Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVI. - Štev. 3 (1785)
Gorica - četrtek, 19. januarja 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Edinost v Kristusu Vsakdanje teptanje človekovih pravic
(PREMIŠLJEVANJE ZA TEDEN KRŠČANSKE EDINOSTI)
KREPITEV EKUMENSKE ZAVESTI
Leto za letom se kristjani po vsem svetu zbiramo k skupni molitvi za edinost vseh vernih v Kristusu. Molitvena osmina od 18. do 25. januarja je zaradi ekumenske molitvene razsežnosti že znamenje edinosti v Kristusu. Letos še posebej, ko obhajamo obletnico našega odrešenja in sprave med seboj, bi morala molitvena osmina pritegniti vsakega izmed nas k delu za edinost Kristusove Cerkve.
ODLOK O EKUMENIZMU
Skoro bo minilo dvajset let, odkar je 2. vatikanski cerkveni zbor objavil odlok o ekumenizmu. Ta odlok je sicer namenjen katoličanom, toda zaradi svoje vsebine in nakazanja ekumenske poti je primeren tudi drugim kristjanom, ki želijo edinost v Kristusu.
Edinost v Kristusu je tudi skrivnostno delovanje Svetega Duha kot nas uči koncil. Uresničuje se pa po prizadevanju in delovanju ljudi, posebno tistih, ki so tesneje povezani z božjim Odrešenikom. Najgloblji vzor edinosti v Cerkvi je skrivnost v Trojici božjih oseb, ki so enota enega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha.
O tem vprašanju je razpravljala mešana mednarodna komisija za teološki dialog med rimskokatoliško in pravoslavno Cerkvijo v Munchenu. Zborovanje je bilo poleti 1982. Na njem so sprejeli listino, ki med drugim poudarja nauk o edinosti Kristusa v Cerkvi.
Ta edinost se najprej in na najpopolnejši način izraža v Evharistiji, ki dejansko uresničuje krščansko občestvo v medsebojni povezanosti. Kakor se Evharistija obhaja v cerkvah na različnih krajih in vendar govorimo o eni sami Evharistiji, tako se različne krajevne Cerkve povezujejo po evharističnem Kristusu v edinosti, kar pomeni, da krajevne Cerkve že v neki določeni razsežnosti u-stvarjajo edinost, ki pa še ni popolna. Vsekakor ta edinost presega psihološko, rasno, socialistično ali kulturno edinost. To je »občestvo Svetega Duha«, ki zbira razkropljene božje otroke.
Z močjo Evharistije je po delovanju Svetega Duha odpravljen greh, ki ruši in razdira krščansko edinost. Zato je greh razkola ali kakršnihkoli ločitev v nasprotju z božjim odrešitvenim načrtom. Kristjani ga torej lahko premagujemo z vrednim prejemanjem sv. obhajila. V kolikor bomo prejemali Gospodovo Telo in Kri, v tolikšni meri bomo uresničevali edinost med nami, spravo s svetom in med ljudmi.
EDINOST IN RAZLIČNOST
V Kristusovi Cerkvi se nujno pojavljata edinost in različnost. Edinost, ki ima vzor v Kristusu se izpopolnjuje in uresničuje v »občestvu Svetega Duha«, ki deluje v krajevnih tj. posameznih Cerkvah, povezuje vernike v edino skrivnostno Kristusovo Telo, tj. v vesoljni Cerkvi. Krajevne Cerkve so pa nujno različne kar zadeva njihovo zgodovino, kulturo in družbeni položaj, toda njihova različnost ne sme in ne more razdirati ali uničevati enote Cerkve. V tem primeru gre za odpad, ker ruši edinost v Svetem Duhu.
Naslednji globlji vzor edinosti in različnosti je prav v skrivnosti Trojice božjih oseb. Bog je samo eden in edini kot skupnost treh oseb: Oče, Sin in Sveti Duh. Vse tri božje osebe so nedeljiva enota Boga. Tako je tudi Cerkev ena in edina ter istovetna s skupnostjo krajevnih Cerkva. Edinost in različnost sta povezani v toliki meri, da eno brez drugega ne bi moglo obstajati. Posamezne Cerkve se sicer razlikujejo po zunanjem videzu in redu, enotne pa morajo biti v verskih In nravnih načelih.
Verniki smo torej povezani med seboj v obhajanju Evharistije, ki je tudi znamenje vesoljne edinosti, obenem pa odgovorni vsak na svoji ravni za to, da se ohrani edinost v Cerkvi.
Načela ekumenizma, ki jih je sprejel vatikanski koncil, pridejo do uveljavljanja pri pogovorih tako s pravoslavnimi kot protestanti in anglikanci. Razveseljivo je dejstvo, da se je ekumenska zavest posameznih Cerkva utrdila in da si utira pot med božjim ljudstvom, ki si želi edinosti in miru.
Ves dosedanji ekumenski napredek, vsi žgoči pastoralni problemi, ki vabijo k sodelovanju med Cerkvami, pripravljajo pot in utrjujejo upanje, da bomo skupaj vsi kristjani obhajali Evharistijo, ki u-resničuje vesoljno bratstvo in edinost vseh vernih v Kristusu. Tako bo Cerkev po edinem evharističnem Kristusu postala zakrament odrešenja za vse človeštvo.
Iz vseh teh razlogov je povsem upravičeno, da obhajamo Teden krščanske e-diosti kot znamenje prihodnje edinosti v Cerkvi. Jezus Kristus že uresničuje to edinost, ki pa jo lahko mi s svojimi grehi oviramo, če se premalo zavedamo, da v Svetem Duhu kličemo Boga Očeta v nebesih. V tem letu odrešenja in sprave storimo korak naprej v ekumenskem prizadevanju, da se bo uresničila Jezusova prošnja, naj bomo vsi eno.
J. M.
Kakor je razvidno iz poročila ustanove »Amnesty International«, se je v letu 1982 kar 117 držav pregrešilo zoper človečanske pravice. Ti prekrški vsebujejo smrtne obsodbe brez predhodnih sodnih procesov, umore političnih nasprotnikov, aretacije in mučenje zapornikov brez procesa, sistematična preganjanja oporečnikov raznih veroizpovedi. Največ kršitev zoper človekove pravice je bilo ugotovljenih v Vzhodni Evropi, v Afriki, Aziji, Srednjem Vzhodu, v Srednji in Južni Ameriki, medtem ko sta Severna Amerika in Zahodna Evropa v tem oziru dovolj v redu, čeprav bi bilo treba tudi tu še marsikaj izboljšati.
MALO DRŽAV BREZ GRAJE
»Poročilo 183« »Amnesty International« obsega 351 strani. Iz njih zvemo, da so brez graje države Belgija, Švica, Norveška in Finska. Države kot Jordanija, Kuvajt, Združeni arabski emirati ob Perzijskem zalivu in Katar pa so nasprotno omenjeni organizaciji sploh preprečile dostop do informacij. Veliko ovir je ta organizacija naletela pri poizvedovanju v Kitajski, Dominikanski republiki, v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, Poljski, Argentini in Zairu. Veliko držav je svoje podatke politično prikrojilo v svojo korist, med njimi SZ, ZDA in Velika Britanija.
Papežeue besede diplomatskemu zboru
V soboto 14. januarja se je sv. oče sestal v Vatikanu s predstavniki 108 držav, ki vzdržujejo z Apostolskim sedežem redne diplomatske odnose. Ta sestanek je tradicionalem in je redno na začetku novega leta.
Sv. oče je pred vsem poudaril, da se ne sme izgubiti niti dneva več za odstranitev težke napetosti, ki je nastala med obema velesilama in ki povzroča zaradi kopičenja jedrskega orožja strah in tesnobo med prebivalstvom tako na Zahodu kot na Vzhodu. Omenil je dosedanje pozive Reaganu in Andropovu za obnovitev pogajanj. Kdor bi se tem pogajanjem hotel izogniti, si nalaga težko odgovornost pred človeštvom in zgodovino.
Poleg napetosti med Vzhodom in Zahodom obstaja po papeževih besedah še druga med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. To vprašanje občuti skoro vse človeštvo. Položaj še slabšajo izredni vojaški stroški. Širjenje območij revščine postaja najhujša nevarnost za svetovni mir.
Vsak narod ima pravico, da si svobodno izbere srvojo politično usmeritev. Vsaka neodvisna država ima pravice in dolžno-
sti. Vsaka oblast mora biti v službi svojih državljanov in vsem zagotoviti osnovne pravice, vključno svobodo vesti in versko svobodo. Absolutno je treba odpraviti mučenja, izginotja političnih nasprotnikov, vsiljene izselitve, usmrtitve po hitrih postopkih in od drugod vodena gverilska gibanja. Notranji mir v državi je treba iskati in oblikovati ob upoštevanju narodnih, verskih in kulturnih posebnosti, predvsem pa ob spoštovanju pravic manjšin.
Nekaterih mednarodnih problemov se je sv. oče izrecno dotaknil. Tako je o-menil vprašanje Namibije v jugovzhodni Afriki, ki nestrpno pričakuje neodvisnost, za palestinsko ljudstvo je zahteval ob jamstvu za obstoj Izraela lastno domovino kot temeljni pogoj za mir in pravičnost na Bližnjem vzhodu, izrazil je svojo zaskrbljenost nad položajem v Srednji Ameriki, Libanonu, Afganistanu, Kambodži in v raznih afriških državah. Povsod naj bi se umaknile tuje čete, prizadeta ljudstva pa naj bi svoje odločitve svobodno sprejemala. Prav tako je obžaloval krvavo vojno med Irakom in Iranom, ki nima konca.
Dttti mnfti n leti 1984 odolrea
Deželna zbornica Furlanije-Julijske krajine je še pred božičnimi prazniki odobrila finančni proračun za leto 1984 ter triletni finančni načrt za obdobje 1984-86. Za proračun so glasovali svetovalci strank deželne večine (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk,', proti svetovalci KPI, MF, DP in MSI, svetovalci Liste za Trst pa so se vzdržali.
V razpravo o proračunskih dokumentih je izčrpno posegel tudi deželni svetovalec SSk dr. Štoka. Tako v zadevni komisiji kot v splošni razpravi v zbornici je slovenski predstavnik analiziral predložene dokumente v luči potreb, ki jih narekuje splošna gospodarska kriza, ki je zajela posebno tržaško in goriško območje, ter pričakovanj slovenske narodne skupnosti kot dela celotne deželne družbe tako na gospodarsko socialnem kot narodno političnem področju.
V svoji glasovalni izjavi je vzel na znanje zagotovila odbora, da si bo stalno
Najmanj 1609 oseb je bilo v letu 1982 usmrčenih v 42 državah potem ko so bile obsojene na smrt. Še drugih 1435 smrtnih obsodb je bilo izrečenih v 60 državah. To so številke, ki jih je ugotovila »Amnesty International«, dejansko število pa je gotovo večje.
V nekaterih državah so človekove pravice popolnoma nepoznane. V Afganistanu je bilo na tisoče ujetnikov kruto mučenih s strani filosovjetskega režima; v zahodnoafriški državi Gvineji je že pred šestimi leti izginilo 2.900 oseb ne da bi našli sled za njimi; več tisoč političnih umorov so zabeležili v srednjeameriških državah Gvatemali, Salvadorju in Hondurasu; v Kitajski se nadaljuje z množičnimi procesi proti takoimenovanim reformistom. V Pakistanu se obtožence biča v javnosti. Dramatičen je položaj v Iranu, kjer si sledijo usmrtitve brez procesa druga za drugo; sam režim je priznal 624 takih usmrtitev.
V Afriki ni države, ki ne bi bila omenjena v poročilu »Amnesty International«. Politični nasprotniki so izginili v Ugandi, Keniji, Etiopiji, Gvineji; zapornike so mučili v Angoli, Kamerunu, Kongu (Brazzaville), v Namibiji, Ugandi, Nigru, Južni Afriki, Zimbabweju in Rvvandi.
MUČENJA IN PROTIZAKONITE ARETACIJE
Mučenja in slabo postopanje z aretiranimi so bila ugotovljena tudi na Srednjem vzhodu, v Egiptu, Siriji (tu režim predsednika Asada uporablja 23 vrst mučenj), v Iraku, Bahreinu, Tuniziji in Libiji. V slednji se režim polkovnika Ge-dafija ne pomišlja fizično likvidirati svojih nasprotnikov. Tudi Izrael ni prost očitkov. V zasedenih območjih prihaja do protizakonitih aretacij in slabega ravnanja s tamkajšnjim prebivalstvom.
V Latinski Ameriki ni države, ki bi bila brez krivde. V Kubi ostajajo v ječi Castrovi nasprotniki, čeprav so prebili v njej že 20 let. Mučenja se sistematično uporabljajo v Boliviji, Kolumbiji, Čilu, Haitiju, Gvatemali, Salvadorju, Hondurasu, Mehiki, Peniju, Paragvaju, Surinamu, Urugvaju, Venezueli in do prihoda nove demokratične vlade tudi v Argentini.
V Vietnamu, Kambodži in Laosu preživlja v taboriščih bedne dneve na deset-tisoče oseb, ki naj bi bile politično »prevzgojene«. Tudi Filipini, Pakistan in Južna Koreja poznajo politične zapornike, ki so predmet številnih mučenj. Na otoku Taiwan so že 30 let v ječi ljudje, ki
so se pregrešili edinole z nepovoljnim mnenjem zoper obstoječe oblastnike. Na Kitajskem se nadaljuje s čistkami množičnega obsega. V Indiji se preganja verske in etnične manjšine.
NEČLOVEŠKO POSTOPANJE V VZHODNI EVROPI
»Kruto nastopanje, nečloveško in ponižujoče« z jetniki »Amnesty International« javlja tudi za mnoge evropske države; Albanijo, Bolgarijo, Romunijo, Grčijo, Turčijo, Poljsko, Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. V Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški se državljane aretira že, če izrazijo željo po izselitvi v tujino. V Ulstru (Sev. Irska) angleške oblasti proti irskim borcem za neodvisnost otoka postopajo brez sojenja na hitro roko. V Albaniji se strogo kaznuje različnost mnenja in poskus pobega iz države (kazni so od 10-18 let zapora). Odkar je postala Albanija v letu 1967 uradno brezbožna država je pripadnost katerikoli veri (muslimanski, pravoslavni, katoliški) že zločin, ki se kaznuje z ječo in koncentracijskimi taborišči. Znani sta zlasti Balš in Spac, v katerih živi 2.500 do 3.000 zapornikov v izjemno nečloveških razmerah.
Eno najbolj obširnih poglavij je v Poročilu posvečeno Sovjetski zvezi. Omenjenih je kar 450 oseb, ki so zaprte zaradi prekrška različnega mnenja. Leta 1982 je bilo poslanih (v kolikor se ve) v kazenska taborišča 200 oseb, 17 pa v norišnice. Sistematično se preganja katoličane, pravoslavne, baptiste in muslimane ter tiste Jude, ki izrazijo željo, da bi se izselili v Izrael, nadalje ukrajinske, litvanske in armenske nacionaliste.
IN ITALIJA?
»Amnesty International« ji predvsem očita, da ostajajo obtoženi predolgo časa v preiskovalnih zaporih, da se kaznuje oporečnike vesti, da se nekatere zapornike izsiljuje k priznanju z mučenjem.
Slika, ki smo jo prikazali, je mračna in nevredna 20. stoletja, ki se ponaša s svojo naprednostjo, prosvetljenostjo in kulturo. Pri tem je žalostno zlasti spoznanje, da so skoro vse države, ki so v Poročilu omenjene, podpisale Helsinško listino o človečanskih pravicah. Nov dokaz, da je za uveljavitev teh pravic potrebno kaj več kot zgolj podpis. Mi bi preprosto rekli: potreben je strah božji ter spoznanje, da je vsak človek moj bližnji, moj brat in božji umotvor.
J. K.
Dokument Slovenske skupnosti o manjšinski zaščiti
prizadeval pri vladi in parlamentu v Rimu, da se pospešijo priprave za izglasovanje ustreznega okvirnega zakona, ki bi uredil pravni položaj Slovencev v deželi, in napovedal svoj ugoden glas za proračunske dokumente.
V isti glasovalni izjavi je tudi ostro obsodil znani dogodek v rojanski družinski posvetovalnici, kjer so predstavniki skrajne desnice preprečili redno sklicano sejo, ker je bila sklicana z dvojezičnim vabilom. Med prisotnimi je bil tudi deželni svetovalec Liste za Trst Gam-bassini, ki se je pridružil omenjeni pobudi neofašističnih elementov proti dvojezičnim vabilom. Zato je pozval deželni odbor, naj skrbno prouči zadržanje omenjenega svetovalca in uradno nastopi pri pristojnih oblasteh, če so on in drugi kršili člene 340 in 342 Kazenskega zakonika, ki prepovedujeta motenje in prekinjanje izvrševanja javnih služb ter žaljenje upravnih teles.
Odkar je konec novembra lani stopilo v ospredje vprašanje o zakonski ureditvi zaščite slovenske manjšine, so se ponovno dvignile nacionalistične sile, ki tej zaščiti odločno nasprotujejo in skratka napadajo vse tiste, ki so naši zaščiti naklonjeni in jo v eni ali drugi obliki zagovarjajo. Tako so z izredno nekulturnimi in politično primitivnimi gesli popisali zunanje zidove slovenskega trgovskega zavoda Z. Zois, potem ko so se jim izjalovili poskusi z zasedbami šol in masovnimi študentskimi manifestacijami.
Tik pred božičem pa so ti nacionalistični prenapeteži vprizorili pravi Spektakel na sedežu družinske posvetovalnice v Rojanu, ki so ga obsodili vsi resnični demokrati. Početje pa zagovarjajo vrhunski predstavniki Liste za Trst z občinskim in deželnim svetovalcem Gambassinijem na čelu. Vodstvo Liste je po mestu dalo nalepiti plakat s fotografijami dvojezičnih dokumentov in cestnih napisov kot neke vrste strašilo italijanskim meščanom, kaj jih čaka, če vlada uzakoni pravice Slovencev.
O teh in drugih pojavih nestrpnosti je na svoji zadnji seji dne 21. decembra razpravljal pokrajinski izvršni odbor Slo-
venske skupnosti v Trstu ter jih najodločneje obsodil kot načrten izpad proti enakopravnosti slovenskega jezika v javnosti.
Z namenom da prispeva k informiranju italijanske javnosti, je Slovenska skupnost izdelala poseben dokument o tem problemu in ga razposlala vsem sredstvom javnega obveščanja, političnim in družbenim predstavnikom na krajevni in deželni ravni, predsednikom senata in poslanske zbornice, komisijam za ustavna vprašanja, načelnikom parlamentarnih skupin in predsedstvu vlade v Rimu.
V dokumentu je med drugim rečeno, da predloženi zakonski osnutki ne vsiljujejo nikomur poznanja slovenščine, temveč samo priznavajo pripadnikom slovenske manjšine pravico do uporabe materinega jezika v odnosih z javnimi oblastmi in podobno, da se tako uresničijo u-stavna načela o zaščiti jezikovnih manjšin in s tem dejanski enakopravnosti državljanov slovenskega jezika. Izjava se zaiključuje s pozivom sodržavljanom večinskega naroda, naj se s problemom objektivno soočijo, da se tako odpravijo nesporazumi, strah in lažni problemi, ki jih nekateri namenoma ustvarjajo.
Zaiierin predstavitev mili tanin
Mesec za katoliški tisk
t. Verski tisk širi duhovno in versko obzorje v naših vernikih, jih obvešča in oblikuje.
2. S pomočjo vernikov je treba utrjevati in širiti javno mnenje, ki bo v skladu z naravnim pravom ter s katoliškim naukom in načeli.
3. Tisk ni katoliški že samo zaradi tega, ker se tako imenuje, ampak po svoji vsebini.
4. Namen katoliškega tiska je, da oblikuje, utrjuje in širi javno mnenje, ki bo v skladu z naravnim pravom ter s katoliškim naukom in načeli. Širi naj novice iz življenja Cerkve in jih prav razlaga. Vernike je treba opozarjati, da so dolžni katoliški tisk bi ati in ga razširjati, da si bodo tako mogli v vseh dogodkih ustvariti krščansko sodbo.
5. Pravo mnenje, ki je mnenje ali nauk ali sodba Cerkve, mora uredništvo pogumno povedati.
(Po pastoralnem navodilu o sredstvih družbenega obveščanja iz leta 1971)
EviNClij v pariških dvomih
Predno so izšle letošnje knjige Goriške Mohorjeve družbe smo v našem listu o njih že pisali. Pretekli četrtek 12. januarja pa je bila v Katoliškem domu njih javna predstavitev. O publikacijah so spregovorili dr. J. Markuža o koledarju, g. M. Rijavec o Bemardkini pesmi, Tončka Curk o svoji knjigi Deček z Gornje-vipavskega, prof. M. Jevnikar pa o letošnjem zvezku leksikona. Večer je bil zanimiv, a še bolj bi bil, ko bi do njega prišlo kmalu po izidu knjig.
Koledar. Dr. Jože Markuža, tajnik GMD, je povedal, da so letos tiskali 1350 koledarjev, nekaj manj kot lani, ker je vedno manj zanimanja za knjige. Da je manj zanimanja za knjige, to drži. Vendar bi se jih dalo prodati kaj več, če bi se dobili poverjeniki (-nice), ki bi knjige prinesli na dom. Izkušnja priča, da le malokdo odkloni knjige, če mu jih osebno ponudijo. Saj tudi cena 25.000 lir za štiri knjige ni pretirana, ko pa vemo, da danes težko dobiš knjigo, ki stane manj kot 20 tisoč lir. Glede vsebine je dr. Markuža, ki je koledar uredil, pojasnil, da bi bila še bolj pestra, če bi vsi napro-šeni sotrudniki poslali svoje prispevke do časa.
»Bemardkina pesem«. Gre za roman svetovnoznanega pisatelja Franca Werfla in za lep prevod pisatelja Karla Mau-serja. Roman je GMD izdala z Mohorjevo družbo v Celovcu zato, da so bili manjši stroški. »Bemardkina pesem« spada v vrh sodobne svetovne knjige. Prebrati bi jo morali vsi, ki so že bili v Lurdu ali mislijo poromati tja. Pa tudi drugi.
»Deček z Gornjevipavskega«. Posebno zanimiv je nastop Tončke Curk, avtorice povesti s tem naslovom. Pisateljica je potrdila, da je vsebina knjige vzeta iz resničnega življenja. Pastir Božo je resnična oseba in njegova usoda tudi, le okvir je delo fantazije. »Hotela sem opisati tudi nekdanje življenje na Gomjevipavskem, ki danes izginja,« je pojasnila Tončka Curk. Povedala je tudi, da je knjigo nosila v glavi in srcu že 40 let, tudi že napisala glavno vsebino. Rokopis se je pa izgubil, zato je vse na novo napisala. O tej povesti je med debato povedal upravnik C. Koršič, da je iz Francije dobil
■ Po 116 letih so bili obnovljeni diplomatski odnosi med ZDA in Apostolskim sedežem. Leta 1867 je namreč severnoameriški kongres sprejel zakon, ki je prepovedal vzdrževanje diplomatskega predstavništva pri takratni papeški državi. Ta zakon je bil odpravljen šele pred nekaj meseci, kar je sedaj omogočilo ponovno navezavo diplomatskih stikov. V preteklosti so si od leta 1939 severnoameriški predsedniki, da so obšli zakonski predpis pomagali s tem, da so imeli v Vatikanu svoje osebne predstavnike. Tako sedaj Reagana zastopa Wiliam Wilson, ki bo verjetno postal novi severnoameriški veleposlanik pri Apostolskem sedežu.
■ V Rimu so 10. januarja slovesno odprli novo sodno leto ob prisotnosti Per-tinija in drugih najvišjih predstavnikov države. V 60 strani obsegajočem poročilu je državni pravdnik Tamburino o-bravnaval vrsto kriminalnih pojavov v Italiji in nakazal tudi pota, kako nastopiti proti zločinskim organizacijam. Boj proti političnemu terorizmu je sicer dal nekaj rezultatov, zato pa je trgovina z mamili v polnem razcvetu. Zaradi spopadov med raznimi zločinskimi skupinami je vedno več umorov in ugrabitev. Tudi na področju industrijskih, gradbenih, trgovskih in bančnih naložb ter obnove potresnega območja prihaja do vedno novih zlorab in poneverb. Zato bi bilo treba sedanjo zakonodajo, ki je pomanjkljiva, spremeniti, najhujša zločinska dejanja pa bi morali razsojati zgolj poklicni sodniki, ne pa ljudski porotniki.
■ Delegacija deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik deželnega odbora Comelli, se je v soboto
14.	januarja mudila na uradnem in prijateljskem obisku v Zagrebu, kjer jo je sprejel predsednik izvršnega svčta Ante Markovič. V razgovoru je tekla beseda o potrebi po celovitem uresničevanju vseh določil Osimskega sporazuma, o krepitvi prevoznih zvez na severnem Jadranu, o ribolovu, sodelovanju na turističnem in gospodarskem področju, o slovenski narodnostni skupini v Italiji, ki potrebuje globalni zaščitni zakon in o položaju i-talijanske manjšine v Jugoslaviji, katere dve tretjini bivata v SR Hrvatski. Na povratku se je delegacija za kratek čas u-
pismo, v katerem neka bralka piše, da je knjigo prebrala v dušku brez prestanka od začetka do konca in čestita Tončki Curk za tako lepo povest. Tudi mnogi drugi so istega mnenja, da gre za posrečeno ljudsko povest iz naših krajev.
Primorski slovenski biografski leksikon. O njem je poročal prof. Jevnikar, sedanji njegov urednik. Podal je razne tehnične podrobnosti. Predvsem da smo z letošnjim snopičem prišli nekako do dobre polovice načrtovanega dela. V sedanjem tempu izhajanja bi leksikon moral izhajati še kakih šest, sedem let, da bi zaključil črko Ž in še dodatni zvezek. Sodelavci leksikona so iz raznih krajev, največ iz Trsta in iz Nove Gorice oz. iz Slovenije. Poudaril je, da delajo tudi pri leksikonu avtorji brez posebnih honorarjev. Gre torej ne samo za temeljito znanstveno delo, temveč tudi za velik idealizem. Drži tudi, da GMD zaradi leksikona poznajo v znanstvenem svetu v Evropi in tudi v Ameriki, saj gre leksikon v številne univerzitetne knjižnice in druge znanstvene ustanove. Tiskajo ga v 2000 izvodih. Čudno pa je, da še vedno ne sme priti na police knjigam v Sloveniji.
Pesniška zbirka »V času«. Večer se je zaključil s predstavitvijo nove pesniške zbirke dr. Jožka Markuže. Zbirko je predstavil avtor sam, saj smo jo dobili v roke šele isti večer. V zbirki je točno 50 pesmi. V prvem in drugem razdelku je po 15, v tretjem pa 20 pesmi. Večji del so nastale ob njegovem bivanju v Rimu in so religiozne vsebine. V tretjem razdelku pod naslovom Znamenja so pesmi tudi drugačne vsebine, predvsem rodoljubne in domovinske. Računam, da so nastale pozneje, ko se je pesnik vrnil iz Rima. Nekatere so bile že objavljene, druge pa ne.
Pri Jožkotu Markuži ne gre za poeta, ki hoče biti moderen, temveč se nam prikazuje kot pesnik, ki v preprosti in razumljivi besedi izpoveduje svoje misli in čustva. Oblika pesmi je prosta in ne najdeš kakih ustaljenih pesniških form. Knjigo je opremil Edi Žerjal, tiskala tiskarna Budin v Gorici, izdalo pa Katol. tiskovno društvo.
K. H.
stavila v Ljubljani pri predsedniku slovenske vlade Zemljariču. Pri tem so se domenili za program bližnjega Comelli-jevega obiska v Sloveniji.
■ Na Danskem so imeli predčasne volitve, na katerih so se predvsem uveljavili konservativci, ki jih vodi sedanji ministrski predsednik Poul Schltiter. Napredovali so od 26 na 42 poslanskih sedežev. Volivci so ga nagradili, ker je v zadnjih 14 mesecih, ko je bil na oblasti odločno zmanjšal javne izdatke ter inflacijo znižal od 11 % na štiri. Najmočnejša danska stranka pa so še vedno socialdemokrati, ki so si osvojili 57 sedežev (— 2) ter so sedaj v opoziciji. Schliiter bo ponovno sestavil koalicijsko vlado z ljudsko krščansko stranko, ki ima pet poslancev (+ 1), z liberalci (21) in demokratičnim centrom (8). Ker ima danski parlament 179 poslancev, mu bo manjkalo do večine 14 glasov, ki pa jih upa prejeti od radikalne stranke.
■ Italijanski zunanji minister Andreotti je obiskal ZDA in imel tam številna srečanja. Najprej se je sestal v New Yorku z glavnim tajnikom Združenih narodov Perez de Cuellarjem. Z njim se je razgo-varjal predvsem o položaju v Libanonu. V Washintonu pa je imel pogovore s sekretarjem za obrambo Weinbergerjem, državnim tajnikom Shultzem in finančnim ministrom Reganom. Andreotti je dejal, da Italija ne namerava umakniti svojih čet iz mirovnega korpusa v Libanonu dokler se ne doseže umik vseh okupacijskih čet iz te nesrečne dežele. Zelo pomembno je bilo seveda tudi srečanje s samim predsednikom Reaganom. Slednji mu je dal zagotovilo, da se bodo ZDA potrudile obnoviti dialog s Sovjetsko zvezo in nadaljevale pogajanja s Sirijo za rešitev libanonskega vprašanja.
■ Malo pred pristankom na letališču v Sofiji je strmoglavilo potniško letalo bolgarske družbe Balkan Air s 45 potniki in 5 člani posadke. Nihče ni nesreče preživel. Letalo je prihajalo iz Vzhodnega Berlina. Poleg bolgarskih potnikov je bilo na njem sedem vzhodnih Nemcev in devet turških državljanov. V marcu 1978 je prišlo do slične nezgode. Na progi Sofija-Varšava se je ponesrečilo bolgarsko letalo s 73 potniki.
Iz slovenske Koroške
Društvo prijateljev revije »Celovški zvon«
Vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja »Celovški zvon«, ki se je prvič pojavila v javnosti septembra lani, ima od torka 10. januarja ob sebi še društvo »Prijatelji revije Celovški zvon«. Ustanovni občni zbor je bil v Celovcu ob dobri udeležbi povabljenih zastopnikov s Koroške in Slovenije, medtem ko je član u-redništva iz Trsta, pisatelj Alojz Rebula, poslal udeležencem globoko pismeno poslanico.
Na sestanku so ugotovili, da je revija naletela na zelo dober odmev, o čemer je pričalo tudi poročilo ljubljanskega člana uredništva dr. Toneta Stresa. Nova številka revije, katere glavni urednik je ravnatelj gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik, bo izšla v februarju. V uredništvo, v katerem so zastopniki iz Celovca, Ljubljane, Trsta, Toronta in Buenos Airesa, so sprejeli še urednika iz ZDA. To je mladi koroški pravnik dr. Peter Millonig, ki je začasno na delu v New Yorku.
Glavna točka občnega zbora pa je bilo oblikovanje upravnega odbora društva prijateljev revije »Celovški zvon«, ki bo odslej skupno s celotnim uredništvom revije in skupno s še nekaterimi osebnostmi iz vseh predelov, kjer živijo Slovenci, sestavljalo »uredniški sosvet« omenjene revije. Ta organ se bo sestajal enkrat letno in bo stal uredništvu ob strani. Od skupnih približno 20 članov sosveta so trije iz Trsta, poleg pisatelja Rebule — ki je član uredništva — še dva zastopnika novoustanovljenega društva. Za predsednika sosveta je bil izvoljen Janko Mer-kač, za podpredsednico prof. Marija Spie-ler, za tajnika Hanzi Tomažič, za blagajnika pa Janko Urank, vsi s Koroške.
Slovenci po svetu
Protestna izjava Slovenske ljudske stranke v Argentini
Slovenska ljudska strauka (SLS) je ob poizkusu uvedbe novega učnega načrta, t. j. ob pripravi »programskih jeder za pouk v osnovnih šolah« izrekla ob ponovnem zatiranju slovenskega jezika in narodne samobitnosti svoj ogorčeni protest. V njem je med drugim rečeno:
Vzgojno-izobraževalni načrt, ki ga je predlagala Zveza komunistov Jugoslavije na zasedanju 12. kongresa, je izdajstvo nad slovenskim narodom in nad slovensko preteklostjo. Uveljavitev tega načrta predstavlja namerni udarec slovenskemu narodu in matični domovini ter zamejstvu in zdomstvu, ker bi s tem centralističnim ukrepom usahnile korenine narodne in kulturne pripadnosti. Asimilacijski poizkus Komunistične partije Jugoslavije je tudi žalitev in poniževanje v tolikem trpljenju preizkušenega slovenskega naroda, ki se je z lastno neuničljivo življenjsko silo ohranil in z lastnimi napori dvignil med najkulturnejše narode v Evropi.
Slovenska ljudska stranka, ki vzdržuje v slovenskem narodu že 90 let tradicijo krščanske družbene ureditve v demokratičnem okviru, pozdravlja napore Slovenske akademije znanosti in umetnosti, slovenske Cerkve in vseh narodnjakov za ohranitev skupnih narodnih vrednot in pravic; istočasno pa ostro obsoja brezbrižnost odgovornih oblasti v komunistični SR Sloveniji.
Zato se pridružujemo protestom vseh tistih, ki se bore doma, v zamejstvu in zdomstvu proti jugoslovanski vladi, ker krši osnovne in neodrekljive pravice slovenskega naroda.
Skušali so nas uničiti s severa in zahoda, pa jim ni uspelo; prav tako ne bo uspelo tem, ki poizkušajo isto z vzhoda. Slovenski narod bo živel, ker hoče živeti. Živel bo v Sloveniji. v zamejstvu in v zdomstvu.
■ V torek 17. januarja se je pričela v Stockholmu, prestolnici Švedske razoro-žitvena konferenca, ki se je udeležujeta tudi zunanja ministra ZDA in Sovjetske zveze Shultz in Gromiko. Po propadu pogajanj v Ženevi so oči vsega sveta usmerjene prav v to mesto v tihem upanju, da bo morda le prišlo do novega dialoga med obema velesilama. Tudi Apostolski sedež si zelo prizadeva, da bi prišlo do novega pogovarjanja, ki naj bi obnovilo načeto medsebojno zaupanje. Zato je na pomembno zasedanje poslal svojega predstavnika v osebi nadškofa Silvestrinija, ki vodi urad za zunanjo politiko.
»Mož z imenom Jezus« in »Sveti Frančišek Asiški« sta naslova dveh izrednih verskih iger, ki že več mesecev privlačita Pariz. Nad 6.000 oseb doživlja vsak večer pojavo božjega Sina na zemlji in sv. Frančiška, ki je s svojim življenjem udej-stvil evangelij.
MOŽ Z IMENOM JEZUS
To versko igro je postavil na oder 55-letni Robert Hossein. Izhaja iz ruske e-migrantske družine. Njegov oče Andrej je prav tako odličen skladatelj, muzicist izrednih sposobnosti, predvsem pa kristjan. Sin Robert, rojen talent za glasbo in oder, je bil najprej filmski režiser; pozneje je začel z velikimi scenskimi i-grami za ljudske množice v Reimsu, v preteklem letu pa je presenetil Pariz z versko igro Mož z imenom Jezus (Un homme nomme Jesus). Za to predstavo so sedaj razprodane vstopnice do marca in po petih programskih mesecih bo videlo to igro 800.000 oseb, kar je za prireditve v zaprtem prostoru v vsej zgodovini odra največji rekord. Igra je na sporedu devetkrat tedensko; ob sobotah in nedeljah jo igrajo dvakrat. Predstave se vršijo v manjšem športnem pokritem stadionu, ki ima 4.000 sedežev.
Ta velika scenska prireditev je istočasno glasba, petje in igra, osebe na odru pa ne govorijo. Sliši se samo glas evangelistov Janeza, Marka, Mateja in Luka. Igralci na odru le spremljajo to evangeljsko besedilo, ki je staro skoro 2000 let. Pred občinstvom se vrstijo najbolj znani prizori iz Jezusovega življenja. Režiserjev oče Andrej je v svojo originalno glasbo vključil najlepše dele iz velikih simfonij in oratorijev Briicknerja, Čajkovskega, Litza, Vivaldija in Rimski-Korza-kova. Kar daje veliki igri nepremagljivo moč, je poleg svetega besedila, zvoka, luči in kostumov najbolj sodobna ozvoči-tev odra in vsega prostora v športnem stadionu. Priče in časopisi pa izrecno poudarjajo predvsem živi zgled rešiserja Roberta Hosseina, ki kot filmski režiser ni vedel kam z denarjem. Kot sam pravi, »je šel vase« in v Jezusu našel smisel svojega življenja. Isto velja za vse igralce (80 po številu), ki so vsi praktični kristjani. To je potrdila tudi tržaška redovnica s. Jožefa Prašelj, ki živi v Parizu.
OPERA »SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI«
Druga verska igra, sedaj na sporedu v Parizu, je »Sveti Frančišek Asiški«. To je prava velika opera, ki jo je izoblikoval 75-letni profesor kompozicije na pariškem konservatoriju Olivier Messiaen. Sam pravi, da je to njegova prva in zadnja opera, ki traja celih šest ur. Dirigira jo neki mlad Japonec, profesorjev učenec na konservatoriju; kraj vsakovečeme predstave je veliko gledališče pariške opere, ki ima 2000 sedežev.
Tudi v tem izrednem odrskem delu je v naj višji meri uporabljena vsa moderna tehnika, predvsem brezhibna ozvočitev vsega velikega prostora. Kar preseneča in polni veliko operno hišo večer za večerom, je edinstvena izvirna glasba velikega skladatelja. V ta namen je obiskal Assisi in vso Frančiškovo Umbrijo, dalje še Grčijo, Maroko in Švedsko. V teh in drugih deželah je poslušal in registriral ptičje petje in opazoval življenje rib in drugih živali, ki jih je asiški svetnik tako prisrčno ljubil in jim govoril. Predvsem poznanje ptičjega petja je dalo skladate lju veliko idejo za izvirno in nikdar doslej tako uglasbeno petje ptičev v operi. S številnimi znanimi in nepoznanimi instrumenti spreminja orkester vso operno dvorano v pravo veliko ptičnico, v kateri asiški ubožec prepeva in oznanja evangelij ptičem in ljudem. Vsa opera je napisana na 2200 straneh velikega formata in številni domači in tuji kritiki ji že priznavajo prvo mesto v glasbeni umetnosti. Sam skladatelj je delal in pilil svojo opero osem let. Vseh igralcev je 115 in kakor njihovi rojaki v igri Mož
z imenom Jezus so tudi vsi ti praktični kristjani.
Velike operne hiše kakor Scala v Milanu, Metropolitan v New Yorku, v Bruslju in drugod že sklepajo pogodbe za gostovanje te izredne opere. Sv. oče Janez Pavel II. je po pariškem kardinalu Jeanu Lustigerju povabil to Frančiškovo operno družbo na gostovanje v Vatikan. Ker pa v Vatikanu ni prostora za enkratno prireditev te opere v celoti, zato bodo po volji skladatelja nastopili samo orkester, solisti in zbor. Tako bo iz te opere nastal oratorij kakor smo ga v zadnji jeseni videli v Trstu v nepozabni Ipavčevi glasbeni stvaritvi »Frančiškova sončna pesem«.
Po raznih virih priredil F. Š.
Civilna poroka monaške princese
Skoro nezaznavno je princesa Karolina, hči pokojne monaške kneginje Grace in očeta Rainera Grimaldi 29. decembra lani sklenila svoj novi, to pot seveda samo civilni zakon s tri leta mlajšim bogataševim sinom Casiraghi iz Piemonta. On ima 23 let, ona 26 let. Sloh ne bi o tem pisali, če ne bi Cerkvi nenaklonjeno časopisje takoj po razbitju prvega zakona, sklenjenega v cerkvi — trajal je komaj dve leti — začelo pisati, da bo cerkveno sodišče »Sacra Rota« v Rimu prvi zakon razveljavilo, ker je to željo izrazila družina Grimaldi. Pri tem je bilo očitno na migovanje, da Rim hitro ustreže, ko gre za bogate in pomembne osebe.
Pri »Sv. rimski roti«, ki razsoja o veljavnosti oz. neveljavnosti katoliških zakonov zaradi Karolininega koraka niso niti užaloščeni niti začudeni. Sicer pa nista ne ona ne njen prvi mož Philippe Junot sploh začela s postopkom za razveljavljenje zakona. Bila je pokojna kneginja Grace tista, ki je po monaškem nadškofu izrazila željo, da bi Rim zakon razveljavil. Treba bi pa bilo šele dokazati, da so v trenutku prve poroke obstajali razlogi za neveljavnost zakona. Teh razlogov pa do sedaj nobeden od prizadetih ni predložil.
S tem, da je Karolina sklenila novi civilni zakon, je jasno pokazala, da ji ni mar za cerkvene predpise in da nima interesa dokazati neveljavnost prvega zakona. Tako bo za Cerkev Karolina ostala ločenka, ki od 29. decembra živi v pri-ležništvu, kajti njen zakon s prvim možem še vedno obstaja.
Zborovanje salezijanske družbe
V Rimu so se zbrali predstavniki 18.000 salezijancev na svojem 22. generalnem kapitlju. Sprejeli bodo dokončno nova pravila v skladu z navodili zadnjega vesoljnega cerkvenega zbora. Kapitelj sestavlja 79 provincialnih predstojnikov in 96 delegatov. Prišli so iz vseh petih kontinentov. Odsotni so samo predstavniki iz Češkoslovaške, Madžarske in Vietnama. Sedanji vrhovni predstojnik don Vigano je prebral 250 strani dolgo poročilo. Salezijanci imajo trenutno 1450 hiš po svetu in skrbijo za približno tisoč župnij.
■ Kitajski ministrski predsednik Žao Ciang se je pretekli teden mudil v ZDA, kjer je bil zelo pozorno sprejet. Obširno se je pogovarjal z Reaganom, pri čemer je bilo v ospredju znanstveno in tehnično sodelovanje med obema državama, medtem ko sta sobesednika obšla vprašanja, ki ju razdvajajo, npr. vprašanje otoka Taiwana, ki mu Reaganova vlada nudi izdatno gospodarsko in vojaško pomoč. Na koncu pogovorov je kitajski gost izjavil, da so odnosi med obema državama napredovali, čeprav je še nekaj ovir in da se je Kitajska dokončno odprla svetu, kajti nujno sta ji potrebni tuji kapital in tehnologija. Po uradnem obisku v Wa-shingtonu je Žao Ciang obiskal Kalifornijo na zahodu ZDA, kjer živi močna kitajska kolonija, nato pa je nadaljeval pot v Kanado.
OKNO V DANAŠNJI SVET
I
V časopisu »Dom« in v Trinkovem koledarju pa tudi drugod je bilo v preteklih letih zaslediti pesmi s podpisom Zdravko. Sedaj je ta Zdravko stopil na dan s svojo pesniško zbirko »Spomini na dom« in se podpisal Valentin Birtig. Gre za dobro znanega beneškega duhovnika, ki je dolgo bil za župnika v Dreki, sedaj je pa kanonik v Čedadu. Zbirka je izšla ob Dnevu emigranta v Čedadu v nedeljo 8. januarja. V prijetni družbi smo obiskali msgr. Birtiga na njegovem stanovanju v stari hiši blizu čedajske stolnice.
— »čestitamo k vaši zbirki, ki je prva iz Beneške Slovenije po oni Ivana Trinka iz leta 1897. Kako je prišlo, da ste začeli pesnikovati?«
Ko sem prišel po zadnji vojni v Dreko leta 1947, sem živel bolj mirno življenje. Tedaj smo imeli številne nove maše, pa sem novim mašnikom čestital v verzih v domačem beneškem narečju ali v knjižni slovenščini, kakor je naneslo.«
— »V zbirki so pesmi posvečene še drugim duhovnikom ob raznih jubilejih in srečanjih. Kako ste se razumeli med duhovniki v Nadiških dolinah?«
»Med nami je vladala velika solidarnost. Radi smo se obiskovali, radi smo se imeli, veselili smo se in trpeli drug z drugim. Posebno hudo je bilo po drugi svetovni vojni, ko so nas znani "trikolo-risti” vse slovenske duhovnike razglasili za "titovce” in komuniste. Ko je takrat msgr. Cracina imel razne sodne razprave, smo bili vsi z njim kot en mož.«
— »Poleg priložnostnih pesmi so v zbirki še druge. Kaj vas je najbolj vzpodbujalo k pesnikovanju?«
»Naj odkrito povem, največjo spodbudo mi je nudila usoda naših beneških ljudi. Videl sem jih v njihovem trpljenju v boju za vsakdanji kruh, pa tudi v njih veselju, ko so se iz tujine vračali domov. Te momente sem izlil v svoje pesmi, ki so zato izrazito "beneške”, ker opevajo naše beneške ljudi in našo malo domovino.«
Marino Qualizza je v spremni besedi zapisal; »Monsinjor Birtig je tenkočutne duše; celo življenje je posvetil Bogu v prid svojega ljudstva. Ti dve besedi Bog in ljudstvo sta ga spremljali vsak dan njegovega že dolgega življenja. In skrb za Boga in za ljudstvo ter ljubezen do rodne zemlje sta prisotni kot vir in moč in navdih njegovih pesmi.«
Ko smo se poslavljali, smo čedadske-mu monsignorju še enkrat čestitali in želeli, kar je on voščil petdesetletnikom na Livci:
»Naj Bog vas ohrani za dolgo še let, da izboljšate svet.«
K. Humar
Z GORIŠKEGA
Ob boleči izgubi treh zavednih Slovencev
V pičlem pol letu so v sovodenjski občini umrli trije možje, ki so svoj čas aktivno posegali v našo manjšinsko problematiko: Ernest Devetak in Marčelo Devetak z Vrha ter Venče Černič iz Ga-brij, a tudi on rojen na Vrhu. Pripadali so generaciji, katera je v povojnem času iskala za slovensko manjšino pravo pot v novonastalem položaju za Slovence, ki so ostali pod Italijo. Njihov dokončni odhod z naše politične pozornice je nekaj grenkega, saj nas spominja na dogodke, s katerimi smo mi preostali tesno povezani, a obenem nas obvezuje, da z njihovim delom nadaljujemo. Zato se mi zdi primerno, da se jih na tem mestu primerno spomnim.
Venče Černič je bil na prvih povojnih občinskih volitvah v Sovodnjah leta 1951 izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze ((SDZ) skupno s Petrom Tomšičem in Ambrožem Petejanom. Za kroniko naj povemo, da so se takrat predstavile tri liste: SDZ, DFS in PCI. S pičlim številom glhsov je zmagala DFS.
Od odprtem grobu sem 28. decembra lani poudaril, da je bil pok. Venče eden od tistih, ki je pogumno in vztrajno ter nepopustljivo pomagal graditi slovensko pluralistično družbo med nami. Zanj so bili pojmi domovina, družina, dom, narod, vera v Boga nekaj čistega, nekaj samoumevnega. Bil je prepričan, da se teh vrednot ne sme in ne more razdružiti.
Neki dan v maju leta 1965 je pokojni skupaj z Ernestom Devetakom (tudi on občinski svetovalec na listi SDZ v obdobju 1956-1970) prišel k meni in me naprosil, da se vključim v javno politično delovanje, ker da novi čas potrebuje novih, mlajših sil in novih oblik pri delu za našo
manjšinsko problematiko. Tedaj sem na povabilo pristal, obljubil sodelovanje in tej obljubi ostal zvest do danes. Še isto leto sem bil izvoljen v občinski svet.
Pri tem se spominjam še drugega svetovalca, pok. Marčela Devetaka, ki je bil izvoljen za svetovalca na drugi listi, listi občinske enotnosti za dve mandatni dobi; v letih 1965-1970 je bil tudi odbornik. Pozorno sem sledil njegovemu delovanju in ravnanju n. pr. ko se je bilo treba izreči o cerkvenih zadevah. Bil je vedno dosleden in nikdar nisem opazil pri njem kake ideološke zaprtosti oli ozkosti. Vedno je imel pred očmi naše slovenske in skupne interese, ki jih je treba krepiti in braniti, ne pa razdirati, saj slednje slovenski manjšini edinole škodi. To načelo je pok. Marčela vodilo tudi v svojem kraju na Vrhu. Tudi njemu gre zasluga, če ima danes vrhovska cerkev zvonik. Potom njega sta sovodenjska občinska in goriška pakraj inska uprava gmotno prispevali za postavitev omenjenega zvonika.
Prav zato sem smatral za svojo dolžnost, da se s pričujočimi vrsticami oddolžim spominu tega poštenega družbenopolitičnega sodelavca. Različna sicer po starosti in ideološkem gledanju posebno v desetletnem skupnem nastopanju obdobja v sovodenj skem občinskem svetu sva si bila in ostala zmeraj iskrena prijatelja.
Remo Devetak
GLASBENA MATICA, ZSKP in ZSKP v Gorici
vabijo na koncert, ki ga bo imel pevski zbor
CONSORTIUM MUSICUM
iz Ljubljane v sredo 25. januarja ob 20.30
v Kulturnem domu v Gorici. Na sporedu so polifonske skladbe in slovenske umetne pesmi
Program tečaja za zakonce in starše
Slovensko pastoralno središče (SPS) v Trstu je pred nedavnim objavilo celoletni program srečanj 1983-84 za zakonce in starše.
V vabilu zakoncem in staršem, ki spremlja omenjeni program, ravnatelj SPS Marij Gerdol piše, da je področje zakonske in družinske problematike tako obširno, da ga ni mogoče izčrpati v nekaj predavanjih. Zato SPS v Trstu že tretje leto prireja tečaj, ki naj nudi zakoncem pomoč v skupnem življenju, staršem pa oporo v odgovornem vzgajanju otrok.
Letošnja srečanja so se že pričela (o prvem smo že tudi poročali v številki z dne 5. januarja). Drugo srečanje je bilo ta teden 18. januarja. Škof Jože Kvas je govoril o slovenski družini v narodni in verski ogroženosti.
Za naslednje mesece pa je predviden naslednji program: 15. februarja: p. Lojze Markelj: Vzgajati — pomagati otroku pri njegovi rasti v človeka; 14. marca: p. Miha žužek: kako se v družini uresničuje odrešenje; 11. aprila: psiholog Pavle Kogej: Odpoved — življenjska vrednota; 16. maja: p. Jože Pucelj: Starši in mladostniki; 13. junija: p. Vital Vider: Medsebojno sporočanje.
Vsa ta mesečna srečanja (ob sredah) bodo v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 ob 20.15. Vabilu je priložena brošura, ki prinaša v povzetku lanska predavanja in jih je naš list sproti mesec za mesecem objavljal. Ti povzetki utegnejo biti koristni in zanimivi tudi za tiste, ki se teh večerov niso mogli udeleževati, a se zavedajo pomembnosti vprašanj iz družinske in vzgojne problematike ter se zanjo zanimajo. - M. B.
Cerkveni pevski zbor Sesljan-Vižovlje
Z velikim zanimanjem sem prebrala brošuro Slovensko cerkveno petje na Tržaškem, saj je v njej zbrana tista drobna zgodovina pevskih vaj in nedeljskega petja, tiste žive kulture večinoma preprostih ljudi, ki s svojim naravnim darom glasu in z dobro voljo delajo bogoslužje prijetno po vseh cerkvah, kjer so slovenske maše.
Vendar bi s tem svojim prispevkom rada opozorila sestavljavce, da so popolnoma prezrli cerkveni pevski zbor iz Ses-Ijana in Vižovelj. Razumem, da je brošura nastala s sodelovanjem prostovoljcev in da zato podatki niso metodično nabrani ne obdelani. Vrzel naj zapolnim na tem mestu s podatki, ki sem jih dobila pri bivših pevcih, predvsem pa iz zapiskov, ki jih je članica zbora, Norma Jazbec, skozi deset let vestno zapisovala: datum in uro vaj, maš in blagoslovov, spored pesmi in imena prisotnih.
Redno bogoslužje za slovenske vernike iz Sesljana in Vižovelj je v cerkvi sv. Jožefa vpeljal Mirko Filej, ko je bil prvih pet let po vojni župnik v Mavhinjah. On je tudi začel učiti šolske otroke, da so peli pri maši; priskrbel je cerkvi harmonij na tri registre, ki ga uporabljamo še danes; pri njem se je začela učiti igranja bodoča organistinja in pevovodkinja Bruna Legiša. Seme, ki ga je on vsejal, je kmalu dobro vzklilo.
V petdesetih letih, ko je župnikoval pri nas Jože Žorž, je pri mašah v Sesljanu
stalno pel dekliški zbor, za velike praznike (sv. Jožef, Velika noč, prvo sv. obhajilo), pa celo mešani zbor, ki je štel do petindvajset članov. Pri učenju zbora sta v začetku pomagala moja mama, Marica Šorli Tuta in učitelj Lasič, pozneje pa je skozi deset let vodila petje in spremljala na harmonij Bruna Legiša. Peli so več latinskih maš ter zahtevnejše mašne in priložnostne pesmi; nekajkrat sta pri slovesnostih igrala ob harmoniju še dva violinista. Vaje so bile najprej pri nas doma, nato pri Lojzi Metlikovec, nazadnje pri organistinji na domu.
Najštevilnejši in najboljši je bil ženski zbor v letih 1960-66, saj je pristopilo nekaj članic s šolanim glasom in zbor je na rednih vajah naštudiral celo vrsto zahtevnejših pesmi in tudi dve slovenski peti maši. Leta 1963 sem prevzela vodenje zbora in igranje v cerkvi podpisana. Istega leta je zbor sodeloval pri prvem božičnem koncertu, ki ga je ZCPZ priredila v Nabrežini. Skupaj z mavhinjskim zborom smo v teh letih priredili več izletov za pevce.
Še naslednjih deset let je zbor redno pel pri nedeljskih mašah, vadil pa je le pred večjimi prazniki. Toda število pevk se je skrčilo vzporedno z upadom obiska slovenske maše in od leta 1975 dalje je v cerkvi sv. Jožefa samo ljudsko petje. Vendar pa ni nobena nedelja brez petja in igranja.
Vera Tuta Ban
Prizor iz veseloigre »Moč uniforme«, ki so jo štandreški igralci uspešno prvič zaigrali na domačem odru 8. januarja in jo bodo ponovili v Doberdobu to nedeljo 22. januarja
Liturgično srečanje na čast sv. Leopoldu Mandiču
Verska skupnost iz Domja, člani ACM, častilci in dobrotniki kapele sv. Leopolda Mandiča v Domju pri Trstu, ki imajo v njej svoje duhovno »ognjišče«, se bodo zbrali v nedeljo 22. januarja ob 15,30 v tej kapeli. Tržaški g. škof msgr. Lovrenc Bellomi bo ta dan blagoslovil vse lepe pridobitve v kapeli, ki praznuje 5. obletnico blagoslovitve in kanonizacijo svojega zavetnika sv. Leopolda Mandiča - Bogdana Mandiča. Ob tem prazniku bo blagoslovljeno stekleno barvano okno Vstalega, ki je delo slovenskega slikarja.
Zelo lepa je ikona Leopolda, ki že krasi kapelo, zato upamo, da bomo za dan slovesnosti dobili prav tako posrečeno duhovno izpoved izpod čopiča iste tržaške umetnice. Slikarka, ki nam je naslikala ikono sv. Leopolda-Bogdana, ljubi vzhodne brate in iz svoje bogate notranjosti črpa zamisel za ikono svetih bratov, ki sta tudi naša zavetnika in nas vodita po poti dejavnih ekumenskih prizadevanj.
S pogledom na petletno delovanje naše kapele v tem malo odročnem kraju smo srečni, ko vsak, v tišini svoje »kamrice«, v katero samo Bog vidi, lahko prizna, koliko je ob zbrani molitvi in ob duhovnih dialogih postal bogatejši in srečnejši.
Po zgledu apostola sprave ima kapela tiho in odmaknjeno spovedno sobico, v kateri se lahko pogovorimo o vseh svojih stiskah in tako lažje spoznavamo sami sebe in svoje slabosti ter utrdimo božje kraljestvo v nas.
Nemajhna pridobitev so tudi elektronske orgle. Upamo, da se bodo v bodoče zbirali ob njih in ob vešči roki dirigentke pevci, da s svojim petjem bogatijo bogoslužje.
Veseli smo tudi, da se je naša pesnica, gospa Ljubka Šorli, ljubeznivo odzvala in je sv. Leopoldu poklonila pesem. Uglasbil jo je skladatelj dr. Zorko Harej. če bo gripa prizanesla našim malim pevcem, pričakujemo, da jo bodo na dan slavja tudi zapeli pod vodstvom s. Karmen.
Za vse obogatitve smo Bogu hvaležni, saj čutimo Njegov blagoslov in pomoč dobrotnikov, ki podpirajo pogumno pionirsko delo našega duhovnega vodje.
Ker smo v Tednu molitve za edinost kristjanov, prihitite v naš ekumenski dom, da skupno doživimo edinost med nami in da se pridružimo molitvi vsega sveta za edinost kristjanov, ki je v današnjem času globokih svetovnih nasprotij še posebej pomembna za vse človeštvo.
V domu si boste lahko ogledali bogato razstavo pričevanj iz svetnikovega življenja, ki nam jo je v glavnem pripravila pokojna Ivanka Furlan. In upamo, da boste z nami preživeli prijetno srečanje.
V Domjo vozi vsakih 20 minut avtobus št. 19 (s prečrtano številko) in ob
15.	uri avtobus št. 40.
ep
Seja slovenskih članov ŠPS in ŽP v tržaškem mestu
V sredo 25. januarja ob 20. uri bo v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 seja slovenskih članov Škofijskega pastoralnega sveta in članov Župnijskih svetov ali zastopnikov verskih skupnosti v mestu. Razpravljali bomo o problemu verskega tiska, o ustanovitvi Medžupnijske-ga sveta ter o delovanju Župnijskih svetov v mestu.
Pastoralno delovanje laikov s tesnejšo povezanostjo z duhovniki nas sili k večji soodgovornosti in sodelovanju ter iskanju konkretnih pobud za pospešitev rasti krajevne Cerkve v duhu zadnjih cerkvenih dokumentov. Medžupnijski svet naj bi imel predvsem to nalogo.
Dušan Jakomin
Sv, Ivan - Trst
Pri Sv. Ivanu smo se decembra 1983 med nedeljsko mašo in popoldanskim prijateljskim srečanjem v našem Marijinem domu spominjali ustanovitve Marijine družbe leta 1903. Dekleta sta tega leta začela zbirati svetoivanski župnik Franc Sila in kaplan Anton Čok. Spominjali smo se tudi drugih voditeljev te zaslužne organizacije, posebej gospodov Virgila Ščeka in Boža Milanoviča.
Marijina družba je imela v začetku svoj sedež na mandriji Bonomo. Leta 1909 se je Marijina družba preselila v »Francozovo« v ulico delle Cave. Pozneje je bil njen sedež prenesen h Glešiču, vhod iz ulice S. Cilino. Tu je bila podolgovata
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
V NEDELJO 29. JANUARJA OBHAJAMO DAN KATOLIŠKEGA TISKA VELIKODUŠNO PRISPEVAJMO! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
dvorana z odrom. V njej so imeli klavir in bogato založeno knjižnico s slovenskimi knjigami. Marijina družba je prirejala razne primerne predstave, predavanja, njene članice pa so sodelovale pri župnijskem delu, zlasti kot pevke v cerkvenem pevskem zboru. Zelo dobro je delovala dramska skupina.
V času fašističnega preganjanja in požiga Narodnega doma so našle zatočišče v prostorih Marijinega doma tudi druge slovenske organizacije. Članice so rade sprejele vsakega in niso nikomur odrekle gostoljubja.
Do dograditve in blagoslovitve Marijinega doma leta 1966 v ulici Brandesia 25 je imela družba nekaj časa svoj sedež v ulici delle Cave 1.
Prav je, da smo praznovali 80-letnico ustanovitve Marijine družbe pri Sv. Ivanu v Trstu, saj je veliko naredila na verskem, kultumo-prosvetnem, narodnem in karitativnem področju. Še danes čutimo sadove delovanja te organizacije.
M. N.
Bazovica
Božični prazniki so za nami. Naš organist Pavle Fonda in marljivi cerkveni pevski zbor sta odlično opravila svojo vlogo pri bogoslužju, ki bi bilo zelo pomanjkljivo, če bi ne bilo lepih božičnih pesmi. Tudi jaslice in vsa cerkev, ki je kakor brinjev in smrekov gozd, so nam vzbujali čustva veselja in bratskega sožitja. Še vedno — tja do svečnice — nam bo besedo MIR, ki je tako lepo izražena na smreki, govorila in nas spodbujala k delu za pravi mir.
Kar nas žalosti pa je upadanje števila naših ljudi. Rodilo se jih je 8, na kraj počitka pa smo jih pospremili kar 23. Tudi osnovna šola, ki že vpisuje otroke za prihodnje šolsko leto ne more biti preveč vesela, če so se prijavili le štirje v prvi razred. Če ne bo ljubezni do življenja — do otrok —, bo naš narod obubožal in oslabel.
Žal nam je tudi, da se nismo mogli srečati s pesnico Ljubko šorlijevo kot je bilo v Katoliškem glasu napovedano, ker je obolela. Vsi ji želimo, da bi kmalu okrevala in prišla k nam na obisk in veselo srečanje.
Otroški zbor »Slomšek« se skrbno pripravlja na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo 19. februarja. Takrat bodo nastopili fantje in dekleta Tržaškega mešanega zbora, ki ga vodi Tomaž Simčič. U-pamo, da bomo za to slovesnost imeli primernega govornika. Lansko leto nas je duhovno obogatil prof. Mirko Mahnič, ki je prikazal pomen dveh slovenskih velikanov: Prešerna in Slomška. Že zdaj vabimo na proslavo.
Izrabimo tudi priložnost, da se številnim darovalcem za župnijske potrebe i-skreno in toplo zahvalimo.
Nabrežina
V nedeljo 15. januarja smo imeli v naši cerkvi božičnico, ki pa je bila še tudi kaj drugega. Mladinski pevski zbor iz Štan-dreža je pod vodstvom neutrudne Elvire Chiabai zapel najprej tri božične pesmi, potem pa še Gačnikovo »Jezus je moj pastir«, »Morski zvezdi« v Harejevi priredbi in »Vse hvali Boga« skladatelja Matije Tomca. Nato so pristopili še otroci iz Nabrežine in skupno zapeli tri pesmi, med njimi Cerarjevo »Pesem edinosti«, ki nas je že popeljala v Teden molitvene osmine za edinost kristjanov. O tem je povedal izbrane misli g. župnik iz Zgonika Vojko Makuc.
Sledil je, kot vsako leto, razglas ocene jaslic, ki sta jo opravila Zdravko Skupek (znani kolesar v Lurd) in Milena Jazbec. Prvi so bili Damjan Gerli, Andrej Pertot, Marchesan in Elizabeta Visentin. Priznanje pa so prejeli tudi vsi ostali.
Prisotni so si lahko ogledali še originalne jaslice: rezbarijo iz kostanjevega lesa, delo prof. Nade Doljak in srednješolcev, ki predstavlja sv. Družino v božičnem času, na koščkih lesa pa so imena otrok, ki so se udeleževali adventnih maš-zomic.
Dan za gobavce
V nedeljo 29. januarja bo svetovni dan za gobavce. Ti bolniki, ki jih je veliko zlasti v revnih deželah Tretjega sveta, prosijo za zanimanje in pomoč.
Sestalo se je pokrajinsko tajništvo SSk
V Gorici se je sestalo na redni seji pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Najprej je počastijo spomin zaslužnega člana Venceslava Černiča iz Gabrij. Pokojnik je bil vsem v zgled, saj je bil dosleden tudi v boju za našo politično samostojnost brez kakršnih koli kompromisov. Člani SSk ga bodo ohranili v lepem spominu.
Tajništvo je nadalje razpravljalo o problemih zaščite Slovencev v Italiji, ker je sedaj v Rimu v teku razprava v zadevni komisiji. Izdelali so program, ki ga bodo goriški člani iznesli na seji deželnega tajništva in sveta.
Porazgovorili so se o nekaterih problemih v zvezi s pokrajinsko in goriško občinsko upravo, kjer SSk aktivno sodeluje s svojimi odborniki.
SKPD »M. FILEJ« - GORICA vabi
na predstavitev knjige Marjana Breclja:
SLOVENCI OB SOČI MED BRDI IN JADRANOM
Predstavitev bo v mali dvorani Katoliškega doma v četrtek 26. januarja ob 20.30
Koncert zbora »Consortium musicum« iz Ljubljane
V okviru goriške koncertne sezone bo prihodnjo sredo 25. januarja nastopil v goriškem Kulturnem domu znani slovenski ansambel »Consortium musicum« iz Ljubljane. Sezono prirejajo Glasbena matica, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. Novembra je bil prvi koncert, ko je nastopala skupina »Camerata sloveni-ca«, decemberski koncert (klavir) pa je iz tehničnih razlogov odpadel; verjetno pa bo kasneje.
»Consortium musicum« praznuje letos svojo petnajstletnico, ki jo je najlepše proslavil z decemberskim nastopom v Cankarjevem domu v Ljubljani in sicer z izvedbo Beethovnove Missa solemnis. Ansambel že zelo dobro poznamo v Gorici, saj je tu pred leti izvedel nekatera velika dela zborovsko-simfonične literature. Taki so bili koncerti s Handlovim oratorijem Mesija ali z Letnimi časi J. Hay-dna, pa tudi z izvedbo Mozartovega Re-kvijema. Ljubljanski ansambel je izdal tudi veliko plošč iz serije Musiča sacra slovenica ter raznih kaset, od katerih je zadnja prav božične vsebine.
»Consortium musicum« že od vsega začetka vodi dirigent dr. Mirko Cuderman. Na programu goriškega koncerta so najprej polifonski moteti in madrigali, ki jih zastopajo med drugimi skladatelji Gallus, Janequin, Monteverdi, Gabrieli, od modernejših pa Britten in Poulenc. V drugem delu so na vrsti naši primorski glasbeniki Vodopivec, Premrl, Mirk, Kogoj, Pahor, Švara, Vrabec, Simoniti, Merku in Ukmar.
Prosvetno društvo HRAST iz Doberdoba prireja gostovanje dramske skupine PD »Štandrež« s Štokovo komedijo v treh delih
MOČ UNIFORME
Režija Emil Aberšek Nedelja 22. januarja ob 16.30
v župnijski dvorani v DOBERDOBU
Redna seja ZSKP
Deseta redna seja ZSKP je bila 9. januarja 1984. Na tej seji je bilo govora najprej o predstavitvah novih literarnih del. Tako je bila pred časom predstavljena zadnja Beličičeva knjiga in pred kratkim goriške mohorjevke, v prihodnjih dneh pa bosta predstavila svoje zadnje delo Marjan Brecelj in Alojz Rebula.
Iz poročil članic izstopajo nekatera gostovanja in prireditve. V preteklem mesecu so bila organizirana številna miklav-ževanja in božičnice, štandreška dramska skupina je postavila na oder novo delo, »Moč uniforme«. V sklopu glasbene sezone pa bo 25. januarja nastopila v Kulturnem domu v Gorici vokalna skupina »Consortium musicum«.
Med točkami dnevnega reda so bile organiziranje letošnjega pustovanja, novi sedež SMReK in premestitev antene Ljud skega radia - Gorica. Ob koncu je bilo govora še o pripravi na občni zbor ZSKP.
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI	
bo v nedeljo 29. januarja	
PRIREDITEV OB NEDELJI KATOLIŠKEGA TISKA	
Na programu sta veseloigra in srečolov. Začetek	ob 16. uri
	Vabljeni!
Pastirček št. 4
Ta številka se prične s pozdravom za novo leto 1984, v katerega je Lučka Susič vključila več primernih misli, Ljubka Šorli pa je s svoje strani prispevala pesem »Novo leto«. Še dve drugi pesmi najdemo na naslednjih straneh: Prva snežinka in Previdni risar. Obe sta od Zore Saksida. Stanko Jericijo pa je uglasbil pesem Srečka Kosovela »Deklica moli«.
V »Pastirčkovih srečanjih« nam M. Pe-rat predstavi to pot šolsko sestro Rafaelo Saksida. Evelina Pahor opiše Cerkniško jezero, Ljuba Smotlak se pa v »Tržaških sprehodih« ustavi na Senenem trgu, od koder potem bralce popelje na urico Sedmih studencev in Garibaldijev trg vse do zavetišča za revne na ulici Pascoli. Hubert Močnik je svojim mislim dal naslov »Za zdravje in veselo srce«. Olga Tavčar pripoveduje o ustanovitvi skavtizma na Tržaškem. O smučanju piše J. V., Ljudmila Grahonja iz Gročane pa predstavi hrib »Veliko gradišče nad vasjo Gročano«. Kakšen je bil božični večer na Slovenskem, zvemo od pisatelja Frana Erjavca.
Risanici je tudi to pot prispevala Danila Komjanc, za 1. razred »Kam neseta Marko in Katja hrano za ptice«, za 2. razred pa »Ostareli lev«. J. V. je narisal več pobud za boljše učenje. Na katehetski strani je predstavljen januar — pobo-žični mesec. Zadnje štiri strani polnijo pisma mladih dopisnikov s predgovorom Jane, ki vedno kakšen koristen napotek zapiše. Da bi se le otroci po tem tudi ravnali!
— ek
Šport:
Olympia z novimi silami vedno bolj uspešna
Prva moška odbojkarska ekipa goriške 01ympie je bila ob letošnjem prvenstvu C - 2 lige zelo pomlajena. Vodstvo se je namreč odločilo, da vključi v ekipo nekaj mlajših igralcev. Prvenstvo se je zaradi tega začelo precej slabo, saj so izgubili nekaj tekem in s tem delno kompromitirali svoje mesto na lestvici. Stanje pa se je od tekme do tekme zboljšavalo tako, da so naši igralci v soboto 14. januarja proti solidni ekipi Voley-ball iz Vidma zabeležili že tretjo zaporedno zmago, kar jim daje možnost, da se lahko potegujejo za vstop v višjo ligo. Začetni cilj, ki je bil vsaj obstanek v tej ligi, je torej dosežen.
Seveda gre pri tem pohvaliti trenerja Dušana Carlija, ki se je vestno lotil dela in vse igralce.
Za 01ympio-Terpin igrajo: Marko Cotič, Andrej Terpin, Mirko Špacapan, Simon Terpin, Lucio Battisti, Štefan Cotič, Mau-ro Kuštrin, Damijan Terpin, Beni Košič, Aleš Prinčič.
V soboto 21. januarja bodo nastopili v Pordenonu proti tamkajšnji ekipi. Najvažnejša tekma, kjer se bo najbrž dokončno odločila lestvica, pa bo naslednjo soboto 28. januarja proti najmočnejši e-kipi »II Sole Rangers« iz Vidma. Tekma bo kakor po navadi v štandreški telovadnici ob 20.30. Že sedaj vabimo ljubitelje, naj pridejo bodrit naše zaslužne fante.
Vpis v slovenske šole že v tem mesecu
Na osnovi ministrske okrožnice št. 362 z dne 23. decembra 1983 bo vpisovanje v šole za šolsko leto 1984-85 že v mesecu januarju letos. Vsled tega bo za naše šole vpis
v otroške vrtce od 23. do 31. januarja 1984 — vpiše se otroke, rojene v letu 1981;
v 1. razred osnovnih šol od 23. do 30. januarja 1984 in sicer rojene v letu 1978.
Vpisujeta ravnateljstvi Gorica in Doberdob od 9. ure do 12.30, za oddaljene šole pa izjemoma tudi šola sama.
Za vpis je potreben rojstni list s potrdilom o cepljenju.
OBVESTILA
Gg. dušnim pastirjem sporočamo, da
na upravi našega lista lahko dvignejo o-snutke za pridigo na nedeljo katoliškega tiska, ki bo 29. januarja. Istotam so na
voljo tako lepaki kakor ovojnice, ki naj bi jih verniki po možnosti prejeli že to nedeljo pri službi božji, da jih nato oddajo pri nabirki za katol. tisk naslednjo nedeljo. Tudi verska oddaja »Vera in naš čas« bo v nedeljo 29. januarja posvečena katol. tisku. Prisluhnite!
Tržaško svetoletno romanje v Rim. Vpis se zaključi konec tega meseca. Tako pač zahtevajo tehnične obveznosti. Kdor se je odločil za to pot, naj se v tem času javi duhovniku ali vodstvu romanja.
Mednarodni znanstveni simpozij o Štefanu Kociančiču bo v petek 20. januarja v Fogarjevem centru v Gorici s pričetkom ob 15.30. Nastopilo bo sedem predavateljev, trije slovenski in štirje italijanski. Simpozij prireja Zavod za družbeno in versko zgodovino - Gorica pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave.
V pevski sobi v Rupi bo v okviru proslav 20-letnega delovanja skavtske organizacije na Goriškem skavtska razstava. V nedeljo 22. januarja ob 10. uri skavtska maša v Rupi, ob 11. uri pa odprtje razstave. Razstava bo odprta tudi v nedeljo 29. januarja od 11. do 13. ure. Vabijo Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO), Slovenski goriški skavti (SGS) in II. četa.
Božični koncert. V nedeljo 22. januarja ob 16. uri bo v cerkvi na Repentabru božični koncert z molitvijo za mir. Nastopili bodo otroški zbor »Zvonček«, ženski zbor »Repentabor« in mešani zbor sv. Jerneja iz Opčin.
V Kulturnem domu v Trstu bo v petek 20. januarja ob 20.30 gostovalo gledališče »Komedija« iz Zagreba z Držičevo igro »Skopuh«, v soboto 21. januarja ob 20.30 pa bo istotam SSG iz Trsta uprizorilo Pregljevo novelo »Malkova Tina« v priredbi Toneta Partljiča pod naslovom »Vsem galjotom vile v vamp«. Ponovitev bo v nedeljo 22. januarja ob 16. uri.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 23. januarja govoril dr. France Perko »Ali je edinost kristjanov mogoča?« Začetek ob 20.30.
Zanemarjeni zaklad, nova salezijanska knjižica št. 83. Pisatelj Anton Nadrah, ci-stercijanki opat v Stični, razlaga na poljuden način zaklad svete maše, ki so ga mnogi krščeni zanemarili, nekateri pa celo zakopali ali zgubili. Nova knjižica nam lahko vsem pomaga, da bomo ob 1950 letnici našega odrešenja zaživeli globlje evharistično življenje. Knjižica ima 96 strani, cena izvodu v knjigarnah v Gorici in Trstu 800 lir.
DAROV I
Za Katoliški glas: v spomin na sorodnike: A. Gruntar, Baloh in Dičeko 20 USA dolarjev; Andrej Pavlin 10.000; De Vetta 5.000; Stanta 5.000; Mara Breščak 10.000; Mimi Hrovat 5.000; Kristina Magajna v spomin Viktorije Košuta vd. Sedmak 15.000; Olga Zalar, Rim 25.000; Pepca Skočir, Trst 15.000; Opčine 95.000; Terčon, Nabrežina 25.700; Mila Brecelj 10.000; N. N., Rupa 5.000; H. J. 5.000; Marino in Danilo Čevdek v spomin Venčka Černič 50.000; Valerija Čuk, Trebče v spomin na moža, brata in svakinjo 10.000; T. R., Bar-kovlje 25.700 lir.
Za Katoliški dom: F. P. 50.000; Marijina družba 25.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000 lir.
V sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: Karlo in Bernardka ne 5.000 temveč 50.000 lir; K. T., Gorica 10.000; Karlo Drufovka 30.000; Marija Pintar
50.000	lir.
Za novi športni center v Gorici: avto-prevozniško podjetje Winkler 300.000; dr. Igor Franko 100.000; prof. Marijan Bednarik 100.000; družina Bavdaž 100.000; Milka Velikonja 100.000; odvetnik dr. Karlo Primosig 50.000; Pavlina Brešcek 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: B. M. 5.000; H. T. 10.000; M. M. 50.000; Milka Velikonja 10.000; N. N., Rupa 20.000; N. N., Sovod-nje 10.000 lir.
Marica Čopič, Gorica: za »Katol. glas« 25.000, za novo telovadnico 20.000 in za »Našo pot« 20.000 lir.
Venceslav Klanjšček, Gorica: za »Katol. glas«, za »Našo pot« in za lačne po 10.000, skupaj 30.000 lir.
N. N., Sovodnje: za Sv. goro 20.000 in za Zavod sv. Družine v Gorici 30.000 lir.
Za »Našo pot«: N. N., Ronke 10.000 lir.
Za II. skavtsko četo v Sovodnjah: J. K. namesto rož na grob pok. Venčeta Černiča iz Gabrij 20.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: pokrajinska Slovenska skupnost v spomin Venčka Černiča 100.000 lir.
Za elektrifikacijo zvonov na Vrhu: N. N., Vrh 20.000; N. N., Ronke 30.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: ob blagoslovu družin v območju postaje 817.500; Pavla Jazbec 30.000; Grilanc 15.000; Terčon 5.000; Pertot 5.000; Vitez 5.000; Gruden 5.000; Renzi 4.500; družina Lupine, Praprot v spomin Alberta Kralja 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N., novoletno darilo 1.000.000; N. N. 500.000; družina Jurič-Sosič v spomin na sina, moža in brata Karla 100.000; družina dr. Vladimir Vremec 50.000; Terezija Gina Sosič 50.000; N. N. 50.000; Nevia Kalin-Furlan v spomin na moža Viktorja 50.000; N. N. 30.000; družina Muso, Bane v spomin na obletnico mame in stare mame Rože 25.000; I-vanka Sosič 20.000; Vida Grgič v spomin na moža Antona 10.000; Marija Krevatin 10.000; Mila Kuret 10.000; Štefanija Šker-lavaj 10.000; Lorica Ban v spomin na mamo Rožo 10.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; Erminija Daneu Kalc 5.000; družina Švab 5.000; Anica Stanič-Bertoja 5.000; razni
88.000 lir.
Za cerkev na Banah: družina Huso v spomin ob obletnici smrti mame in stare mame Rože 25.000; Kristina Husu 5.000; N. N. 10.800 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Danila Maver 5.000; Mila Ferluga 5.000; Ivanka Andolšek
5.000 lir.
Za »Mladiko«: svojci v spomin Bože in Ludvika Pirc ob obletnici smrti 25.000. Za ogrevanje cerkve v Gropadi: nabirka
1.255.000 lir.
Za cerkev na Padričah: Stellia Nejedli 30.000; žalujoča družina ob smrti Danila Žagar 50.000; Olenič 20.000; družina Kralj -Vardjanovi 20.000; Bacci 11.000; Drejčevi 15.000; Justina Grgič 10.000; Marija Rude-tova 5.000; Zofka Mahnič 5.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Opčine: Lenči Repinc 50.000; Irma Škabar-Kraus 20.000; Mario in Pepka v spomin na nečaka Jadrana 25.000 lir.
Za novi oltar v Trebčah: N. N. 100.000; Marija Možina 30.000; N. N. 100.000; N. N. 50.000; N. N. 20.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda v Domju: P. M. P. za božič v spomin na svoje pokojne 300.000; družina Cheber, Domjo 50.000; Marija Jakomin, Krmenka - Domjo 30.000; N. N. 10.000; N. N. za orgle v tej kapeli 10.000; v spomin na pok. Ivanko Furlan: M. F., Trst 20.000; Zmaga Mastellaro 10.000; Avrelija Micheli 10.000; Marušič, Trst 5.000; N. N., Gorica v zahvalo p. Leopoldu 50.000; M. G., Gorica 5.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Cheber
50.000 lir.
Za lačne po svetu: Francka Vremec, Opčine 10.000; N. N., Rupa 100.000; N. N.
25.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 50.000; N. N., Opčine 30.000; Tončka Sosič 50.000.
iHadioTrsl/l
Spored od 22. do 28. januarja 1984 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Dvojčici«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 12.30 Glasba brez meja. 14.10 Nediški zvon. Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10 Mozart: Figarova svatba. 11.30 Literarni listi. 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Jaroslav Mašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«. 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...« 16.00 Prigode navadnega vojaka. 16.15 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zagrebški madrigalisti. 18.00 Pod Matajurjan. 18.30 Ljudski zvoki.
Torek: 8.10 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 10.10 Mozart: Figarova svatba.
11.30 Literarni listi. 12.00 Mit in slovenska ljudska pesem; glasbeni potpuri. 14.10 »Naš pravljični telefon«. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klavirski duo Silvio Donati-Aleksander Rojc. 18.00 Honore de Balzac-Jože Rode: »O siromaku, ki mu je bilo stari Popotih ime«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Mozart: Figarova svatba. 11.35 Literarni listi. 12.00 Iz noči življenje se poraja. 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu 27. novembra 1983. 14.10 J. Mašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«. 16.00 »Majhna sem bila...« 16.30 Tja in nazaj.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinistka Fern Raškovič in pianist Arbo Valdma.
18.00 Okostnjak v omari.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncerti in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Zdravniški nasveti; glasbeni potpuri.
14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«
16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ženski zbor »Bela Bartok« iz Miskolca na Madžarskem. 18.00 Četrtkova srečanja: Dosje Koprivišče. 18.30 Ljudski zvoki.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri. 13.10 Dogodki in problemi. 14.10 Jaroslav Mašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Adriana Montanari. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Gorici. 11.10 Mešani zbor »Slovenec«. 11.30 Beležka.
12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri.
14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simbfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED »
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
D Banca Agricola Coriziac cg,
3 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN