Kratck obris godbine povestnice. (Dalje.) V 17. stoletj« so se orglc močno zboljšale. Mojster H e n~ ning v Hildesheim-u jc znajdel napete mehove fSpannbalge), kteri so še dandanašnji naj bolj v navadi; Krislijan Forner sapno tehtnico fWindvvage); Andrej Werkmeister enakomerno razdeljenje temperature pri vbiranju orgel in glasovirov. Zdaj še le je zginil iz orgel tako imenovani ,,volk", t. j. tresenje nevbranih glasov. Mojsteri Kasparini, očc in sin (1. 1624. — 1745.) in bratjo Silbermann so si pridobili veliko slavo. Bogomir Silberniann fr. 14. jan. 1. 1683., f 4. avg. I. 1723.) je izdelal v 45. letih 1. 1708. — 53. dve in štirdeset orgel, deloma prav velicih. Orgle v stolni cerkvi v Strasburg-u je začel mesca decembra 1. 1716., ter jih je dodelal mesca avgusta 1. 1726. Xjegovo poslednje in skoraj da tudi naj lepše delo so orgle v katoliški cerkvi v Draždanah. Znamenit mojster je bil Josip Serassi (r. I. 1750., -j- 1. 1807.), kteri je v Bergamu postavil dvoje nasproti stoječe orgle na 84 spreinenov, ki jih je po skritem melianizmu združil. Xjegov sin Dragotin, r. 1.1780. je postavil 1. 1808. velikanske orgle na 86 spremenov v mestu Komo. Bedos de Oelles je spisal 1. 1768. imenitne bukve, v kterih je na tanko popisal izdelovanje orgel. Poleg teh bukev je izdal slavni profesor Topfer v Vinarii (Weimar) 1.1855. preinienitno delo te verste, ktero je obogatil s svojiini po trudapolni poti tridesetletnega poskušanja pridobljeninii skušnjami in niatematičniini dokazi. Med izdelovavci orgel novejšega časa se posebno odlikujejo: Friderik Walker v Ludvigsburg-u na Bavarskem, ki je izdelal nekaj zeld velikih orgel celo na Rusovsko, p. v Petrograd, Helingfors, Reval, Kegel i. t. d. Tudi Kardinal Havlik je po tem mojstru 1. 1855. dal izdelati nove velikanske orgle za stolno cerkev v Zagreb. Velikana vseh velikanov pa je 1. 1856 postavil ta mojster v stolno cerkev v Ulni-u, orgle 8 čveterimi manuali, z dvema pedaloma in na 100 spremenov, kterih podperstniki se tako lahno igrati dajo, kakor pri kakih malih orglicah na kakih 10 sprenienov. Sapo daje 12 lesenih omaric, v kterih se natanjčno zapirajoči krov gori in doli premika (Kastenbalge). Piščal imajo te orgle 6.286, izmed kterih naj večja na čelu orgel stoječa je s podnožjem vred 40' dolga in ktere diameter meri 2'. Visoke so vse orgle 92', in široke 42' wiirtemberške mere. Friederik Ladegast v Weissenfels-u je 1. 1857. Izdelal imenitne in velikanske orgle s štirimi manuali in dvema pedaloma v stolno cerkev v Merseburgu, ktere so si prisvojile veliko slavo ne Ie v Evropi, temuč celo iz Amerike jih je 1. 1859. neki izveden organist ogledat in poskusit prišel. Friderik Haas v Kloster-Muri na Švicarskem, Friderik Schulze v Pavlinceli (f 1. 1860.), Janez Peternel v Seligenthal-u, Bukov v Hirschbergu, Ibach v Barmenu so znatni mojstri o izdelovanju orgel sedanjega časa. Pervo poskušnjo, orgle z lokomotivom skleniti, je storil 1. 1838. angleški duhoven Birkett. Xaredil je orgle na so- paro (Dampforgel) na 8 spranenov. Dandanašnji se nahajajo take orgle na vseh velikih amerikanskih parovozib. V kristalni palači v Londonu stoje paro-orgle, imenovane ,,Ca 1 lio p e", ki iniajo čedno uverstene podperstnike. Kadar soparna moč za ?' 100 funtov doseže, se sliši teh orgel glas 12 angleških milj dalječ. V Sovem Orleanu imajo ^kalijopo" namesto zvo- nOV. (Dalje prili )