Poštnina plačana v gotovini. izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni številki Din* —50. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN O" 'T. OrednIStvo In upravnIStvo Je v Ljubljani, GradiSCe Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri iekovnem >• v tUroCnhu *a ozemlje SHS j letno D 60*—, za pol leta D 30'—, za Četrt leta D 15'—, meseJno D 5*-, za Iik ^ V V .il U.953, — štev telefona 552. —. — Plafa In toil se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1922. o*’ ŠTEV. 39. V Na posvetovanju dne 26. t. m. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani so sklenili udeleženci in zastopniki podpisanih korporacij, da prirede v pondeljek, dne 3. aprila ob poln 11. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani Trgovci, obrtniki in industrijalci, protestirajmo proti neznosnim dav čnim bremenom, ki se jih nalaga pridobitnim stanovom in proti raznim ši-kanain, s katerimi se krivično postopa proti nam, Se posebej pa proti: prometnemu davku, solnemu davku za 1.1SZ0 in zakonu o pobijanju resinje. Na predposvetovanju dne 26. t. m. je bilo tudi sklenjeno in sicer obvezno za vse trgovske grem i je in zadruge v Sloveniji, da morajo biti dne 3. aprila t. 1. vse trgovine v Sloveniji brez izjeme cel dan zaprte, da se bo vsakemu posameznemu trgovcu mogoče udeležiti javnega protestnega shoda v Ljubljani. Smatramo, da je moralna trgovska dolžnost vsakega pripadnika na-ših stanov, da se v eminentnem interesu naših eksistenčnih vprašanj oo-kaže solidarnega in se brezpogojno prilagodi sklepom podpisanih organizacij. Na protestnem zborovanju dne 3. aprila t. 1. v Ljubljani hočemo glasno zaklicati vsej javnosti in onim prizadetim faktorjem, ki s svojimi nepremišljenimi odredbami in zakoni davijo naše gospodarstvo in tirajo naše pridobitne stanove v položaj, ki postaja za nas od dne do dne ne-znosnejši, da nočemo samo mi nositi krivično nam naloženih davčnih bremen. temveč, da zahtevamo pravično razdelitev davkov na vse stanove. Zakon o pobijanju draginje je samo pesek v oči konzumentskim masam, ni pa pravo sredstvo, ki bi ublažilo današnje draginjske razmo- List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.— ); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Vojni in povojni dolgovi naše države. Kot naše vojne dolgove se zaenkrat navaja oficijelno pri nas samo vojne dolgove bivše Srbije. Glede vojnih dolgov bivše monarhije, ki tvorijo bistven del imovine prečan-skih denarnih zavodov, še vlada ni zavzela nikakega definitivnega stališča in izbegava rešiti to vprašanje, ki je za naše denarne zavode živ-Ijenskega pomena, ker je ž njim zvezano vprašanje propada odnosno na-daljnega obstoja naših hranilnic. Vojni dolgovi Srbije so dvojne vrste, in sicer za dajatve v blagu in opremi in za posojila v gotovini. V gotovini je prejela Srbija v toku svetovne vojne od Francije in Anglije v mesečnih predujmih 781,824.036 francoskih frankov in predujme za anui-tetno službo v znesku 154,211.430 frankov, skupaj torej 936,035.466 fr. frankov. Ameriška vlada je dala na razpolago Srbiji predujem 12 milijonov dolarjev, ki se je porabil za podporo interniranih in ujetnikov v sovražnih državah in za podporo naroda v Srbiji. Ta vsota znaša, računana po kurzu 5.18 frankov, (r2 milijonov 160.000 fr. frankov v zlatu. O dajatvah v blagu in opremi likvidacija še ni izvršena in zato tudi podatki še niso zbrani. Finančno ministrstvo kalkulira, da bo znašal ta dolg okrog ene milijarde zlatih frankov. Finančni minister je sam dal krasno spričevalo našim vojaškim komisijam, ld so prevzemale to blago s tem, da je izjavil v parlamentu: »Ministarstvo vojno, koje skuplja sve te račune bori se sa velikim teško-čama, koje dolaze odatle što rad pri prijemu materijala nije bio dobro organizovan. Materijal nam je predavan na raznim mestima, u Francu-skoj, u Africi, u Solunu, i pod raznim okolnostima. Ni sami naši sa-veznici još nisu sredili sve svoje knjige. Ima pogrešaka bilo kot zaklad ..misijo nadaljnih dinarskih banko/cev. Konečno sta francoska in angleška vlada še te- kom leta 1919 dale novo posojilo v znesku 50 milijonov frankov. Ta vsota se je porabila za izplačilo kuponov predvojnih posojil. Gornji dolgo- ■ vi znašajo skupaj 357 milijonov v frankov. Ni nam treba ponavljati koliko skrajno žalostnih stvari smo tekom preteklih dveh let slišali o ameri-kanskem fižolu, ki je konečno vendarle zgorel v Zemunu, koliko nepotrebnega galanterijskega in luksuz- nega blaga je prišlo na ta račun v skladišča ministrstva za prehrano. In vendar še do danes niso bili slavljeni krivci v zapor in na zatožno klop. Le kadar so volitve se začne napadati enega ali drugega ministra, ne da bi se konkretno ugotovilo, Loga in v koliko zadene krivda. Po volitvah pa zaspi ves boj. Mi mislimo, da so dolgovi, ki so se nam naprtili na tak lahkomiselni način, pretežki, da bi se dala stvar danes prezreti ali pozabiti. Nedopustno je, da bi imel naš davkoplačevalec občutek, da dela za brezvestne špekulante in demagoge, ki se pod krinko rodo-ljubja in političnih fraz dopuščajo taki zločini nad narodnim delom in premoženjem. To gospodarstvo kriči po maščevanju in obračunu! Praksa iz leta 1919 se je nadaljevala tako dolgo, dokler je nam sploh kdo hotel kaj posoditi. Samoumevno, da so nam kmalu zaprli inozemci svoje blagajne, ker so videli, da ni v naši državi pri gospodarski obnovi nobenega sistema in programatične-ga resnega dela. Po konvenciji z dne 29. maja 1920 se je najelo pri grški narodni banki posojilo 15 milijonov drahem za izplačilo dobave tobaka. Za to posojilo se je moralo položiti jamstvo, in sicer eno tretjino v frankih, ostanek pa v državnem depozitu po kurzu 100 drahem — 300 dinarjev. - -Kazen tega imamo, kakor poročal finančni minister, v inozemstvu še »nekoliko letečih ali po naše visečih dolgov«, glede katerih pa ministrstvo niti nima vseh točnih podatkov. Tu sem spada v prvi vrsti dolg za petrolej pri Standard Oil Companv v znesku 3,161.403.54 dolarjev iz začetka leta 1919. Dosedaj je izplača- t ______________ _ _ _ _ i neumesuih re. Skrajno sramotno pa je, da se s zaduženja.« K temu ni treba pojasnil, nega tega dolga 2,142.i93.34 dolar- stražniki in orožniki preganja naše Jasno je, da bo ta obračun trajal še jev. Ta petrolej je bil kupljen v prvi legitimne trgovce ter jim z nepravil* mnogo let in da bomo prikrajšani le partiji po ceni 3.50 dolarjev v Solunu, niin postopanjem krati ugled in voo- mi pri tem. — *-------* or, j., šteno ime pred javnostjo in jih celo P° teh podatkih bi torej znašali "—'i c«,i;xx~ .. • . voj (j0lg0Vi bivše Srbije 1.999,195.466 zlatih frankov. tira pred sodišče, kjer se jim narekujejo za brezzmiselne bagatele naravnost drakonske kazni. Vsemu temu moramo napraviti konec. Poživljamo Vas torej v interesu skupnosti, da dne aprila t. 1. za cel dan zaprete svoj obrat in se zanesljivo udeležite na ta dan sklicanega protestnega zborovanja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 27. marca 1922. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza trg. gremijev in zadrug 3« Slovenijo v Ljubljani. Zveza industrijcev na slov. ozemlju v Ljubljani. Pokrajinska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. pozneje pa že po 5.37 dolarjev eif Rjeka. Račun se je imel izplačati po dospetju blaga, kar pa se ni storilo, marveč se je z izplačili začelo šele Po vojni je naša država najela . 31. oktobra 1919. Ker se monopolna posojila v inozemstvu v gotovini in v materijalu, poleg tega pa tudi posojila v lastni državi. V inozemstvu je bilo najeto prvo posojilo v začetku leta 1910 pri ame uprava ni pravočasno pokrila, trpi danes ogromne izgube in radi tega vedno povišuje monopolne takse. Takrat je bil dolar poceni in se je d6* bil po 7 do 8 dinarjev, medtem ko je riški vladi v znesku 15 milijonov do- sedaj dosegel povprečno vrednost 75 larjev za nabavo živil. Ako se tečaj do 80 dinarjev, torej desetkratno dolarja računa po 5.18 znaša dolg ceno. 77,700.000 zlatih frankov. Dalje je Tu finančni minister ni prijel ni- dovoljla Amerika kredit 40 milijonov kogar za ušesa pri monopolni upravi dolarjev za nabavo raznih potrebščin radi brezvestne špekulacije in radi iz ameriških skladišč v Franciji. Od draženja monopolnih predmetov. — tega kredita se^ je porabilo okrog 25 Seveda protidraginjski zakon velja milijonov dolarjev, kar znaša 129 mi- le za trgovce, za monopolno upravo lijonov 500.000 frankov v zlatu. Na- in njeno famozno gospodarstvo pa ne. dalje je francoska vlada dala še te- Še danes smo dolžni za ta petrolej kom leta 1919 100 milijonov franco- 1,019.210 dolarjev. Pri tej petrolejski skih frankov posojila, ki se je pora-, aferi, ki je nagemu državnemu ugle- du v inozemstvu več škodovala kot celo hrvaško vprašanje je moral na konec Wiener-Bank-Verein v Beogradu pomagati državi iz omake. Ali bi se ne bilo dalo pravočasno organizirati nakup dolarjev, ki so jih pošiljali naši izseljenci iz Amerike, za kritje tega računa. Ali je dovoljeno, da se danes vsled tega podvojuje vse monopolne takse? Kam bi prišli naši trgovci, ako bi tako čudno gospodarili kot neodgovorni elementi monopolne uprave. Pribijamo, da so to podatki finančnega ministra, iz katerih se zrcali gospodarstvo prvih let po osvoboje-nju, ki je moralo voditi do današnje situacije, ko se vse razkraja v nezadovoljstvu in nezaupanju. (Dalje prih.) Občni zbor siov. obrt. društva v Mariboru. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je imelo dne 12. marca 1922 v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi redni občni zbor. Med gosti je bil navzoč tudi načelnik Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. E. Franchetti. Predsednik g. Fran Novak je otvoril zborovanje, ter poročal o delovanju društva v minulem upravnem letu. V svojem govoru je pov-darjal, kake važnosti je društvo, ki se je ustanovilo dme 5. decemb. 1920, za obrt, čije rešitev je mogoča samo v dobri organizaciji. Društveni tajnik g. Franjo Kenda je podal obširno poročilo, ki je dalo jasno sliko o vzornem delovanju društva. Društvo je štelo začetkom minulega leta 136 rednih in 6 podpornih članov, danes je vpisanih 215 članov. Vršilo se je 42 rednih odborovih s^j. Tudi je društvo priredilo v minulem letu javen protestni shod, 5 sestankov, 3 poučna predavanja in 1 banket na čast hrvatskim tov. obrtnikom. Društvo je sprejelo skupno 1556 dopisov, med katerimi je kot važen dokument zahvala Nj. Vel. kralja za poslano udanostno izjavo ob priliki otvoritve »I. obrtne razstave v Mariboru«. Odposlalo pa je društvo 4211 dopisov. Društvo je priredilo tudi knjigovodski tečaj, ki ga je vodil ravnatelj Mariborske tiskarne g. S. Detela. Priredila so se tudi tri poučna predavanja. Društvo se sedaj prav pridno pripravlja za letošnjo »Pokrajinsko obrtno razstavo«, ki obeta hiti ena največjih prireditev tekočega leta v Mariboru. Pokroviteljstvo razstave je prevzel pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, a predsednik razstave je g. F. Novak. Po soglasni odobritvi tajniškega poročila, je podal društveni blagajnik g. Rudolf Monioč svoje poročilo. Bilanca kaže. da je imelo društvo začetkom minulega upravnega leta 3541.20 K premoženja, a da ima danes 95.440.71 K. Od tega premoženja je naloženih 56.000 K za vajeniški dom v Mariboru. Soglasno se je sklenilo, da se zviša članarina od 1^ Din na 5 Din za člana na mesec. Od elanov, ki bodo na novo vstopili, se bo pobirala vpisnina v znesku 10 Din. Vsak član dobi brezplačno strokovno glasilo »Obrtni Vestnik«. --Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen predsednikom g. F. Novak, podpredsednikom pa F. Horvat. Kot odborniki so bili izvoljeni sledeči gg. ■ % L. Šetina, krojaški mojster, Iv. Kvas, klobučarski mojster, Fr. Bureš, urar in zlatar, Joža Volčič, mizarski mojster, J. Stajnko, kolarski mojster, F. dpes ml., stavbenik, kot pregledovalca računov: gg. J. Pečar in R. Kompare; kot odborniki gg.: A. Marušič, J. Kelc, J. Mislej, Ljudevit Pucelj in A. Cilenšek. Predsednikom društvenega sodišča jo bil izvoljen M. Vali-tar. — Na to je g. Monjač v kratkih, jedrnatih besedah orisal potrebo ustanovitve vajeniškega doma v Mariboru, ki je za vzgojo obrtniškega naraščaja nujno potreben, ako hočemo dobiti zdravo delavstvo. V debato so posegli tudi gg.: Beranič, Kelc, Bureš in drugi, ki so soglasno povdarjali potrebo in važnost vajeniškega doma v Mariboru. Izvolil se je poseben odbor, ki bo ukrenil potrebno, da se ta ideja čim prej uresniči. G. Franchetti je pozdravil zbor v imenu ljubljanskih obrtnikov, se zahvalil za navdušeni sprejem ter v svojem nadaljnem govoru naglašal, kako velike važnosti in potrebe je strokovno glasilo »Obrtni Vestnik5 , ki prinaša obrtnikom za mali denar pouk o vseh važnih naredbah in zakonih, davčnih in drugih za obrtnika važnih zadevah. Obrtniki so že sami uvideli potrebo strokovnega lista s tem, da so se nanj polnoštevilno na- * ročili. Pri slučajnostih se je soglasno sklenilo, da pristopi društvo kot član k zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Sklene se nadalje, da se skliče ob priliki Pokrajinske razstave v Mariboru veliki obrtniški shod, kjer se bodo pretresala najvažnejša obrtniška vprašanja. Z ozirom na to, da se namerava v zakonodajnem odboru sprejeti nov obrtni zakon, ne da bi se prej vprašalo za mnenje obrtnike iz Slovenijo, je bila predlagana in soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Na občnem zboru ^Slovenskega obrtnega društva« v Mariboru, dne 1‘2. marca 1922. polnoštevilno zbrani obrtniki odločno protestirajo proti temu, da bi se brez sodelovanja obrtnikov v Sloveniji obravnavalo o zakonu, ki je za nas zelo važen in pomemben. Zato zahtevamo, da se pred sprejetjem tega zakona zaslišijo tudi zastopniki slovenskega obrtništva.« — Prvi občni zbor tega društva, ki je bil polnoštevilno obiskan, je pokazal, kako lepo prospeva in kako se razvija to mlado društvo. Gospodarski pregled Čehoslovaške. (Poročilo trg. agencije SHS v Pragi.) (Nadaljevanje.) Poljedelska industrija. Četrtina celokupne žetve (400 milijonov kvin-talov) se uporablja v industrijske Bvrhe in to: za 189 sladkornih tovarn, ki proizvajajo letno 17 milijonov ton sirovega sladkorja; za 676 pivovarn, katere proizvajajo 13 milijonov ht piva; za 1100 destilerij, katerih kapaciteta znaša 1,151.000 hi alkohola; za 128 tovarn škroba; za 13 tovarn pivovarskega kvasa z letno produkcijo 720 q; za 140 tovarn slada; za 380 tovarn za prepariranje sadja in marmelad, ki predelujejo črez pol milijona sadja; za 800 mlekarn — njih kapaciteta znaša 40 milijonov hektolitrov mleka, od kojega se polovica uporablja za maslo, sir in druge proizvode. Nad 10.000 mlinov je za dobo žetve angažirano s predelavo lokalnih pridelkov, kakor tudi onih, ki se uvažajo. Poleg tega obstoji še 40 opekarn z letno kapaciteto 6000 vagonov. Iz gorinavedenega se brez dvoma vidi, da je Čehoslovaška poljedelska industrija lepo razvita. V glavnem smemo razdeliti čeho-slovaško proizvodstvo v štiri skupine in to: 1. Proizvodstvo sladkorne pese. 2. Kultura cerealij (pšenice in rži). 3. Kultura krompirja in ječmena. 4: Kultura krme za živino. Po navedenem redu sledi tudi intenzivnost eksploatacije. Gozdarstvo. Na 100 ha površine je 33 ha gozda, kar pomeni, da je Čehoslovaška na gozdih bolj bogata, kot je Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija. Največ gozda je v privatnih rokah (61 %), a najmanj pod državno upravo. Od privatnih gozdov pripade ena tretjina na malo posest, a dve tretjini na veliko (črez 500 ha). Listnatega gozda nahajamo 53 %, a črnega gozda 47 %. Med črnim gozdom nahajamo osobito bor (ena tretjina od vseh gozdov), in jelko. — V listnatem gozdu dominira bukva, posebno v Slovaški, za njo sledi hrast. Lahko rečemo, da se ena tretjina gozda ne eksploatira racionalno. Kakor v vseh državah, tako se je pojavilo tudi tukaj po vojni padanje produktivitete. Razloge za to najdemo v dejstvu, da so bili tekom vojne tako organizmi živine, kakor tudi zemljišče prekomerno ekspioatirani in oškodovani. Poleg tega je mnogo zemljedelcev umrlo, a mnogo živine propalo. Zemlja je izgubila obilno azotične hrane in fosfatov in vsled pomanjkanja krme se je stalež živine zmanjšal, nastale so bolezni itd. Ako pogledamo statistiko, bodemo videli, da je proizvodstvo v letu 1919 padlo za 40 % napram povprečnemu proiz-vodstvu zadnjih pet predvojnih let. To pomeni, po cenah iz leta 1920, izgubo za okoli 6 milijard kron, a ako se vzame za podlago cene svetovnega tržišča, znaša ta izguba črez 20 milijard. Proizvodstvo je znašalo pred vojno, ako vzamemo za bazo cene, ki so bile v začetku 1920, okoli 15 milijard 400,000.000 K; proizvodstvo v letu 1919 pa 9.500,000.000 K, kar pomenja deficit v znesku 5.900,000.000 kron. Ako bi se hotelo spraviti zem-ljedelske posesti v stanje, v katerem so bile pred vojno, bi bilo zato potrebnih kakih 15 milijard kron. Industrija. Cehoslovaško industrijo smemo razdeliti v tri skupine. V prvo skupino spada industrija, ki dobavlja potrebne surovine v državi tsami, n. pr. zemljedelska industrija (sladkor, alkohol, pivo, slad, ami-don itd.), porcelanska industrija, ter steklena in lesna industrija. V drugo skupino spada industrija, ki dobiva le del potrebnih sirovin v državi n. pr. industrije, ki proizvajajo ali upo-trebljajo jeklo, železo in druge kovine. V tretjo skupino spadajo industrije, koje dobavljajo vse sirovine iz inozemstva, kakor n. pr. tekstilna industrija, industrija fosfatov, industrija gotovih kovin (bakra, niklja i. d.). Uvoz je znašal pri prvi skupini 21 milijonov kron, izvoz pa 713 milijonov; pri drugi skupini je znašal uvoz 538 milijonov, izvoz pa 1079 milijonov; v tretji skupini uvoz 453 milijonov, izvoz pa 905 milijonov. Celokupni uvoz vseh treh skupin je znašal 1012, izvoz pa 2697 milijonov kron. Ta vsota dosega vsoto, ki se nanaša na Belgijo, medtem ko so Anglija, Amerika, Francija in Rusija imele pred vojno večji izvoz. Po prejšnji produkciji bivše Avstrije, proizvaja Čehoslovaška: sladkorja 92 %, alkohola 46 %, piva 57 ?o, slada 37 %, življenskih potrebščin 50 %, kemičnih predmetov 75 70, kovin 60 odstotkov, porcelana 100 %, stekla 92 %. Tekstilnega blaga, in to iz bombaža 75 %, iz volne 80 %, iz jute 90 %, rokavic 90 %, obleke 75 %, papirja 65 %. Tako je bilo.stanje pred vojno. Ker je bilo po premirju nemogoče uvažati sirovine za industrijo, je mogla prva skupina pač obdržati svojo polno produkcijo, medtem ko je druga skupina obratovala s pre-kinjenji, in je tretja skupina popolnoma počivala. Toda tudi industrija prve kategorije je obratovala vsled primanjkovanja premoga, čegar produkcija je padla iz 37,000.000 ton v letu 1919 na 20,000.000 ton, le omejeno. Od te produkcije premoga, je dobila tekstilna industrija 45 %, rudniki, električne tovarne in slična podvzetja so dobila 90 % potrebne količine premoga. Sladkorne tovarne so dobivale 95 % premoga, da bi mogle vzdržati obrat, potreben za predelavo žetve. Tovarne stekla so dobivale od potrebne kvantitete premoga 85 %. Druge manjše industrije niso dobivale več nego 13 odstotkov potrebnega kvantuma premoga. Iz tega razloga so se proizvodstvo odnosno izvoz zelo zmanjšali. Brezposelnih v Cehoslovaški ne nahajamo, ker so se vsi konflikti, ti-čoči se plač, regulirali potom arbitraže ali sporazuma. (Deije prih.) izvoz m uvoz. Dovoljen izvoz 2000 lahkih feoaj. Na podlagi rešenja ekonomsko-finančnega odbora ministrstva je minister poljopri-vrede in vode dovolil izvoz lahkih konj in sicer čez carinarnice Gjevgjelije in Rakek po 500 kom., Maribor 400 kom., Gornja Radgona 200 kom., Bitolj in Ba-kar po 150 kom. in Caribrod 100 kom. Občni sbor »Izvozne banke«. Na občnem zboru »Izvozne banke«, ki se je vršil dne 27. t. m., se je sklenilo, da se poveča osnovni kapital na 15 mil. din. Dividenda znaša 30 Din, a čisti dobiček znaša Din 3,789.544.—. Nemški izvoz večji od uvoza. V letu 1921 je bil prvič po vojni izvoz večji kakor uvoz. Vzrok temu je bil, ker je bil prepovedan uvoz hrane. Celokupni uvoz je znašal 13.700 milj. mark, a izvoz 14.600 milj. mark. narodno gospodarske zaSne. Trgovina. Trgovski dogovor i Nemčijo. Trgovski dogovor med nami in Nemčijo je predložen nemškemu parlamentu v odobrenje ter bode še v teku tega tedna ratificiran. Industrija. Nova pivovarna v čebu. V Čebu je začela dne 29. pr. m. obratovati nova pivovarna, katera je povsem moderno urejena. Zgradba iste je trajala 3 leta. Denarstvo. Man k o v državnem proračunu Poljske. Poljski proračun izkazuje 458 milijard dohodkov in 591 milijard izdatkov, torej manko od 133 milijard poljskih mark. 1000 ruskih rubljev brez vrednosti. Sovjetski rublji imajo rekord v številu in brezv rednosti. V prometu je nad 10 tisoč milijard rubljev. Tisočaki nimajo nikake vrednosti več. Cena zlata v Nemčiji. Cena zlata, po kateri kupuje Nemčija zlato, je določena (baza 20 mark v zlatu) na 950 mark v papirju. Za zlate 10 mark se plača 175 papirnatih mark. Zlata pariteta avstrijske krone. Poslovodstvo Avstro-Ogrske banke je določilo zlato pariteto avstrijske krone s 1360 avstrijskih kron. Oavkl. Davčne olajšave za nove zgradbe. Ministrstvo za socijalno politiko je že končalo ter podpisalo pravilnik o oprostitvi davka na dohodke iz novozgrajenih stavb. — Glasom pravilnika se oprostijo nove zgradbe in dozidana nadstropja brez obzira na mesto, velikost in karakter zgradbe. Oproščeni so tedaj lastniki zgradb (imenovanih v čl. 13, točka a) in b) uredbe o stanovanjih ». dne 8. aprila 1921) od plačanja davka na dohodke iz teh zgradb v sledeči meri: 1. Za dobo 20 let v Beogradu, brez obzira na mesto, velikost in karakter zgradbe. Isto velja tudi za dozidana nadstropja. 2. Za dobo 10 let v vseh okrožnih mestih, in to: a) zgradbe v glavnih ulicah in na trgih, v kolikor spadajo v območje centra mesta, b) zgradbe gospodarsko in socijalno sla-bejših meščanov, ki vsebujejo izključno mala stanovanja, imajo več nego tri sobe ter druge pripadajoče prostore (kuhinja, klet itd.), pri čemer je pogoj, da se imajo te zgraditi in predati za uporabo najdalje do 1. oktobra 1923. leta c) zgradbe z malimi stanovanji, ki se bodo zgradile ter predale uporabi v teku leta 1922. d) vse zgradbe z malimi stanovanji, katere so zgradile gradbene zadruge in slična društva, ki ne delajo za dobiček. 3. za dobo 7 let: a) zgradbe v mestih sploh, ki so posebno pripravljene, ter tudi služijo industriji in obiti, kalfcor tudi delavska stanovanja pri industrijskih podjetjih, b) zgradbe v vseh drugih mestih, ki so naštete v točki 2. tega člena s tem, da bo za zgradbe pod b) in c), ki se ne bodo sezidale v predvidenem roku, veljala oprostitev za pet let; 4. za dobo 5 let: vse druge zgradbe sploh, ki se nahajajo v mestih, a niso naštete v tem členu. terltia. 1’ojasnilo za carinjenje razklopljo-nih železnih plugov. Na vprašanje neke carinarnice radi pravilnega in enotnega carinjenja železnih plugov, kadar dospejo v razklopljenem stanju, daje finančni minister na podlagi št. 9 in 20 zakona splošne carinske tarife in po zaslišanju carinskega sveta sledečo pojasnitev. Pri postavki št. 552/1 carinske tarife se razumejo pod kompletnimi plugi, plugi, ki dospo v sestavljenem ali razklopljenem stanju. Kadar dospo deli plugov, ki se jih ne more sestaviti v pluge, se jih carini po postavki št. 552/2 carinske tarife, kakor je navedeno v pripombi 1 št. 552 carinske tarife. Samo po sebi je razumljivo, da se morajo carinski uradniki pri pregledu tega blaga natančno prepričati, ali ko deli plugov prispeli kot razklopljeni plugi, ali samo kot deli plugov. Povifianje monopolske takse na sol. Z rešitvijo upravnega odbora samostal-ne monopolske uprave Po v. br. 47 in z odobrenjem finančnega ministra Pov br. 171 z dne 1. marca t. 1. je povišana monopolska taksa na sol na 90 dinarjev v zlatu ali na 180 dinarjev v srebru. Povišana monopolska taksa se plačuje od 11. marca 1922 dalje. Znižanje carine na sladkor v Italiji. Italija je znižala carino na sladkor od 1 lire na 0.70 lir. PromefL Prometne vupostave. Sprejemanje iu odpošiljanje robe v vozovnih uakladili potom ponovne predaje za Gronau loko in Gronau tranzit v smeri na Nizozemsko je zopet dovoljeno. — Počenši s 1. aprilom t. 1. se zvišajo brzojavne pristojbine v tuzemskem prometu in sicer: Pristojbina za besedo, se zviša od 20 na 30 par, najmanjša pristojbina za brzojavko od 2 na 3 dinarje. To velja tudi za plačani odgovor. (Rp.) — Nadalje se zviša navadno prejemno potrdilo (Pc.) od 2 na 3 dinarje za nujno (Ped) od 6 na 9 dinarjev, brzojavke z več naslovi (Tmc.) za vsak prepis od 2 na 3 dinarje. — Z istim dnem odpade zaračunanje dosedanje osnovne pristojbine za 1 dinar. Zaračunanje železniškega pribitka ostane neizpremenjeno. Prometne omejitve. — Sprejemanje praznih cistern, ki so namenjene za polnjenje za postajo Boryslov, je do nadaljnega ukinjeno. Odprava odpremnih izkaznic za promet v obmejnem pasu 15 km od meje. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice je inšpektorat državnih železnic v Ljubljani ukinil odpremne izkaznice za prevoz sladkorja, jedilnega olja, masti, poljedelskih pridelkov, mlevskih produktov, živali itd., ker po novem zakonu o izvozu z dne 23. septembra takih odpremnih izkaznic ni več treba. Izkaznice se sedaj zahtevajo le za one predmete, katerih izvoz je prepovedan, med katere pa spada razen dragih kovin samo živinska krma. Dobava, prodaja. Dobava sena. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani poživlja interesente, da stavijo dne 8. aprila t. I. ob 10. uri predpoldne intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti pismene aii ustmene ponudbe glede dobave sena. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. h našega vinskega trga. Ker nimamo izvoza vina, je položaj na našem vinskem trgu zelo slab. V Dalmaciji se je položaj malo popravil. V srednji in južni »Dalmaciji se prodaja 13—15% vino po 1150—1250 K. V južni Srbiji so se zaloge znatno zmanjšale. Kupci se obračajo v Banat, kjer je bil položaj do danea jako slab. Naši novi in ukinjeni konzulati. ■Nj. Velič. kralj je določil, da se ustanovijo v Milanu,. Miinchenu, Carigradu, Varni, Celovcu in 1’ečuju novi konzulati naše države. Ukine se pa kr. konzulat v Pireju in generalni konzulat v Carigradu. Rusija proti evropskim eksploatat-*im načrtom. Moskovski dopisnik londonskega »Observerja« poudarja, da stoje v Rusiji na stališču, da bi se morala med Francijo in sovjetsko vlado vršiti direktna pogajanja. Sovjetska vlada ne more nikdar privoliti v izsesoval-ni načrt antante in pričakuje, da bo na drugi strani tudi Nemčija uvidela, da bi bila tudi njena poguba, ako bi začela postopati z Rusijo po načrtu, ki ga je sporazumno z Londonom in Parizom zamislil Stinnes. Ruski brzojavni promet. Brzojavno poročilo iz Revala trdi, da bo neka večja družba vzpostavila brzojavno linijo Kopenhagen - Petrograd - Pekin. Linija Petrograd - Pekin deluje že do Irkutska. Tržno paroUlo. Pšeniea: bačka, odnosno sremska <78 kg) zaključena je po 1750 K, ječmen bački (63 —64 kg) se nudi po 1150 K, oves bački, odnosno sremski se nudi po 1240. koruza ab Bečkerek je zaključena po 1250 K, moka br. baza ponujana je po 2860 K, svinjska mast. postaja Bačka netto je ponujana po 8200 K. — Položaj slab. Kolomjaln/o blago. Kava: Hamburg : Cene za pol kg: Santos good 27 do 28 mark, Santos Sup. 30 do 32, Santos extra 33 do 34, Santos prime 36 do 38, Santos extra prime 89 do 40, prana kava 42 do 53, Rio 26 do 33. Roba na potu in Santos good 33.50, extra 34.50, superior 36, Rio 27 do 34. Kovine. Kovine. Newyork: baker elektrolit. loko 13 (13), kositar, loko 28.83 (29), svinec 4.75. cink 4.72 (4.72), železo Nortb Foundry 18.25 (18.25), bela pločevina 4.75 (4.75). London: baker, plačan, 59.12, ček 66, baker elektrolit. 66.75—67.75, baker bestseleeted 63- 65, Strongsheets 90, kositar izplačilo 143.37, ček 145, svinec 21.75, cini: 25.75, aluminij za izvoz 125, antimon rog. 34, bela pločev. loko 19.1, živo srebro 10.75—10.87, nikelj 175, v.olfram 9.3, srebro 33.25, zlato 94.9, platina 390. Borza. r kupuje in prodaja vse vrste valut po najugodnejših cenah. PAia Ulita Štev. 44-46 Reicher & Turk. Ml 1 Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbtt, Amoldsteln. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklane ■ živine v kateri koli kraj. —___-- Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. ====== 1500 hrustov lepih ravnih, brez kit in grč, se proda iz skupnega posestva soposestnikov iii Črnomelj-Krupa in je komaj 2 km oddaljeno od kolodvora. Prodaja se vrši potom ofertov pro kub. m, olerte je poslati do 1. maja t. 1. v roke gospodarskega odseka v Črnomlju; na pozneje dospele oferte se ne bo oziralo. Dne 2. maja ob 2. uri pop. se bode vršila ob enem javna dražba v ?tisami mestne občine Črnomelj za ste hraste. Po končani dražbi se od-pro oferti in odda sečnja hrastov najvišjemu ponudniku — naj si bo že potom ofert ali potom javne dražbe. Pogoji se lahko vpogledajo pri gospodarskem odboru ozir. istega načelniku Josipu Fabjanu v Črnom- ^u- ~ Odbor. KAMENIT ■v vp $£SSffi*s} Mmkjt ■':Wm Ir R11EST - CEIE1T - SKjRIlJ dobavi Krnit tovorno LaSko. Nabirajte pr! vsaki priliki za »TRGOVSKI DOMM Prispevke spreiema: »»Trgovski dom, LjubBjana." "" za ■ftagireb, devize: Berlin '100—103, Bukarešta 240—245, Milan 1655—1665, London 1425—1435, Newyork 820—324. Pariz 2000—3000, Vraga. 605—610, Švica 6100 6200, Dunaj 4.35—4.40, Budimpešta 37.50 —38.50. Valute: dolarji 318 —322, avstr, krone 4.55, čal. krone 570 —595, fr. franki 2825—2875, napoleon-dori 1000, nem. marke 109, leji 240 lire 1630-1640. Jadranska banka 1060. Ljub. kreditna banka 920. Ljub. strojne tovarno 840. Trbov. premogokopna družba 1030. Btfoifrad, devize: Berlin 25.30— 25.70, Budimpešta 9.90, Bukarešta 62.50 do 63, London 356. Newyork 82.50— 82.70, Pariz 725, Praga 150, Sofija 53, Švica 1530, Dunaj 1.12—1.20, Ženeva 1530, Milan 412—415; valute: funti 80.50-81.50, leji 60.50-61, čsl. krone 148, levi 49. Curih: Berlin I.57, Newyork 5.15, London 21.51, Pariz 46.35, Milan 26.20, Praga 9.45, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.06«, avstr, žigosane krone 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 22.72— 22.78, Beograd 90.68—90.92, Berlin 23.32 V2-23.42 K, Budimpešta 8.47-8.53, London 331.75 - 332.25, Milan 384.20—384.80, Newyork 75.94—76.06, Pariz 682.50— 683.50, Praga 140.27 'A — 140.47M, Sofija 50.95-51.05, Varšava 191 195, Curih 1473.75—1476.25; valute: dolarji 75.44—75.56, levi 49.95 -50.05, funti 329.75-330.25, franc, franki 681.50-682.50, lire 381.70-382.30, dinarji 90.48—90.72, poljske marke 189.50 do 193.50, leji 54.04-54.16, švic. franki 1471.75—1474.25, češke krone 140.02',;;