno dvosobno stanovanje oddamo v Celju. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	2826
NAJAMEM
STANOVANJE, lahko v privatni hiši.vokolki Polzele ali Žalca, do 30.000 SIT, najamem. Lahko nudim tudi pomoč na vrtu, lahko plačam za dva meseca vnaprej. Telefon 051 306-915. 2716 GARSONJERO v Celju najamem. Telefon 031 603-949, po 16. uri.	2750
STANOVANJE oli stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolici. Telefon 041 727-301.	2826
OPREMA
VSTARIGRADU na Hvaru oddajamo apartmaje različnih velikosti, v bližini morja. Informacije pa telefonu 00385 2176-5094.	2558
"PIRANU oddajamo povsem opremljeno garsonjero za pocitnikovanje, ugodna cena. Telefon 040 245454. 2772 ®MF0RTN0, delno opremljeno stanovonje, 38 m!, novogradnja, v Petrovčah, 180 EUR mesečno, oddam. Telefon 031 829-240.	ž 289
PRODAM
OLJNO peč za centralno ogrevanje prodam, cisterno podarim. Telefon (03) 734-0390, popoldan in 031 821-176.2717 PEČ za centralno kurjavo Kiv Vransko 25, novo, ugodno prodam. Telefon 031 607-592.	2732
SEDEŽNO garnituro, staro 2 leti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 848-
0PREM0 zo manjšo trgovino: prodajni puh, blagojno, okroglo stojalo zo sladkarije, petrolejsko peč in pet stenskih polic prodam. Telefon (03) 5743-887, popoldan.	2802 POHIŠTVO, rustikal, primerno zo opremo pisarne ali dnevne sobe, ohranjeno, prodam. Telefon 041 490-189. 2825 KOMBINIRAN hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj, sedežno garnituro, mizo s stoli, garderobno omaro, prodam. Telefon 041490-189. 2825
KUPIM
ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041415412. 2825
POHIŠTVO za dnevno sobo, pisalno mizo in ležišče-divon oddam. Telefon (03) 5452-392.	2792
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041637-202.	20192020
GABR0VA drvo, 10 m1, na kratko žagana, cena 8.000 SIT/m3, prodam. Telefon 5418401.	2743
DESKE, suhe, smrekove, cena ugodna, prodam. Telefon 041 238-392. 2758 DRVA, bukovo in mešana, razrezana, metrska, prodam. Dostava do 25 km. Telefon
031 269-856.
STAR les za drvo oddamo oziroma ga proti plačilu prevoza pripeljemo na dom. Telefon 041 631-770, (03) 714-0126.
2734
AKUSTIKA
PRODAM
KLAVIRSKO harmoniko, Made in Germany, 120 basov, 4»oglašena, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5441 -888.
2703
DIAT0NIČN0 harmoniko, staro tri leto, primerno za začetnike, ugodno prodam. Telefon 041 458-392. 2790
ŽIVALI
922.
NESNICE jarkice, rjave, črne in grahaste,
prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,031 461-798.
1586
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. P PRAŠIČE, od 100 do 160 kg, možno dostava, prodam. Telefon 041742-334.
2648
JARKICE pred nesnostjo, 9 novejših uvoženih hibridov, tudi bela lupina, enoletne rjave kokoši ter bele težke piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. BIKA, telico za zakol, prodom ali menjam.
Telefon 492-9610.	2702
OVCE z mladiči prodam po 18.000 SIT. Telefon 040 703-127. 2706
PRAŠIČE, težke od 90 do 120 kg, domača
reja, prodam. Telefon (03) 5823-379.
2704
KAKOVOSTNEGA prašiča (hrana krompir, pesa, mleko) prodam. Telefon 492-9610.	2702
BURSKE koze, plemenski kozel, pet kosov, prodam za 130.000 SIT. Telefon 040 754-025, (03) 781-0230. 2724 TEUCO simentalko, težko 290 kg, prodom.
Telefon 5740-626.	Š363
DVE telki, eno težka približno 300 kg, drugo primerna za osemenitev, prodam. Telefon (03) 5739-037. lsoo ŠTIRI mlade koze, stare 2 meseca, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5736-700.
L 494
TELÍCE simentalke prodam ali menjam za bikce. Telefon 5722-396. ž 302 TRI store koze in štiri mlode, pasma
srno, prodam. Telefon 031 724-765.
2751
PSE, nemške ovčarje, brez rodovnika, prodam. Telefon 041794-275. S 368 TEUCO, 300 kg, prodam. Telefon 041 579-358.	à 366
PUJSKE, stare od 2 do 3 mesece, prodamo.
Telefon 5738-136.	L511
KOBILO, brejo, z žrebetom, prodam oli menjam za rotacijsko kosilnico. Telefon 041 950-760.	Š374
TEUCO simentalko, težko 450 kg in smasto kozo, prodam. Telefon (03) 5738-165.
KONJA za vožnjo oli jezdenje, primernega
za otroke, prodam ali menjam za govedo. Telefon 041 794-301. 2793 BELGUSKE ovčarje (malinua) prodom. Informacije po telefonu 031 320-180.
2797
KOBILO, črno belo, tik pred žrebilvijo in
žrebico, staro dve leti, pripuščeno, prodam. Možna menjavo za klavnega konja oli govedo. Telefon 031 515-187.
2805
JAGNJETA, zo zakol ali nadaljnjo rejo in
breje ovce, prodam. Telefon 041 763-766.	L517
TEUCE simentalke, breje, zelo lepe in telíce, od 150 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 5799-064.	2812
PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 6564)78.	2813
RODOVNIŠKE nemške ovčarje, stare 7 tednov, prodamo. Telefon 7817-501.2821 PR0DAIA jarkic v začetku nesnosti ter ugodno - petelini za zakol. Winter, Lopata 55, telefon (03) 5472-070,031 461-798.
2817
BREJO kravo, drugega teleta in brejo telico, prodam. Telefon 5739-145. L518
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
KROMPIR Desire in Kenebeg prodam. Telefon (03) 749-1670.	2695 DOMAČO mast z ocvirki prodam. Telefon
5799-192,041 518421. Š362 DOMAČO slivovko in domačo mast z ocvirki prodam. Telefon 734-7646. L501 SENO, v oglatih balah, prodam. Telefon 031 783-636.	2779
ŽGANJE iz domačih jabolk, hrašk, sliv, 50 do 70 %, posebej primerno za zdravilna zelišča, prodam po 800 SIT, ter belo in rdeče vino po 200 Siï. Telefon 031 575-

ZAVRTI 03/492-29-63 IN
PLAČAJ EN OBROK MANJ
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |n<.iv>im <.m„,|
TEL.: 03/ 42 74 378
PRODAM
514.
JADRNICO, dolžina 3 m, starejša izvedba, plastična, s prikolico, prodam za 270.000 SIT. Telefon 041 791-279.
2568
OTROŠKI vozk'ek, modre baive, velika kolesa, moderen, skoraj nerabljen, v kompletu z »jajčko«, prodam. Zraven podarim stajico in hojico. Telefon 051 306-915.
2716
RABLJENE letne gume, velikost 165-65-13, ugodno prodam. Telefon 545-3483.
2711
MLAT1LNIC0 na popolno čiščenje, motomo škropilnico, žago Stihi in dve telící prodam. Telefon 5794-272. 2710 SAM0NAKLADALN0 prikolico Sip 19, dobro ohranjeno in koruzo v zrnju prodam. Telefon 041663-137. 2697 DOBRO ohranjeno moško in žensko kolo Maraton lux, na prestave, prodam za 15.000 SIT. Telefon 5743-166. 2726 T0Y0T0 korina, letnik 1991, cena 380.000 SIT, golf I, za dele, cena 25.000 SIT, kosilnico Olimpija, 127 cm, cena 115.000 SIT in zastavo 83-10, rezervni deli, prodam. Telefon 041 963-425. 2733
VEČ konj po izbiri prodom. Traktorv okvari prodam ali menjam zo seno. Telefon 041 763-720.	L506
ROLE RJE Alpina, od 34 do 38, otroško kolo, od 2 do 6 let, otroški avtosedež, stol trip-trap, do polovice zastekljena sobna vrata, ugodno prodam. Oddam večje števi-
lo zastekljenih okenskih kril. Telefon 031 424-166.	ž 298
BIVALNI vikend, velikost površine 100 m', telico, staro 2 leti, brejo in domače salame prodamo. Telefon 5885-921. 2737 SVINJSKE polovice, prašiči so krailjeni s kuho no hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0313624)98,041620865. Š364 PŠENIČNE skope prodam, cena po dogovoru. Telefon 031219-462. Š364 RAZNE starine od podiranja starih kmečkih zgradb prodam. Telefon 031 281-680.
2742
MASIVNO vrtno garnituro, mizo in stole, iz kostanjevega lesa, prodam. Telefon 5795-671,031 840-078. Š365 APARTMA v Borbarigi, Brionska riviera, 32 m!, 25 m2 terase, opremljen, prodam. Prodam cement, strešno opeko, dvoza-reznik, 700 kosov in 23 kosov železnih stojal zo sušenje opeke. Telefon (03) 5736-100,031 890452. 2759
fe
iZDGPi.Si
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za s< časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate r ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO raza
vesinik
glas mtiînk
ŠIVALNI stroj in barvni TV ugodno prodam.
Telefon (03) 541-0010. 2/eo ČRNO belo spalnico, regal za dnevno sobo, 30001 cisterno, prodam. Telelon 031 340-915.	Š375
KOMBINIRAN otroški voziček Peg perego, star eno leto, ugodno prodam. Telelon 031 288-986.	2784
K010,18 prestav, 24«, avto prtljažnik in dekorativni hrastov nadpultni regal, prodam. Telefon 031 867-240. 2799 DVA malo rabljena vinska hrastova soda, po 1501 in novo cisterno za kurilno olje, 1000 I, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 663-551. ž307 POCINKAN bojler, 1201, zo centralno, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 5718-323.	ž 304
K0Z0LČEK, okrasni, lesen, za vrt, prodam. Prodam tudi bivalni vikend na relaciji Celje-Lopala. Ceno 8.000.000 SIT. Telelon 041 945-589.	2823
kupim
ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482288,041 681-412. 2172 ČE ima kdo doma invalidski voziček, noj pokliče po telefonu 041 763-152. 2714
ODDAM
GARAŽO v garažni hiši, Vojkova ulka v Celju, oddam v najem, možen tudi odkup. Telefon 5885-373.	2720
RABLJEN voziček Chicco trekking oddam. Telefon 041 896-635. 2728
ZMENKI
PRAVNIK, privatnik, 56 let, urejen, želi prijateljico do 55 let. Resno. Telelon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjevo 11, Celje.	2755 MOŠKI srednjih let, urejen, iz okolice Celja, želi spoznati žensko srednjih let, lahko močnejše postave, za občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POUTJE 2004. 2765
JWB!mWBMH=»J!
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi. ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
44-letna simpatična ženska, doma med
Celjem in Slovenskimi Konjicami, želi spoznati poštenega moškega do 58 let. Telelon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 2755 MOŠKI, 45 let, urejen, z dobro službo, želi spoznati žensko ali mamico od 30 do 45 let za resno zvezo. Telelon 041 248-647.
2755
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velen je. 2034 VEČ gradbenih delavcev zaposlimo. Informacije od 7. do 15.30 ure po telefonu (03) 7461-221. Vilkogrod d. 0.0., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Š338 IŠČEM službo v dopoldanskem času. Telefon 051 306-915.	2716
TAJNICO za polovični delovni čas redno zaposlimo. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite na naslov: Fantom International d. 0.0., Ulica mesta Grevenbroich 13,3000 Ce-te.
REDNO ali honorarno zaposlimo dekle zo
strežbo pijačv lokalu. F bar, Obrtniška 8, Store.	2700
DELAVCE za določen in nedoločen čas, obvezen vozniški izpit, do 35 let, zaposlimo. Telefon 040 754-025, (03) 781-0239. Roberto Šket s. p., Vrhe 33,3221 Tehar-
II za do-
0. Pisne
V GOSTIŠČU ŠTORMAN PRI ŠOFERSKI MAMICI NA LOčlCI PRI VRANSKEM, V ŠEMPETRU IN V HOTELU ŠTORMAN V CELJU
eno kuharico ali kuharja,
veščega samostojne priprave gotovih jedi in jedi po naročilu.
Potrebujemo tudi samostojnega restavracijskega natakarja
v gostišču ŠTORMAN ŠEMPETER in v HOTELU V
CEUU. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ANTON ZVONE ŠTORMAN, Rimska cesta 10,3311 Šempeter v Sav. dolini ali pokličite po tel.: 041 608 451.
Baletta d.o.o.
Ob Dolenjski ialeznici 12. Ljubljana
PIZZERUI STELLA Arclin 72, Vojnik
(redno delo) z delovnimi izkušnjami Informacije:041/617707
ZAP0!
šek, ljubljanska cesta 3 a/l, 3000 Celje (zo razpis).	n
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
>OZOR, tudi letnik 2004" s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
IŠČEM delo, lahko tudi v proizvodnji. Telefon 031438-609.	2296 VZG0JITELHCA z aktivnim znanjem angleščine ali anglistko, z občutkom za delo z otroki (tudi študent-ka), dobi z oktobrom 2004 honorarno delo v Celju in okotd. Telefon 04189M35.MijaSefičs. p., Cesia no Ostrožno 13, Celje. 2727 ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po Zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šola in opravljen izpit C in E kategorije. Telefon 5443425. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12,3000 Celje, n HONORARNO delo, 4 ure v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. Mandlinkd. 0. 0., Podjavorškovo 1,3000 Celje. 2769
INGRAD KONCERN Ingrad koncem, d.d.
Lava 7, 3000 Celje OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA;
1.	zidar-3 delavci
2.	tesar - 2 delavca
3.	slikopleskar - 2 delavca
4.	keramičar - 2 delavca
5.	monter suhe montaže -1 delavec
6.'monter	strojnih instalacij -1 delavec
Zainteresirani pošljite svoje vloge na zgornji naslov.
GradiSan
ZIDARJA-DELAVCA Z IZKUŠNJAMI PRI IZDELAVI CEMENTNIH ESTRIHOV
za nedoločen čas NUDIMO STIMULATIVEN
ZASLUŽEK. Za informacije pokličite na
s kratkim življenjepisom na naslov GRADISAN d.0.0.,
Teharska cesta 110, 3000 Celje, v osmih dneh po objavi.
PRODAJALCI se zavedajo, da so rezultati
posledica truda. Ko vam uspe, postajate še učinkovitejši in se še bolj spoštujete, kor pa vam bo vsekakor koristilo, predani ste svojemu poklicu, izdelku in podjetju, za katerega delate. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkovo 7, Celje.
ŠIVILJA s prakso za serijsko šivanje dobi delo. Telefon 041 632-039. Cvetko Obrez s. p., Javomik 28, Štore. 2762
PODJETJE M.aniRink d. o .0., Podjavorškovo 1,3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071.
2769
ŠTUDENTU Potrebujemo vašo pomoč že od
meseca aprila. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškovo 1,3000 Celje.
2769
DISTRIBUTER ameriške korporacije Scott-fetzer redno zaposli zastopnike na terenu. Osebni dohodek je 150.000 SIT neto. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškovo 1,3000 Celje.
2769
PODJETJE M.and-Link d. 0.0., Podjavorškovo 1,3000 Celje, zaposli tajnico. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 4282-071.	2769
V Celju in okolici takoj zaposlimo
dve čistilki.
Dodatne info, na tel.:
03/70-00-270.
V ROČNI avtopralnici zaposlim dve pridni ženski, lahko študentki. V ročni avtopralnici invulkanizerski delavnici zaposlim pridnega moškega. Telefon 041 403-001. Dejan Štefančič s. p., Arja vas 10, Petrovče.	2779
NATAKARICO ali dekle iščemo za strežbo v dnevnem baru Tiffany v Celju. Telefon 041 311-845. GGM International d. 0.0., Kosovelova 16,3000 Celje.
STAVBNEGA kleparja, krovca, tesarja, in delavca zo delo na žagi zaposlimo. Rudi Rudnik s. p., Mariborska 49,3000 Celje.
V življenju le skrbi in delo ste poznali, sedaj od vsega truda ste zaspali. Odšli ste tja, kjer ni več bolečin, ana vas večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete
MARIJE ŽVEGLER
iz Lahovne 15 pri Celju (25.2.1910-9.5.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašča-nom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala kolektivu Ceste - Kanalizacije, hvala g. župniku Franciju Vončini za opravljen cerkveni obred. Prav tako iskrena hvala pevcem Pintarjevim s Fran-kolovega za odpete žalostinke ter pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni.
Tiho teče reka našega življenja,
tiho teče solza našega trpljenja, otrpne srce, ostane bolečina v srcu dragega spomina.
V SPOMIN
KARLU WEBRU
iz Velikih Gorele 17, Vrh nad Laškim
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Marija, sin Drago, sin Milan, hčerka Štefka z družinami.
_2339
VOZNIKA, s C kategorijo, z izkušnjami, zaposlimo. Telefon 031 526-001. Gemini S LH d. 0.0., Dobrteša vas 92, Šempeter v Savinjski dolini.	2807
VODJO kiicnega centra v Celju zaposlimo. Pričakujemo osebo, ki bo vzpostavila in vodila klicni center. Pokličite PMP d. 0. o, Ljubljana, Dunajska 56, telefon 041 635-789.	2818
IŠČEM šoferje zo razvoz pizz in hrane po terenu. Informacije po telefonu 031 804-719. Fagus d. 0.0., Švabova ulica 6, 3000 Celje.	2814
DELO za dostavno vozilo Citroen Jumper iščem. Lahko v jutranjih urah. Telefon 041 807-060.	Ž 305
DNEVNI bar v Žaku zaposli dekle za strežbo. Anica Ukšini, Bar BMW, Žalec. Telefon 041 203-198.	2305
RAZNO
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share d. 0.0., Mariborska 7, felje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 714-0116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660.
STRELOVODI, izdelava, montaža, strelovodov, popravila na starejših sti hah, prelaganje opeke, montaža žl bov. Jože Kline s. p., Gledališki trg Celje. Telefon 041 736-229.
KOMPLETNE adoptacije kopalnic in stani vanj nudimo v regiji Celja. Telefon Ofl 922-466. Gradbeništvo Klemenčič, ?» tizanska 15, Velenje.
STRANKE obveščam, do bom dne 31. 2004 prenehala s svojo dejavnostjo podjetniško in poslovno svetovanj MarjanaGermovšeks.p.
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah
izdelujemo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 6234)00. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica. 2450
IZDELUJEMO demit fasade, hitro, kakovo« no in po konkurenčnih cenah. Damjc Mauer s. p., Gosposvetska 3, Celje, tel fon 041 771-104.
FRIZERSKI salon, vpeljan, v najemu, odšl pim z odkupom opreme. Telefon 07 507-403.
. ^aeievanje 244 " JL 090 44 17
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitri kakovostno in strokovno. Novogradnji sanacije, adaptacija, fasaderska '* krovska dela. Inter-invest, svetoval«! storitvena družba d. 0.0., Cankarjeva! 3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 J 041 600 012.	28091!
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cend izdelujem peči in bojlerje za central« ogrevanje. Možnost kurjenja na dm* premog, olje. Garancija za peči je 5 Id Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofi1 vas. Telefon 5415-011. 28*
INFORMACIJE
Prazen kavč, dom, klop in
dvorišče, naše oko zaman te išče. Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, nas je v 75. letu zapustila draga mama, tašča in stara mama
LUCIJA PAJK
iz Celja (8.12.1929-18 5.2004)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nudili oporo v teh žalostnih trenutkih. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter ustna in pisna sožalja.
Posebej se zahvaljujemo gospodu Dragu Svetku in gospe Minki Podpečan za opravljene molitve, pogrebni službi Veking, gospodu župniku Vinku Čonču in njegovim sodelavcem za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Lenka, zet Rafko, vnuk Peter z Mirjano in vnukinji Darja in Vesna.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
Rad bi še tivel, zdaj boš mirno spal, a v naših srcih boš, dragi mož, ati in dedi, za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat in svak
IVAN ŽAFRAN
iz Podgrada pri Šentjurju (15.6.1942-11.5.2004)
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pisno
in ustno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu Boštjanu za cerkveni obred, gospodu Zagajšku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču in Obrtni zbornici Šentjur. Vsakemu posebej še enkrat hvala.
Brez besed in slovesa si
zaprla svoje trudne oči. V domu ostala je praznina, y naših srcih pa velika bolečina.
ZAHVALA
Nepričakovano, hitro in brez besed je odšla iz naše sredine draga žena, mama, omica, sestra, teta in prijateljica
MARIJA KOLAR
iz Štor (4.7.1939-5.5.2004)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, izrekli sožalje in
nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala bolnišnici Celje za takojšnjo pomoč, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat posebna hvala.
Žalujoči: mož Franci, sin Vojko z ženo Dragico, hčerka Tanja z Markom in vnuki Matic, Marsel in Mirjana.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega mo ža, očeta, tasta in dedka
BRANKA PAVIĆA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje
ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi.
ZAHVALA
V boju z boleznijo je tiho odšla draga mama, oma, praoma, teta, svakinja in tašča
MATILDA MLAKAR
(1.2.1915-17.5.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Pergerju za darovano sveto mašo in opravljen obred, govornici Ivici Kos za besede slovesa, pogrebni službi Raj in Špesovemu
domu za nego in pomoč. Posebno zahvalo izrekamo MPZ KUD France Prešeren iz Vojnika za lepo petje pri sveti maši in ob slovesu.
Žalujoči vsi njeni.
Ob boleči izgubi drage žene, stare mame in babice
ROZIKE KINCL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki
so darovali za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se osebju oddelka interne intenzive bolnišnice Celje za lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, ravnatelju OŠ Ponikva za besede slovesa. Gasilskemu
društvu Ponikva in pogrebni službi Gekott. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Mira z možem Dušanom, sin Jože z ženo Silvo ter vnuki Domen, Peter, Mojca in Patricija.

V SPOMIN
V cvetočem maju 2004 mineva 10 let slovesa od
FRANČIŠKE KANDOLF
iz Rimskih Toplic (1921 -1994)
Vsem, ki obiskujete njen grob, nosite cvetje in sveče, najlepša hvala.
Sin Jože, snaha Silva, vnukinji Tatjana in Alenka, pravnukinja Deja ter pravnuka Anej in Tilen.
1® ŠWM
Kar izgubili smo, zdaj iščemo, a s poti, po kateri si odšel, povratka ni. Ostala nam le solza je spomina, zakaj ta pot bila ti je edina?
V SPOMIN
25. maja sta minili dve leti, kar nas je zapustil dragi ati
VIKTOR PIRŠ
iz Trnovelj
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu. Sin Timej in vsi njegovi.
In prišel jedan... končala se je naša skupna pot, na ljubi zemlji naši, odšel si mimo, brez besed nazaj domov, k očetu svojem. Sklenil si svoj življenjski krog, z obujeno vero, da je Bog.
ZAHVALA
LEOPOLD PECKO s,.
iz Slatine 10 v Šmartnem v Rožni dolini
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zemeljski
zadnji poti ter mu darovali sveže cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem, ki so ga potrpežljivo bodrili ob njegovih zdravstvenih težavah. Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice in babice
IVANE FLIS
iz Trnovelj pri Celju
e zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni, ki jo imajo radi.
Boli, ko od bolezni, bolečine, usihajo mođ. To vemo vsi. ki ob tebi radi smo bili. Ljubezen, dobrota, odpuščanje tvojega življenja se v naša srca blago je za vekomaj vselila.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
ERIKA ZALAR
iz Šentjurja (10.2.1942-10.5.2004)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za vsako toplo besedo tolažbe in sožalja, telegrame, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred,
pevcem pa za čustveno odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo dr. Iličevi in sestri Fridi za zdravniško pomoč v času bolezni.
Žalujoči: mož Darinko, hčerka Katja in z družino.
n Andrej
Nagradna križanka
HOROSKOP
Ona: Muči vas kronična nezaupljivost, zato ste zavrnili povabilo osebe, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost. Spremenite se, drugače bo življenje teklo mimo vas, pa še stare prijatelje boste izgubili.
On: Simpatična znanka vam bo popolnoma spremenila načrte. Toda brez skrbi, dan se bo končal prijetno, kot že dolgo ne. Za poslovne zadeve si boste morali najti čas ob kakšni drugi priložnosti ...
uu V službi ne bo šlo vse, kot ste predvidevali, a se boste na koncu vendarle dobro ujeli in to predvsem po zaslugi prijatelja, ki vam bo nesebično pomagal. To vam bo dobra šola za y bodoče.
On: Nepričakovano boste ugotovili, da so čustva še vedno tako vroča, kot so bila nekoč. Lepe stvari je težko pozabiti, še toliko težje, če vas nanje spomni oseba, ki je nekoč že imela veliko vlogo v vašem življenju.
Ona: Podali se boste v preà tvegane poslovne vode, vendi vam bo nekdo obilo pornagd še zlasti s svojimi vezami 1 poznanstvi. Za uspeh bo ireij sicer še malo počakati, vendi pa bo zanesljivo prišel.
On: Potovanje bo prinest obilo prijetnih doživetij, pra tako pa si boste pridobili mj či za nove naloge, ki vas čak» jo. Razvoj dogodkov bo adiH sen od vas in lahko se bo zi dilo, da se boste resnično zi ljubili.
ŠKORPIJON
Ona: Na sprehodu boste sn čali osebo, ki si jo želite že da časa spoznati. Morali boste stj riti prvi korak, drugače bo pi\ ložnost splavala po vodi. In rt kar si ne domišljajte, dajem tako enostavno.
On: Zaradi dodatnega da se boste morali marsičemu cm povedati, vendar pa vas bo n nomer spremljalo prijetno ozml je, tako da vam vse skupaj /j bo predstavljalo napora. Ne jx zabite na prijatelje.
Ona: Mika vas, da bi radikalno spremenili svoje okolje. Nikar ne delajte tega, saj bi vam bilo še kako žal. Držite se tistega, kar imate v rokah, ostalo pa bo prišlo samo po sebi
On: Uspelo se vam bo dokazati na področju, kjer ste že dolgo želeli pokazati pravo vrednost. Tudi zato se vam bo dozdevalo, da vam bo uspelo vse, česar se boste lotili. Nikar ne pozabite na previdnost.
Ona: Ta teden boste rade ud Ije prisluhnili tudi mnenju a talih v družbi, saj boste pri pg membni osebni odločitvi potrt bovali pomoč tistih, ki imal to že za seboj. Znali vam boa
On: Morali boste izbirati me dvema variantama. Tokrat i bilo dobro, če bi enkrat za sprt membo opustili princip kovana in bi stvar dobro premislili. Su veda je končna odločitev pa
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 3. junija 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 13. maja. Prispelo je 1097 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 20
Vodoravno: POPGLASBA, STARA GORA, IRKA, AVAR, HOAD, KACE, OŠ, OMA, AKI, ANUŠA, NENNI, RAB, AJDA, DOB, BK, LA, PREŠEREN SMEH, ISRAEL, SAYONARA, ZLEK, FLOTOW, ROD, AIDA, IO, INLET, PROCESUA, OJ, EST, EN, VAS, RORA, VT, OREH, LEAR, NEBO, JUSTIN, ŠIR, TIMBERLAKE, SAAR, BRAT
Geslo: Preveč dobrega škoduje, premalo pa tudi.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC, prejme: Ivan Lupše, Bevkova 23, 3000 Celje.
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Dobroslav Polenik, Tovarniška 2, 3325 Šoštanj.
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Erika Knaus, Keršetova 5, 3270 Laško, Mirko Pere, Lopaca 7/ b, 3262 Prevorje in Vlasta Sebič, Cesta na grad 10, 3230 Šentjur.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
KUPON
Ime in priimek:.
l- V prvi vrsti se poskusite umiriti, sicer se lahko vaš odnos s partnerjem sprevrže v nekaj, česar si ne želite. Prevelika ihta in zagnanost vam utegneta prej škodovati kot koristiti.
On: Če boste na zadevo gledali s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki seje pripetil. Za povrh pa boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila.
Ona: V odnosu s partnerjem boste deležni čudovitih trenutkov, ko se boste počutili kot v devetih nebesih. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da si končno izpolnite dolgoletno željo, ki vam ne da miru.
On: Prijeten pomenek se bo končal rta povsem nepričakovan način, a tako, da vam pozneje sploh ne bo žal. Nikar ne omahujte! Pametna poteza vam bo prinesla obilico ljubezni, veselja in sreče nasploh.
Ona: Skrajni čas ježe, da odgovorite na pismo, ki že nekaj časa leži v predalu, saj nekdo to nestrpno pričakuje. Če se boste obirali, se vam lahko zgodi, da boste na koncu krajšo potegnili prav vi.
On: Ali ni že čas, da bi obračunali spremišljevanji o prěte-klosti? Živite za danes in izkoristite današnje priložnosti Stara modrost pravi, da ujetnik spominov ne more živeti v sedanjosti.
Ona: Uspeli se boste spon zumeti glede kočljive poslom zadeve, ki vam je že kar neki, časa grenila življenje. Na né način bo ravno to prvi koraki obdobje, ko vam bo uspevati tudi tisto, kar si doslej nzsij upali.
On: Ko boste spoznah auta riteto neke osebe, se bo vse sfaj paj razblinilo kakor milni mi hurček. Nikar ne verjemite, ka vam povedo drugi, raje si us tvorite lastno mnenje. Pazite ni telefonski klic!
Ona: Pošteno se boste zakc pali v reševanje finančnih U žav, pri čemer lahko v obiln meri računate tudi na pomo prijatelja, ki do vas ni povseti ravnodušen. Rezultati se bodi pokazali hitro in ne le v fine c ah.
Orv Spoznali boste veliko vih prijateljev, med njimi osebo, ki vam bo že na prvi pd gled več kot všeč. Nikar se nj obirajte, izkoristite prijetno al mosfero, saj vam enostavno rt more spodleteti.
Ona: Konec tedna boste pri. živeli i> hrepenenju in odšteva nju ur do srečanja s partnerjem ki ga zadnje čase izredno pij grešale. Povejte mu to in vida boste, da vam ne bo žal.
On: Bodite pozorni na dO godke okoli sebe, saj boste ® tako pravilno reagirali in si izognili nastavljenim postent ki niti niso tako nedolžne, ki| se vam morda dozdeva. Pa&\ te, da vas ne bo zaneslo!
VODNIK
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dan po jutrišnjem
12.50. 15.30,18.10,20.50,23.40
10.50. 14.00. 17.10, 20.20,23.30 Eurotrip
11.20.13.30.15.40,17.50,20.00,22.30
14.20. 19.20, 23.50 Wilbur se boie ubiti 12.00. 16.30, 21.30 Koliiinski popust 13.00. 16.50 Kurbi
19.00,21.10,23.20
18.30
In prišla je Polly
13.50. 16.00,21.00.23.00
KOLOSEJ
Dan po jutrišnjem
11.00.13.40.16.20,19.00 (razen sreda). 21.40, 00.20
Kristusov pisfon
19.00 (sreda), medijska premiera
11*50.15.10. 18.30.21.50 Otroci Jrtče
12.40.14.50.17.00,19.10.21.20,23.30 Kurbi
12.50.15.00.17.10.19.20.21.30,23.40 Eurotrip
11.10.13.20.15.30.17.40,19.50 LEGENDA;
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
NEDELJA 18.00 Hidalgo 20.00 I
PETEK
Medvedja brata I 21.00 Pošast
SOBOTA in NEDELJA 19.00 Medvedja brata i 21.00 Pošast
ČETRTEK
20.30 Zbiralec ŽMjenj
PETEK 18.00 Zbiralec ŽMjenj 20.15 Troja 23.15 Zbiralec ŽMjenj
mala dvorana 19.00 in 21.30 Trinajstletni« 21.15 in 23.45 Pobegla porota
17.30 Troja
19.00 21.00 i 23.00
17.00 18.45 20.30
Trinajstle trici
Art kino: Kako sem ubil svojega očeta Trinajsttetnici
NEDELJA
I Zbiralec življenj
mala dvorana
Reševanje malega Nema Trinajstletmci
Art kino: Kako sem ubil svojega očeta
PONEDELJEK
Zbiralec življenj
mala dvorana
Estrogenska brigada: Trinajstletnici
17.30 Troja 20.30 pred slovenskim
mala dvorana 20.00 Estrogenska brig
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Medeno srce Hermanova ustvarjalnica
17.00 Muzej Velenje, galerija_
R'n'R (Rokenrol)
vodstvo avtorja Jurija Vižantina
po razstavi
18.00 Galerija Mik_
Domen Slana
odprtje razstave dd akademskega slikarja
18.00 Knjižnica Laško_
Dr. Bogdan Žorž
vzgojno predavanje: Razvajenost
Slavnostna seja občinskega sveta
s podelitvijo občinskih priznanj 18.00 Knjižnica za mladino Velenje M. Gripe: Pelerinova hči
18.00 Dvorana Hmeljarskega doma
Šempeter_
Anja Ropotar: Premlada
promocija CD-ja
19.BO KDTYnovlje Celje_
M. Frayne: Hrup za odrom
gledališka komedija
19.30 Narodni dom Celje______
Slavnostni koncert
ob2S-letniridelovanjaMePZCetis Celje
19.30 Kulturni center Laško Koncert MoPZ Laško
19.30 Narodni dom Celje
M. Matišič: Hrvaška emigranta
19.00 Cerkev sv. Jožefa nad Celjem Orgelska šola sv. Jožefa nad Celjem
javni nastop učencev
Viktor Šest
odprtje razstave
18.00 Velenjski grad
20.00 Likovni salon Celje Media Fokus
predstavitev punk se
Prenovljena stalna zbirka v počastitev pristopa v EU
odprtje razstave 18.30 Dvorana GŠ Slovenske Konjice
Absolventski nastop 19.00 Cerkev sv. Jožefa nad Celjem GŠ Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana koncert 19.30 Narodni dom Celje
In the Crossfire
Tradicionalni ples poročnih pa-
21.00 Braniborpub Trebog
koncert irske skupine
9.00 Lilekova ulica
Mravljica: akt 2004
prvo poulično slikanje ženskega akta
Razstave
Izobraževalni center Štore: razstava Teharje skozi čas, do 30.8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava olj na platno Vlada Geršaka.
Galerija Mozaik Celje: razstava del Marije Višič-Guine in Tomislava Marijana Bilosniča, Lionsi Zadra Lionsom Celja, do 2.6.
Likovni atelje: Vlado Parežnik, Mo-' zirje, razstava ilustracij, do 31.5.
Galerija Borovo: razstava olj na platno Milana Rožmana, do 15.6.; razstava olj na platno Metode Žgeč, do 22.6.
Kavarna Celjskega doma Celje: redna letna pregledna razstava slikarskih del članov Celjskih likovnikov sekaje KPD, do 21. 6.
Likovni salon Celje: razstava Belfast, do 30.6.
Galerija Dan Celje: razstava likovnih del slikarja Daniela Hrovata, do 31.5.
Gorenje d.d.: razstava likovnih del Zdenka Huzjana.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava Odsevi/Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do
10. 7.
Etol Škofja vas: dobrodelna prodajna razstava likovnih del raznih avtorjev iz Celja in Ljubljane, do 15.6.
Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov: Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajn-ca, do 31.8.
Gostišče HochkrautTremarje: stalna razstava olj na platno Vlada Geršaka.
KD Slovenske Konjice, velika avla: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1. 9.
Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
NLB Slovenske Konjice: razstavlja ZlatkoPrah.
ZD Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec-Didi.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov Društva konjiških likovnikov.
Avla SB Celje: razstava gradiv dijakov Srednje zdravstvene šole Celje z naslovom Nekajenje, do 31.5.; razstava Svetovni dan okolja od 1.6. do 15. 6.
Gostišče Urbanček Dramlje: razstava olj na platno Draga lliča, do 31.5.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, avtorja mag. VladimirjaŠli-barja, do 31.10.; Odsevi davnine. Antično steklo v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava
V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6.
Osrednja knjižnica Celje, avla knjižnice na Muzejskem trgu: razstava raziskovalnih nalog Raziskovalci znova vabijo na razstavo, do 18.6.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavaaktov Vojka Kumra.
OŠ ob Dravinji: Tematska razstava učencev ob 250-letnici rojstva Jurija
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov.
Galerija Volk: razstava del Dragoti-na Vlasta Paniča, člana sekcije Celjskih likovnikov Svoboda Celje do 30. 6.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Rie-mer ja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar; bidermajersko pohištvo, freska iz 14.
14. dnevi mladih in kulture 2004 Velenje
21.00 Max klub
Robert Jukič oktet (jazz)
PETEK
21.00 Atrij Velenjskega gradu Trubački orkestar E. Ajdinoviča + Bobnars United
SOBOTA 10.00 Jezero
Likovna delavnica (akril na karton) , risanje grafitov 21.00 Rdeča dvorana Laibach+The Stroj+Orkester fraj-tonarjev Roberta Goličnika
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30
Oblikovanje gline
Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30
stol. iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: mag. Ivan Kolar Od realnosti do irealnosti.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisken stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Zbiramo prijave za enodnevni izlet v Gardaland, ki bo 5.6., in zainteresiranih pri izvedbi TV-oddaje (igralci, montažerji, ka-
3.6. se začne letni kino na občinskem dvorišču. Stalnice:
meditacija: ponedeljek ob 19.30
pevske vaje: sobota ob 15.00 sproščanje in meditacija: ponedeljek ob 18.00 šah, tarok, enka, namizni nogomet, namizni tenis ...
20.00 Zlata dvorana Zdravilišča Laško
lO.OO Olroški muzej Hermanov brlog Ornamenti na pohištvu
Hermanova ustvarjalnica 11.00 Občasni razstavni prostori
MNZ Celje_
Prekomorska mladost odprtje razstave 19.30 Narodni dom Celje
fg srnou
petek ob 22.00 Jezikovne delavnice italijanščina nadaljevalna: ponedeljek ob 16.30 italijanščina začetna: torek ob 16.30
nemščina začetna: torek ob 19.30
španščina začetna: sreda ob 17.00
nemščina nadaljevalna: sreda ob 18.30
portugalščina: petek ob 17.00 Stalnice
Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 12.00, ob petkih od 16.00 do 18.00, vodi Barbara Zupane.
Šport in rekreacija
Tae do: ponedeljek in sreda ob
19.00
Plesne delavnice Capoeira, brazilska umetnost gibanja, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 Folklora, sobota ob 13.00 Plesna šola Power dancers torek ob 15.30
Air born crew, sreda in ponedeljek ob 15.30 Squad'n'effect sreda in ponedeljek ob 17.00
www.skms.net
Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete četrtek ob 19.00 v P2 vadba joge petek ob 18.00 v P2
Klub ^ Smeh
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita:
ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice:
sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
H
Foto razstava... Albanija
i: Aleksandra Lazič a ogled do konca junija 'ww.filter-slovenia.org
Rekreacija:
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00
		M	1	
				
			11.15	
Pravljične ure sobota od 10.30 d				

041/651 056 in 03/490 0222
Kako postati Bernarda Marovt
Sobotnemu finalnemu večeru za model Bernarde Marovt v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška Slatina je brez dvoma manjkalo malce več glamurja, saj je manj kot uro trajajoča prireditev izpadla preveč preprosto, tiho, intimno in nezanimivo. Še več, med gledalci, ki so kakšnih 150 sedežev resda napolnili do zadnjega kotička, ni bilo zaznati niti enega zares znanega obraza, saj je šlo večinoma le za goste iz rogaških hotelov. Pa vendar, prireditev je kljub temu delovala sila iskreno in simpatično, kar je za takšne, ponavadi umetne cirkuse, vsekakor prava posebnost. Celjani smo med desetimi finalistkami močno pogrešali lepo-tičko Ivo Štefanič, ki je žal izpadla že v polfinalu, zato smo se morali zadovoljiti le s humornimi izjavami Barbare Višnar s Ponikve pri Gro-belnem.
IZTOK GARTNER
Akademska slikarka Marija (Marjanca) Prelog in
ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač, dve Konjičanki, ki živita v Ljubljani, sta se v soboto pri Dvorcu Trebnik srečali prvič po tridesetih letih. Glede na to, da sta skupaj hodili v celjsko gimnazijo, vsaj ena vsa leta »šprica« obletnice. Kako Ljubljana slabo vpliva na ljudi ...
Mi zalivamo, gnojimo...
Udeleženec letošnjih X. Likovnih prijateljevanj akademski slikar Bogdan Čo-bal in direktor Zlatega griča, soorganizator prireditve, Janez Lešnik, sta modrovala o gojitvi. Slikar o gojitvi prijateljstva, ki da je naporno, saj zahteva veliko gnojenja in zalivanja, direktor, v mislih pri trti in vinu, mu je pritrjeval. Do žlahtnosti prijateljstva in vina je pač podobna, dolga pot.
Na zmago in novo leto!
Med najbolj zadovoljnimi ob zaključku likovnih prijateljevanj sta bila direktor Unior turizma Maks Brečko in odgovorna urednica Radia Rogla Valerija Motaln. Maks Brečko je za svojo firmo kupil najdražje prodano sliko, olje Brez naslova Narcisa Kantardži-ča, in namenil v štipendijski sklad z nakupom dveh steklenice vina posebne polnitve kar 200 tisoč tolarjev. Za Valerijo Motaln, ki je uredila imenitno knjigo Deset let likovnih prijateljevanj in uspešno pripeljala letošnja dogajanja do zaključka, pa se pričenja novo leto. Šteje jih od enega do drugega »prijateljevanja«.
Najboljša glasbenika med likovniki
Ko so v rokah akademskega slikarja Bonija Čeha milo zazvenele strune violine in ko se mu je pri klavirju pridružil konjiški likovnik Arpád Šalamon, so še fotoaparati v Belem konju zatajili. Slikica je z ogrevanja: Boni Čeh in Al'jazzira band...
MILENA B. POKLIČ
FASADERSTVO
PE CELJE, Ljubljanska cesta 20
PC LEVEČ, Leveč 18, 3301 Petrovče, tel.: 03/4267-582
esmna
PONUDBATEDNA SPALNICA VERA
79.990 SIT
M GOTOVI KO Dommopfuimos
DELOVNI ČAS: delavnik od 8.-20. ure sobota od 8.-17. ure