Poročilo o 11. zasedanju delavskega sveta SOZD Mercator Vesna Bleivveis —Center za obveščanje Interne kompenzacije v sozdu — da ali ne? Zasedanje delavskega sveta SOZD, ki je bilo v ponedeljek, 16. marca v Ljubljani, je bilo namenjeno prvenstveno razpisu volitev samoupravnih organov SOZD Mercator in določitvi predloga samoupravnega sporazuma o internih kompenzacijah. skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD je delavski svet sprejel sklep o razpisu volitev in določil rok za izvedbo volitev med 15. in 19. aprilom 1981 ter sprejel rokovnik predvolilnih opravil. Na podlagi poročila o izvrševanju sklepov, sprejetih na 10. zasedanju delavskega sveta, je delavski svet ugotovil, da je samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator sprejelo 32 udeleženk tega sporazuma, 14 udeleženk pa svojega stališča kljub večkratnim urgencam centra za obveščanje še ni sporočilo. Čeravno je sporazum sklenjen s strani večine udeleženk, je delavski svet sprejel sklep, da morajo vse nedisciplinirane svoje stališče takoj sporočiti centru za obveščanje. Tudi TOZD" Trgo-promet Kočevje v času od končanega usklajevalnega postopka za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD za obdobje 1981-85 svojega stališča še ni sporočila. Osrednja točka dnevnega reda je bila določitev predloga samoupravnega sporazuma o oblikova-rtju sredstev za interne kompenzacije v SOZD Mercator. Nekaj zmede je povzročilo gradivo, ki je vsebovalo za to točko dnevnega reda Predlog sklepa o sprejemu sporazuma. Odtod tudi izhodišče za obravnavo, ki so jo sprožili delegati MIP Ptuj. Delegati terjajo sistemske rešitve Delegati MIP Ptuj so posredovali odklonilno stališče v zvezi s sprejemom sporazuma in ga utemeljili z naslednjim: problem zagotavljanja oskrbe s proizvodi širšega družbenega pomena ni problem SOZD, temveč problem širše družbene skupnosti, ki terja sistemsko rešitev. Z navedenim sporazumom se rešuje le vprašanje zatečenega stanja, ne pa celovito vprašanje pospeševanja oziroma intenzivnosti proizvodnje hra-ne- Za pokrivanje izpada dohodka oziroma pokrivanje izgube smo se ze dogovorili oziroma sporazumeli s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD. Predlog oziro-fna osnutek sporazuma izključuje !n ne upošteve obveznosti, ki so i'h tozdi oziroma DO sprejele v Posameznih regijah za itste name-ne- S tem sporazumom bi se obveznosti iz istega naslova podvoji-e za vse tiste, ki so obveznosti na dvojih področjih že sprejele. Poleg ^ega pa so do internih kompenza-Cli upravičene praviloma kmetij- V tej številki Na 2. strani objavljamo zapise, ki se nanašajo na dogajanje na ravni sozda: področje planiranja, interne banke, AOP in sindikata 3. stran bi se lahko imenovala informativno izobraževalna: nadaljujemo z Malim ekonomskim leksikonom, sodelavka iz interne banke Pa je pripravila informacijo ° poslovanju z verižnim čekom Na 4. strani si vsekakor Preberite navodila samoupravne delavske kontrole oastala so v enem od tozdov, oanašajo pa se na vse Na 5. in 6. strani predstav-jiamo ozirpma se predstav-jata dve temeljni organizaciji Strani 7 in 8 prinašata p sPevke iz naših kmetijsk organizacij. venije in so jo to pot sp Napolnili sodelavci iz Merc tor-Izbire-Panonije Ptuj Stran 10 je do polovi Sem. delu pa obravnava i I?6 razmere n strani se boste s Na‘ 2 novostjo Mercat anosa v Cerknici ske in proizvodne tozd v sestavu Izogibanje obveznostim SOZD, s katerimi udeleženke spo- Kaže, da je problem združevanja razuma (vsaj velik del) nima po- sredstev za investicije za nekatere Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XVIII Ljubljana, marec 1981 št.: 3 slovnih stikov. Gre torej za načelo čiste solidarnosti na področju, ki terja sistemsko rešitev. Kot odgovor na stališče MIP Ptuj je generalni direktor SOZD, Miran Goslar, pojasnil predvsem izhodišča oziroma okoliščine, ki terjajo rešitve znotraj samega Mercatorja. Namen in smisel sporazuma je v spodbujanju proizvodnje v kmetijskih in proizvodnih organizacijah in njihovi večji dohodkovni trdnosti. Pri tem je poudaril, da so pripombe MIP tehtne, da gre res za probleme, ki nalagajo sistemske rešitve, ki pa jih trenutno ne rešujemo z ekonomsko politiko, temveč predvsem z medsebojnimi odnosi. Odtod tudi načelo vzajemnosti v pristopu in vzajemne odgovornosti vseh udeleženk sporazuma. Zato je treba pri odločanju za ali proti sprejemu tega akta upoštevati kompleks odnosov, ne le čisto računico. Vsako separatistično obnašanje predvsem večjih organizacij, udeleženk sporazuma, bi pomenilo čisti egoizem. Zavedati se namreč moramo, da bi zavrnitev s strani več udeleženk pomenilo v posledici več združevanja za udeleženke, ki bodo ta akt sprejele. Načelo, da se kompenzacije dajejo praviloma le za interni promet in ne za promet s poslovnimi partnerji izven sozda, preprečuje, da bi iz tako združenih sredstev pokrivali tudi obveznosti, ki so jih tozdi DO sprejele iz istega naslova na svojih področjih. Upoštevaje stališča, da bi se te kompenzacije oziroma sredstva, namenjena za kompenzacije, oblikovale le v tistih, tozdih oziroma DO, ki imajo poslovne odnose, bi v celoti spremenilo in terjalo nov koncept sporazuma. Po mnenju delegatov delavskega sveta je treba ob sprejemanju sporazuma ob določitvi predloga sporazuma angažirati družbenopolitične organizacije ter poslovodne in strokovne delavce v tozdih in DO in vztrajati na tem. da sporazum sprejmemo vse udeleženke. Z nekaterimi manjšimi popravki, ki na vsebino sporazuma ne vplivajo, je delavski svet s tremi vzdržanimi glasovi (MIP) določil predlog sporazuma in sklenil, da udeleženke sporazuma svoja stališča o sprejemu ali odklonitvi predloga do 20. 4. 1981 sporočijo centru za obveščanje. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o poznejši združitvi v SOZD Mercator je KGZ »Sora« Žiri tudi formalno postala članica Mercatorja. Sklep o sklenitvi tega sporazuma je delavski svet sprejel soglasno. Razpisane so volitve Delavskemu svetu in njegovim organom ter odboru samoupravne delavske kontrole SOZD in notra- nii travi r»t '17' tozde še vedno trd oreh. Svojih obveznosti iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD niso izpolnile Mercator-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd, in Mar-cator-Velepreksrba, TOZD Trgo-promet Kočevje. Za poravnavo obveznosti tozda Veleblagovnica Beograd je Mercator-Interna banka odobrila kredit, tozd Trgopro-met pa je na podlagi odločbe notranje arbitraže SOZD dolžan združiti sredstva takoj, ko poteče rok, sicer bo dolgovani znesek izterjan z izvršbo. Predsednica izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD je prisotne seznanila's potekom oblikovanja predloga planskega akta SOZD za leto 1981. Pri tem je ugotovila, da planski akt Delovne skupnosti SOZD ustreza določbam oziroma vsebini samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD, da pa nekateri planski kazalci Delovne skupnosti še vedno odstopajo od dogovorjenih meril. Pri tem je poudarila, da je to posledica plani- ranja v tozdih in DO, kar Delovno skupnost oziroma njene delavce pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ne sme odvrniti od obnašanja po dogovorjenih merilih. S tem je bil dnevni red 11. zasedanja delavskega sveta SOZD izčrpan, delegati pa so bili obveščeni, da bo naslednje zasedanje že 31. marca, ko naj bi prejeli planski akt, o katerem je tekla v mesecu marou nnnrpišnia obravnava Foto Matjaž Marinček 4. zimska Mercatoriada Matjaž Marinček Vsako leto bolj množično Športne igre delavcev in združenih kmetov Mercatorja, imenovane tudi Mercatoriada, zberejo vsako leto več navdušenih pristašev rekreacije in športa. Letošnjih zimskih iger, četrtih po vrsti, se je v soboto, 7. marca, v prečudovitem vremenu, na terenu okrog hotela Bor na Črnem vrhu, udeležilo že 286 tekmovalk in tekmovalcev v 23 ekipah, ki so v mnogih primerih združevale delavce iz več tozdov. Prireditelj iger je bil koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda, pokrovitelj pa delovna organizacija M-Sadje zelenjava. Po tehnični plati je pri organizaciji zopet uspešno sodeloval ljubljanski smučarski Krim. Osvežitev za vse udeležence iger sta prispevala dolgoletna Mercatorjeva poslovna partnerja, KK Vipava in Fructal. Še posebej razveseljiv je podatek, da so bile med ekipami tudi vse v letošnjem letu na novo organizirane in združene organizacije. O dosežkih skupin in posameznikov poročamo na str. 11 Prihodnji mesec v Mercatorju volitve 17. aprila pred dvema letoma so bili v sozdu Mercator izvoljeni delegati delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in notranje arbitraže na ravni sozda. Mesec dni pred iztekom njihovega mandata je delavski svet SOZD Mercator na 11. zasedanju dne 16. marca 1981 razpisal volitve z naslednjim sklepom: Razpišejo se volitve delegatov za naslednje organe samoupravljanja SOZD Mercator: - delavski svet - odbor samoupravne delavske kontrole - notranjo arbitražo v vseh temeljnih in delovnih organizacijah v sestavu SOZD Mercator in v Delovni skupnosti SOZD, v dneh od 15. do 19. aprila 1981 - po postopku, ki ga določajo interni samoupravni akti in v skladu s priporočili KO sindikata SOZD. Delavski svet je določil tudi roke nekaterih ključnih opravil v kandidacijskem postopku, in sicer: - do 25. marca 1981 organi sindikalnih organizacij na ravni DO izvedejo kandidacijske konference oziroma zbore - do 30. marca 1981 volilne komisije v tozdih oziroma enovitih DO sprejmejo sklep o določitvi ali zavrnitvi predlogov kandidatov - do 10. aprila 1981 volilne komisije objavijo potrjene kandidatne liste po ustaljenem načinu obveščanja v tozdih in DO - do 30. marca konference oziroma IO sindikata sporočijo sklep o evidentiranih kandidatih za odbor samoupravne delavske kontrole po posameznih dejavnostih koordinacijskemu odboru sindikata SOZD - do 6. aprila KO sindikata SOZD sprejme sklep o soglasju h kandidatom in posreduje enotno kandidatno listo za odbor samoupravne delavske kontrole v potrditev volilnim komisijam OZD Navodila za izvedbo volitev s priporočili o kriterijih pri izboru kandidatov je KO sindikata poslal vsem sindikalnim organizacijam in volilnim komisijam po svoji seji, ki je bila 25. februarja 1981. Pred letno konferenco koordinacijskega odbora sindikata SOZD Vesna Bleiweis — Center za obveščanje Priprave na III. kongres samoupravljalcev Koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator se je sestal na 251. redni seji 25. februarja. Namenjena je bila predvsem načrtom za pripravo letne konference. Na seji je bil navzoč tudi predsednik občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, Janez Čebulj. Večji del razprave na 21. seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator je bil po'svečen uresničitvi zahteve koordinacijskega odbora sindikata, da sodeluje v postopku za ponovno imenovanje direktorja M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd. Iz informacije, ki sta jo na podlagi osebnega sodelovanja na sestanku predstavnikov samoupravnih organov TOZD ter družbenopolitičnih organizacij TOZD in Skupščine občine Novi Beograd podala predsednik koordinacijskega odbora sindikata in namestnik gene- ralnega direktorja SOZD, je bilo razvidno, da so dogovorjeni roki in obveznosti, ki jih mora opraviti TOZD Veleblagovnica oziroma njen poslovodni organ. V zvezi s tem bo koordinacijski odbor sindikata SOZD ponovno obravnaval zadevo in jo reševal v smislu določb zakona o združenem delu ter usklajevanja in sporazumevanja. Gradivo za letno konferenco, ki bo predvidoma 25. marca 1981 v Ljubljani, pripravi delovna skupina, ki jo sestavljajo: Franc Škof, Suzana Modrijan, Vera Valant, Kristina Antolič, Irena Jurca in Iz centra za AOP SOZD Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Več zaupanja našemu delu Center za AOP v Ljubljani je bil v preteklosti precej časa predmet burnih razprav ob vsaki priliki, pa naj se je to nanašalo na kakovost storitev ali na način Nada Kovač. Letne konference naj bi se poleg članov koordinacijskega odbora sindikata in predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikata iz tozdov in DO udeležili tudi predsedniki konferenc sindikata v delovnih organizacijah. Teme, ki naj jih zajema gradivo bodo: ustavna dopolnila, ocena letnih članskih sestankov, priprave na kongres samoupravljalcev ter specifični problemi delavcev v dejavnosti in v posameznih regijah v sestavu Mercatorja. V pripravah za III. kongres samoupravljalcev je koordinacijski odbor sindikata razpravljal o načinu evidentiranja kandidatov za delegate in v zvezi s tem sprejel pobudo, da predlaga za delegatko na kongresu Jasno Žagar, predsednico delavskega sveta SOZD. O svoji pobudi je obvestil tudi osnovno organizacijo sindikata M-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija sadje. Koordinacijski odbor se je seznanil tudi z vsebino tematskih razprav, v katerih sodeluje SOZD Mercator kot nosilec. Iz koordinacijskega odbora sindikata je izšla tudi pobuda, da za podelitev nagrade samoupravljal-cem mesta Ljubljane predlaga Jasno Žagar, za podelitev sindikalnih priznanj (plakete) pa Vero Aljančič iz Delovne skupnosti SOZD, Slavko Damjanovič iz M-Rožnika, TOZD Grmada, za srebrni znak sindikata Ireno Jurca iz M-Nanos ter Kristino Antolič iz M-Izbira Panonija Ptuj. Na rob 12. in 13. seji izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Vesna Bleiweis Planiramo, planirate... Osnutek letnega planskega akta SOZD je izdelan v poprejšnji obravnavi v vseh TOZD in DO, združenih v SOZD. Težko pričakovano, načrtovano dete je rojeno. Botrovalo mu je sporazumevanje, dogovarjanje, usklajevanje in, brez zlobe, tudi nekaj, barantanja. Prve priprave na letni planski akt SOZD za leto 1981: september 1980, potem množica dejstev, zaradi katerih ni bilo moč pripraviti niti delovnega gradiva. Delovno gradivo zagleda luč januarja 1981, maratonska predelava, razprava na poslovodnem svetu: osrednja tema ukslajevanje osnov in meril za nagrajevanje poslovodnih delavcev. Izvršilni odbor zavrne letni planski akt SOZD v delu, ki se nanaša na planski akt Delovne skupnosti. Ali je 12 seja izvršilnega odbora prelomnica v njegovem delu? Planski akt Delovne skupnosti hi usklajen s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD! S sklenitvijo tega sporazuma so delavci Delovne skupnosti prevzeli obveznosti, da v svojem planskem aktu opredelijo in kvantificirajo de- la, ki jih opravljajo kot zadeve skupnega pomena, prikažejo sistemizacijo del in nalog ter cilje izvajanja teh nalog, kadrovsko strukturo ter uporabnike storitev v primerih, ko ti posebej izstopajo. Hkrati pa morajo delavci Delovne skupnosti zagotoviti rast povprečnega osebnega dohodka in skupne porabe na delavca V Delovni skupnosti v skladu s povprečno stopnjo rasti osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca v TOZD in DO, združenih v SOZD. Prvi osnutek planskega akta Delovne skupnosti tem zahtevam ni povsem ustrezal in zato so ga člani izvršilnega odbora soglasno zavrnili. Nedoslednost pri sestavi planskega dokumenta je terjala ponovno sejo izvršilnega odbora. Na 13. seji je izvršilni odbor ponovno ugotavljal odstopanje od sporazumno dogovorjenega. Planski kazalci Delovne skupnosti niso usklajeni z določbo 36. člena sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Od kod odstopanja? Razlogi so navedeni v prilogi osnutka letnega plana akta SOZD Mercator za leto 1981. Oglejte si jih, morda je tudi planiranje vaše TOZD oziroma DO eden od razlogov. Razmislite. financiranja. Že pred letom in več pa so se govorice utišale, največ po zaslugi odločitve o nakupu novih strojev t. j. PDP-ja in Delte. Z zadnje seje zbora M-Interne banke Samo Dostal — Delovna skupnost M-Interne banke Program dela opravljen v celoti Zbor Mercator-Interne banke je imel v četrtek, 26. februarja 1981 svojo 5. redno sejo drugega sklica. Dobavitelj in vzdrževalec teh strojev je Elektrotehna in sedaj, ko smo se strojev navadili in prebrodili začetne težave, resno računamo nanjo tudi v bodoče. Prvič v letošnjem letu smo prešli na izključno financiranje preko cen za storitve, kar pomeni veliko preizkušnjo pred bodočo reorganizacijo vseh centrov za AOP v sozdu Mercator. Pripombe, ki jih še slišimo na naš račun, pa se v glavnem nanašajo na višino cen storitev in na kakovost izdelkov, ki prihajajo iz centra. Mnenja smo, da naše cene niso previsoke, saj z njimi pokrivamo le stroške in osebne dohodke, ne ustvarjamo pa nikakršne akumulacije, ker poslujemo v okviru delovne skupnosti, ki akumulacije ne oblikuje. Cene imamo oblikovane fiksno za leto vnaprej za enoto storitve (postavka, kuverta itd.), za večino uporabnikov pa opravljamo tudi zajem. Naše cene so sicer vsakomur na vpogled v planu za leto 1981, za primer pa naj vzamemo ceno obračuna osebnega dohodka na delavca. Ta je 55 dinarjev mesečno in vključuje: a) obrazce za zajem b) zajem podatkov c) obdelavo in tudi pripravo obdelave d) papir za vso spremno dokumentacijo - izplačilne liste ipd., -za opravljeni dvig, razen izplačilne ovojnice ter virmanov, ki jih zaračunavamo posebej. Pogosto slišimo pripombe, da je obračun osebnih dohodkov v drugih centrih cenejši, -vendar morajo tam uporabniki običajno sami zagotoviti zajem in papir. Pri zajemu pa se pogosto zatakne, posebno ker nakup stroja za zajem za majhne obdelave ni smotrn in zato pogosto taki uporabniki zajemajo podatke na najrazličnejše načine, izvajalec obdelave pa se reši vsakršne odgovornosti za kakovost vnešenih podatkov, ker jih dobi na disketi ali na traku. Mnogi centri zaračunavajo samo obdelavo podatkov, vse ostale stroške pa nosi uporabnik sam. Če bi torej prišteli k stroškom obdelave še stroške, ki jih ima uporabnik z obdelavo, bi prišli do realne kalkulacije. Večina centrov v novejšem času ne zaračunava storitve po fiksnih cenah, ampak zaračunavajo delovni proces, ki ga opravijo - temu bi rekli, »zidajo ceno«. Ločijo stroške zajema, pripravo obdelave, stroške obdelave, programske sto- ritve, stroške tiskanja in stroške papirja. Tako se izognejo vsakršnemu riziku, ki bi ga imeli s fiksnimi cenami. V letošnjem letu smo še vedno obdržali cene na enoto storitve, razen stroškov za papir, ki smo jih izvzeli in jih zaračunavamo posebej, ker so se cene papirja naknadno po sprejetju naših cen dvignile za 100%. Papir obračunavamo uporabnikom po dejansko porabljeni količini, po cenah, ki nam jih posreduje dobavitelj - M-Velepre-skrba, TOZD Grosist. Ceno za blagovno poslovanje smo tudi kalku-lativno ločili glede na to, da imajo nekateri uporabniki lasten zajem. Zavedamo se, da bi bile naše storitve lahko še cenejše, tp pa ni odvisno le od naše kontrole stroškov, ampak tudi od pripravljenosti uporabnikov, da se vključijo v obdelave in s tem ceno storitvam še znižajo. Ob tem naj še omenimo, da vzdrževanja programov in razvoja ne zaračunavamo posebej, ker smatramo, da se mora proces odvijati za vse uporabnike kontinuirano, le če se programske spremembe opravijo izključno na željo posameznega uporabnika in drugim nič ne pomenijo, jih zaračunamo posebej. Če pa gre za programsko spremembo, ki koristi vsem uporabnikom, je na voljo vsem, ne da bi to posebej plačali. Za primerjavo naj še povemo, da je cena obračuna osebnih dohodkov v centru za AOP v SOZD Emona na delavca 55 dinarjev (v lanskem letu 45 dinarjev) vključuje pa še personalno evidenco, vendar mora uporabnik podatke zajeti sam in se mu papir zaračuna posebej (če zajame podatke center, ga stane vrstica 2 dinarja). Kakovost je drugo področje, kjer nismo zadovoljni z rezultati. Najbolj pogrešamo tesnejše sodelovanje z uporabniki. Napake, ki se pojavljajo pri obdelavah, v večini primerov izhajajo iz človekovega delovanja - na eni ali na drugi strani - računalnik pa nima nič pri tem. Da bi odpravili to vrsto, je potrebno temeljito poznavanje zahtev poslovanja. Na nekem razgovoru so nam prisotni omenili, da je širši krog udeležencev v sozdu premalo seznanjen z našim delom. Sami mislimo, da bo najboljša reklama za center boljša kakovost in nizke cene storitev, ti dve značilnosti pa bosta tudi jamstvo za večje zaupanje v delo računalniških delavcev. Zbor je obravnaval: - informacijo o sprejemanju Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Mercator-Interne banke za obdobje 1981-1985; - poročilo o delu poslovnega odbora Mercator-Interne banke v letu 1980; - združevanje in koriščenje združenih sredstev za investicije; - poročilo o poslovanju Mercator-Interne banke v letu 1980; - ugotovitev likvidnostnega investicijskega potenciala; - informacijo o preverjanju uporabe verižnega načina plačevanja in obračunavanja; - prve spremembe pravilnika o dajanju avalov in garancij ter eskontiranju menic; - poslovno politiko za leto 1981 za področje sovlaganj; - pristop k Samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske ban-ke-Gospodarske banke Ljubljana za obdobje 1981-85 ter k Samoupravnemu sporazumu o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko-Združeno banko Ljubljana, za obdobje 1981-85. Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Mercator-Interne banke za obdobje 1981-85 je bil dan v poprejšnjo obravnavo, na podlagi katere je zbor Mercator-Interne banke na svoji seji, 29. decembra 1980 sprejel predlog samoupravnega sporazuma in ga dal v sprejem vsem tozdom in enovitim delovnim organizacijam sozda. Ugotovljeno je bilo, da so vse članice, razen kočevskega tozda Trgopromet, samoupravni sporazum sprejele na svojih samoupravnih organih. Podano je bilo poročilo o delu poslovnega odbora Mercator-In-teme banke za čas od 25. marca do 31. decembra 1980. V tem obdobju je imel poslovni odbor 14 sej in sprejel 153 sklepov; obravnavani so bili zahtevki za odobritev kratkoročnih kreditov, garancij in avalov, zahtevki za odobritev korišče- nja združenih sredstev za investicije, periodični obračuni, gradivo za zbor temeljne banke in združene banke ter druge pomembne odločitve, za katere je poslovni odbor pristojen. Obravnavano je bilo združevanje in koriščanje združenih sredstev za investicije, ki so bile realizirane v obdobju 1978-1980 z udeležbo združenih sredstev za investicije, pregled gibanja združenih sredstev in pregled neizpolnjenih obveznosti pri združevanju sredstev. Sprejet je bil sklep, da se za članice, ki do 31. marca 1981 ne poravnajo obveznosti pri združevanju sredstev, takoj uvede arbitražni postopek. Sprejet je bil zaključni račun Mercator-Interne banke za leto 1980, ki je vseboval bilanco stanja na dan 31. decembra 1980, bilanco prihodkov in odhodkov za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980 ter pregled realizacije plana za leto 1980. Potrjeni so bili rezultati poslovanja Mercator-Interne banke po zaključnem računu za leto 1980. Prihodkov je bilo za 45.371.454,62 dinarjev, odhodkov za 37.172.736,27 dinarjev, skupnega dohodka pa za 8.198.718,35 dinarjev. Skupni dohodek bo Mer-cator-Interna banka po določilih Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka razdelila med svoje članice in jim ga nakazala najkasneje do 14. aprila 1981, članice pa bodo, v skladu s sprejetim planom Mercator-Interne banke za leto 1981, najkasneje do 20. aprila 1981 združile v Mercator-Interno banko 500.000,00 dinarjev za rezervni sklad Mercator-Interne banke, 519.479,00 dinarjev za rezervni sklad Ljubljanske banke-Gospo-darske banke, 449.793,745 dinarjev za sklad solidarne odgovornosti Ljubljanske banke-Gospodar-ske banke, 231.136,70 dinarjev za sklad osnovnih sredstev Ljubljanske banke-Gospodarske banke in 500.000,00 dinarjev za sklad osnovnih sredstev Mercator-Interne banke. Delovna skupnost Mercator-Interne banke je program dela opravila v celoti. Sklenjeno je bilo tudi, da se poviša obrestna mera za sredstva na vpogled s sedanjih treh na štiri odstotke in za vezana sredstva s sedanjih štirih na pet odstotkov; ostale obrestne mere ostanejo nespremenjene. Ugotovljen je bil likvidnostni investicijski potencial Mercator-, Interne, banke za čas od 1981 do 1989. leta, do katerega lahko Mer-cator-Interna banka daje garancije in avalira menice za zavarovanje plačila za investicije. Potencial se oblikuje iz bodočega priliva združenih sredstev za investicije ter drugih prilivov sredstev, ki imajo značaj dolgoročnih virov sredstev. Podana je bila informacij a o preverjanju uporabe verižnega načina plačevanja in obračunavanja, iz katere je razvidno, da se s 1. aprilom 1981 v navedeni način plačevanja vključuje osem tozdov, združenih v sozd. Verižni način plačevanja bo potekal poizkusno za dobo enega leta. Če se bo verižni način plačevanja obnesel, bo to ena izmed možnosti plačevanja v skladu z zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Glede na verižni način plačevanja, ki se v Mercator-Intemi banki uvaja kot delovna naloga, so bile sprejete prve spremembe pravih nika o dajanju avalov in garancij ter eskontiranju menic; te spremembe zajemajo v dodatnih členih tudi izdajo garancij za udeležbo pri preverjanju načina plačevanja in obračunavanja. Sprejeta je bila poslovna politika za leto 1981 za področje sovlaganja, s katero so se članice dogovorile za kriterije, v okviru katerih so lahko pri posamezni vrsti sovlaganja poleg ostalih virov zajeta tudi združena sredstva sozd Mercator. „ Sprejet je bil Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke-Gospodarske banke Ljubljana za obdobje 1981-85 in Samoupravni sporazum o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko-ZdrU' ženo banko Ljubljana za obdobje 1981-85. Vukadin Nedeljkovič Dohodek V prejšnji številki tega glasila smo se seznanili s celotnim prihodkom, tokrat pa obravnavamo dohodek, ki se pridobi iz celotnega prihodka. Uvodoma nekaj splošnih definicij 0 dohodku: Dohodek je znesek denarja neke osebe ali organizacije združenega dela. Tudi kadar je »v naturi« se obračunava v denarju. Poznamo več definicij za dohodek v gospodarstvu. Vse te definicije lahko razvrstimo v dve skupini: na definicije avtorjev kapitalističnega gospodarstva in na definicije marksistične politične ekonomije. Pri vseh avtorjih je skupno to, da se dohodek ugotavlja potem, ko so nadomestijo stroški in amortizacija. Po marksistični politični ekono-naiji je dohodek novoustvarjena Vrednost. Del ugotovljenega dohodka se porabi, drugi del neporabljenega dohodka pa se spremeni v premoženje. Tako se na pri-naer po zaključnem računu organizacije združenega dela dohodek Porabi na ta način, da se plača določene obveznosti (to bo razvidno v nadaljevanju, pod naslovom "Razporejanje dohodka«), ostanek pa se prenaša v poslovni fond za razširitev materialne osnove de-ja, za nabavo osnovnih sredstev, na osnovna sredstva so premoženje. Kapitalist ravna ravno tako; del dohodka porabi, drugi del pa uporabi za nabavo sredstev za delo. Razlika je v tem, da ves višek no-voustvarjene vrednosti kapitalist Porabi zase, v socialističnih družbeno ekonomskih odnosih pa se ta novoustvarjena vrednost porabi za družbene potrebe, predvsem za financiranje skupne porabe. V praksi srečamo še naslednje vrste dohodka: ~ stalni dohodek, ki se pridobi kontinuirano v določenih časovnih intervalih, - izredni dohodek, ki se prido-bi enkratno, od časa do časa ali nepredvideno, „ ' dohodek kot osnova za izračun davka od dohodka. Ta doho- dek je vedno nižji od dohodka, ki se pridobi iz celotnega prihodka, njegova višina pa se določa z davčno zakonodajo. To zakonodajo pozna le malo strokovnjakov v organizacijah združenega dela; večini delavcev je tehnika obračuna davka iz dohodka temeljne organizacije združenega dela neznan-na, zato podajam le kratko razlago obračuna davka. Obračun se izpeljuje iz celotnega dohodka, in to tako, da se ta zmanjša za odbitne postavke (materialni stroški, investicijsko vzdrževanje, amortizacija, obresti, zavarovalne premije, prispevki, davki, provizije in osebni prejemki v breme materialnih stroškov) in se dobi prispevna osnova. Od prispevne osnove se obračunajo nekateri prispevki za skupno porabo in tako se dobi davčna osnova. Ta se zmanjša za določene naložbe in financiranje določenih programov razvoja ter se dobi zmanjšana davčna osnova. Ta osnova se zmanjša za del dohodka, ki se izloča za pokritje dela stroškov infrastrukture ŽTP in se dobi osnova za izračun davka. Od te osnove se davek obračunava po 5 odstotni stopnji. Med letom organizacija združenega dela vplačuje akontacijo davka, po zaključnem računu pa se izvrši dokončni obračun. Za ilustracijo naj navedem, da je Mercator-Rožnik, TOZD Golovec po zaključnem računu za leto 1980, pri ugotovljenem celotnem prihodku v višini 904.624.750,95 dinarjev, obračunal in vplačal za 1.752.505,85 dinarjev davka iz dohodka. Poznamo še narodni dohodek. Ta se dobi tako, da se od družbenega proizvoda odšteje amrotiza-cija in vrednost predmeta dela (vrednost predelanih surovin). Imenuje se še neto družbeni proizvod ali čisti družbeni proizvod. Naš namen je, da spoznamo odnose pri razporejanju dohodka pri nas in zato se ustavimo kon- kretno pri našem načinu ugotavljanja in razporejanja dohodka. Dohodek tozda se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni in amortizacijski stroški po minimalnih stopnjah. Ugotovljeni dohodek sozda se razporeja za: - obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti, ki ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela, -z zakonom določene obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, - obveznosti, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev (solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj in drugo), - obveznosti za delovne skupnosti v delovnih organizacijah in sozdu, - izdatke za varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja (če zakon posebej ne določa, da so to izdatki v breme tercialnih stroškov), - članarine in prispevke GZ in splošnim združenjem, - izdatke za splošno ljudsko obrambo in narodno zaščito, - izdatke za amortizacijo, ki presegajo znesek, obračunan po minimalnih stopnjah, - denarne kazni za gospodarske postopke in prekrške, upravne takse in sodne stroške, - premije za zavarovanje družbenih sredstev in materialnih pravic, ki tvorijo osnovna sredstva; mišljene so tudi premije za zavarovanje delavcev pred posledicami nesreče pri opravljanju del tozda kot na primer prometnega osebja, delavcev, ki prenašajo oziroma prevažajo denar in ki opravljajo zdravju škodljivo delo ter zavarovanje potnikov v prometu, - izdatke za izpolnitev zakonskih obveznosti, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali pogodbo oziroma drugih z zakonom predpisanih obveznosti (sklad za štipendiranje mladih delavcev in štipendije drugih otrok, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali pogodbo). — čisti dohodek tozda. Shematski prikaz razporejanja dohodka: Razporejanje dohodka je prikazano brez dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Če je ta ugotovljen, potem se razporeja v namene, odločene z zakonom. Čisti dohodek Čisti dohodek sozda je del dohodka, ki se dobi, ko se iz dohodka izločijo obveznosti. Del čistega dohodka se razporeja za bruto osebne dohodke, del pa za sklade. Skladi, ki se oblikujejo iz čistega dohodka, so rezervni sklad, sklad skupne porabe in sklad za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela. Napačno je enačiti čisti dohodek s dobičkom. Zakon o združenem delu dobička ne pozna. Dobiček ni družbeno ekonomska kategorija, temveč je poslovno sistemska ali poslovno tehnična kategorija in ne obsega vračunanih osebnih dohodkov, medtem ko jih čisti dohodek obsega. CISTI DOHODEK ZA stanovanja 2 O e p < Z ^ X 3 A 3 a S Shematski prikaz razporejanja čistega dohodka: BRUTO OSEBNI DOHODKI - neto osebni dohodki - prispevki: - republiški davek - občinski davek - občinska skupnost otroškega varstva - izobraževalna skupnost - kulturna skupnost Slovenije - občinska kulturna skupnost - telesno kulturna skupnost Slovenije - občinska telesno kulturna supnost - skupnost socialnega skrbstva - zveza skupnosti otroškega varstva - občinska skupnost otroškega varstva - zdravstveno zavarovanje - invalidsko pokojninsko zavarovanje - drugi prispevki (solidarnost itd.) - stanovanjski prispevek SKLAD SKUPNE PORABE - regres za prehrano - regres za letni dopust - za druge namene po samoupravnem sporazumu REZERVNI SKLAD ZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA V naslednji številki: embalaža, paleta in paletizacija, kontejner in kontejnerstvo. ^ova oblika plačevanja tekočih °bveznosti ^ragiea Derglin - Delovna skupnost M-Interne banke Verižni ček .Pod sistemom verižnega plačevanja razumemo pra-Vlco temeljne organizacije združenega dela, da na Podlagi vrednostnih papirjev, ki jih je prejela za prodano blago ali opravljeno storitev, poravnava obvez-P°sti za kupljeno blago prav tako z izdajo vrednostnih Papirjev, to je z izstavitvijo verižnega čeka. Verižni Pačin plačevanja ne izključuje dosedanjih načinov Plačevanja in se uporablja vzporedno z obstoječimi 0olikami in načinom plačevanja v žiralnem sistemu. £ izročitvijo verižnega čeka up-!ku uporabnik družbenih sred-ev-^oižnik poravnava obvezno-" 1 do upnika za prodane proizvo-tv ln ter za opravljene stori- e. Verižni ček se uporablja za ; ametna plačila. Izda ga dolžnik te 'ar naihitreje izroči upniku. S f,rn Postane hitrost plačevanja d l. c.b subjektov v medsebojnih zniško upniških razmerjih. B' Pkr'70 s*stema verižnega plačevala ,ln gospodarski pomen sta ena-z i * plačevanjih, opravljenih terr~osiranjem menic. Razlika je v fizič se sam za verižen)e čevan° ne Prenese, temveč se pla-Vseh*1'16 °Pravi na podlagi pravic, ga „0Vanih v njem z izdajo druge-nemorižne£^ čeka. S tem se izog-raPia fe6advnirn stranem indosi-dn0s1 n6deljivost dolga, neskla-Ve2n ^okov ipd.). Poravnava ob-drv^be u11 terjatev med upniki nih sredstev se v tem siste- mu opravlja brez posredovanja SDK, s tem, da se permanentno, v dvotedenskih ciklusih (vsak drugi petek) obračunavajo vrednostni papirji pri službi, s čimer se verificirajo plačila tega ciklusa. Za verižno plačevanje in obračun vrednostnih papirjev se uporabljajo naslednji instrumenti plačilnega prometa: ček za veriženje (trije izvodi) in specifikacija za obračun instrumentov verižnega plačevanja Ček za veriženje izdaja vedno dolžnik v breme svojega računa najkasneje v 15 dneh po nastanku DUR. Plačilo je opravljeno z izročitvijo čeka za veriženje pod pogojem, da obstaja dokaz, da je ček izročen upniku (drugi izvod čeka). Na podlagi prejetih čekov za veriženje se lahko izdajo novi, zato je v interesu udeležencev, ki so v medsebojnih dolžniško upniških razmerjih, da povečajo hitrost plačevanja tako, da je čas izdaje in izro- čanja čeka minimalen. Cek za veriženje ne more uporabljati za gotovinska izplačila. Finančni ček je tiskan na enakem obrazcu kot ček za veriženje. To je instrument, s katerim se regulirajo finančni odnosi oziroma združujejo združena sredstva delovnih in sestavljene organizacije ter interne banke. Na podlagi teh čekov se izdajajo čeki za veriženje za plačevanje blaga oziroma opravljenih storitev. Podlaga za izdajo finančnega čeka je dogovorjena politika (samouprayni sporazum) za združevanje in intervencijo z združenimi sredstvi na vseh ravneh združevanja. Specifikacijo za obračun izvršenih verižnih plačil predlaga vedno upnik organizacijski enoti, pri kateri ima žiro račun. Na podlagi specifikacije se opravi obremenitev in odobritev računov udeležencev v obračunu. V verižnem načinu plačevanja se šteje prejem čeka za veriženje kot izvršeno plačilo, za razliko od ži-ralnega plačevanja, v katerem je plačilo izvršeno šele po preknjiže-vanju dane dispozicije z računa nalogodajalca na račun prejemnika ter obvestila o tem. Zaradi družbene verifikacije in evidentiranja izvršenih plačil se uvaja obračun vrednostnih papirjev. Obračun se izdaja vsakih 14 dni in sicer vsak drugi petek. V eksperimentalnem obdobju, od 1. aprila 1981 do 31. marca 1982, bo služba v »koledarju obračunov« določila za to obdobje: zaporedno številko obračuna, obračunsko obdobje in obračunski dan. Osnovno pravilo ravnanja v verižnem načinu plačevanja je finančno planiranje in disciplina, kar pomeni zelo strogo in ažurno vodenje evidenc o realiziranih terjatvah in izvršenih obveznostih. Udeleženec obračuna mora imeti na dan obračuna kritje na računih za vse izdane verižne čeke, sicer nosi posledice in predpisane sankcije. Udeleženec je dolžan, da poprej preskrbi in predloži SDK garancijo delovne organizacije, sozda ali interne banke in supergarancijo temeljne banke ali samo garancijo temeljne banke. Udeleženec v obračunu lahko izdaja verižne čeke zaradi poravnave svojih obveznosti v enem obračunskem obdobju v višini prejetih verižnih čekov v tem obračunskem obdobju v višini prejetih verižnih čekov v tem obračunskem obdobju kot tudi na podlagi sredstev, s katerimi bo razpolagal na žiro računu na dan obračuna, in sredstev, ki jih bo v obliki finančnih čekov preskrbel od delovne organizacije in interne banke. Če bo udeleženec pravilno postopal, ne bo mogel imeti na koncu obračuna negativnega salda. Če pa bi prišlo do nekritega salda, se šteje, da je udeleženec obračuna izdajal čeke brez kritja v višini nastalega nekritega salda in se zoper njega izvajajo sankcije za hitro kritje tega salda, garanti se odločajo o nadaljnjem garantiranju, služba pa ukrepa po predpisih. Pri določanju organizacijskih enot SDK, ki bodo sodelovale v ekspe- rimentu, je bila merilo tehnična opremljenost in sicer sistem IBM. Tako bodo sodelovale naslednje organizacijske enote SDK: podružnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Skopju, Novem Sadu in Zrenjani-nu. Zaradi tega je začetno merilo lokacija uporabnika, pogoj pa je preskrba garancije za kritje morebitnega nekritega salda na žiro računu po končanem obračunu. Med članicami sozda, za katere opravlja M-Interna banka plačilni promet, bodo v eksperimentalnem obdobju sodelovale naslednje delovne organizacije oziroma tozdi: Grosist in TMI iz M-Vele-preskrbe, Golovec, Grmada in Dolomiti iz M-Rožnika, Steklo iz M-Mednarodne trgovine, M-Em-ba, M-Sadje zelenjava ter sama M-Interna banka. Vse udeleženke so izpolnile prijavo za udeležbo pri preverjanju uporabe verižnega načina plačevanja in obračunavanja, Merca-tor-Interna banka pa je preskrbela garancije in supergarancije pri Ljubljanski banki-Gospodarski banki Ljubljana. Vse posle in evidence v zvezi z verižnim načinom plačevanja bo opravila strokovna služba Merca-tor-Interne banke. • Da svedemo potrošnju u realne okvire? U redu, ali pre toga da se utvrde okviri nekih stomaka. • • • • Sitnoj boraniji se konci najlakše kidaju. • • • • Oni koji na blagajni primaju najtanje koverte, obično izvlače i -naj debiji kraj. • • • • Ko zna dobro da tvrdi pazar, taj obično i - kupi pazar. • • • • Neki naši šefovi se ponašaju kao avion. Čim se podignu - gubimo ih iz vida. , , ; Pera Srečkovič Kod vse nastajajo prekrški toliko, kakor ne bi delavec delal ves teden. M-Rožnik, TOZD Metlika, Metlika Priporočila in ukrepi delavske kontrole V času boja za stabilizacijo, za boljše gospodarjenje, za to, da si bomo s prizadevanjem, skrbnostjo, poštenostjo in medčloveškimi odnosi ustvarili čim večji hlebec kruha za svoj lastni standard ter za izboljšanje pogojev trgovskega delavca (družba očitno meni, da za to imamo pogoje, saj ostaja razlika v ceni v večini primerov v absolutnih zneskih), bo potrebno v letu 1981 več delati. Izboljšati bo potrebno produktivnost in rentabilnost. Ob dejstvu, da se nekateri obnašajo po svoje, lokalistično, tega ne bomo mogli doseči na ta način. Malomaren odnos do strank je ravno tako kršitev delovnih dolžnosti, najsi bo to delavec na upravi, poslovodja, prodajalec, šofer ali snažilka. Vsak bi se moral zavedati svojih dolžnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole v TOZD Metlika v sestavu Mercator-Rožnik je strnil vse te nepravilnosti in opažanja v nekaj točk. Za tiste, ki so teh ukrepov ne bodo držali in jih spoštovali, je določila brezpogojne sankcije iz samoupravnih splošnih aktov. Med delavce v tozdu je razdelila obvestilo o svojih ugotovitvah in opozorilih. Ne bilo bi napak, ko bi po njih vzel sleherni svojo mero. Sleherni zaposlen mora opozarjati svojega sodelavca na neizvrše-ne oziroma neizvrševanje delovnih obveznosti iz opisa del in nalog. Tudi prodajalec lahko opozori poslovodjo na neizvršene naloge ter nepravilnosti, ki jih zasledi. Ce so kartoni, embalaža ter ostalo razmetani na kegljišču pred avtobusno postajo, ni le stvar snažilke. Na to je potrebno opozoriti, zahte- vati, da se delo dosledno izvaja, za organizacijo dela pa so odgovorni poslovodje. Vodstveni delavci, predsedniki samoupravnih organov in organizacij bi morali dati zgled ostalim. Na njihovem delu se učijo ostali zaposleni, mladina, učenci. Ta zgled je čestokrat slab, čeprav so to delavci z daljšo delovno dobo, ne zavedajo pa se, da nosijo vso odgovornost. Izhodi zaposlenih med rednim delovnim časom za zasebne zadeve so strogo prepovedani. Privatni nakupi in ostale zadeve se urejujejo izven rednega delovnega časa, kot to opravljajo ljudje, zaposleni v industriji. Vsi vemo, kako dragocen je danes čas in koliko ur je v TOZD dnevno nedelavnih (če bi vsak poleg redne malice ne delal samo 1/2 ure, bi znašal pri 91 zaposlenih primanjkljaj 45,5 ur, kar je Prepovedano je branje knjig, brošur, revij, pletenje ter ostalo, kar ni povezano s strokovnim izpopolnjevanjem ter idejno-politič-nim usposabljanjem na delovnem mestu. Prodajalne so zaradi navedenih prekrškov ter zaradi neorganiziranosti dela v sami prodajalni največkrat slabo vzdrževane. Čistoča, red, osebni videz in prijaznost so lastnosti dobrega prodajalca. O izložbah je bilo že toliko napisanega, a se stanje do danes z nekaj izjemami ni mnogo izboljšalo. Kdaj se bomo zavedali pomena izložb in svoje odgovornosti. Nekatere prodajalne ne spremenijo videza po več mesecev. Pred kupci so prepovedani osebni pogovori prodajalcev, prerekanja in negodovanja. Poslovna tajnost se mora spoštovati. Tudi gradiva za seje, zapisniki itd, ne smejo obležati kjerkoli. Zapisniki internih kontrolorjev ter uprave inšpekcijskih služb so pogosti, pa tudi kazni v zvezi s tem. Najmanjša kazen za prekršek, ki se nam zdi na videz nepomemben, je 50.000 dinarjev. Ponovno polagamo vsem na srce, da se sleherni zaveda svojega dela in odgovornosti.Pretečeni roki uporabnosti živil, naustrezne deklaracije ter ostale nepravilnosti, niso vedno in povsod na ramah poslovodij. V kolikor sam ne utegne, da bi od časa do časa kontroliral delo svojih prodajalcev, ga morajo ti z ugotovitvami sproti seznanjati. Nekatere prodajalne, ki imajo registrirane blagajne, še vedno ne vodijo dnevnega pregleda gotovine. Dnevni izkupiček mora biti prikaz dejanskega stanja kumulativne realizacije določenega dne (gotovine, zaključenih oddanih dobavnic, bonov, čekov). Denarne bone je potrebno oddajati na upravo dnevno z gotovino, oz. tam, kjer jih je manj, takoj, ko bo njihova vrednost presegla 500 din. V izkupiček je potrebno redno vpisati tudi iztržek od bonov. Ugotovili smo, da v nekaterih prodajalnah ob zaključku delovnika niso prešteli celotnega iztržka. Kaj bi bilo v primeru kraje, vloma, ko bi bili brez dokaznega dokumenta pri uveljavljanju preko zavarovalnice? Premalo pozornosti ponekod posvečajo notranji varnosti. Dobavnice za fakturiranje se ne zaključujejo redno in tako prihaja do poznega fakturiranja, torej nelikvidnost. V času, ko se srečujemo s pomanjkanjem likvidnih sredstev, ko najemamo kredite z 12% obrestmi, ko obveznosti, še tako majhne (faktura do 2.000 -) poravnavamo z menicami, se nam zdi tako ravnanje skrajno neodgovorno. Posebno poglavje so tudi dolžniki. Dobavnice za fakturiranje morajo biti v celoti izpolnjene. Vso pozornost je potrebno posvetiti podpisoma izdajatelja in prevzemnika. Pri nabavi blaga je treba posvetiti vso pozornost prevzemu - količini in kakovosti. Le na ta način bodo naše dobavitelje pripravili k večji disciplini (velja za živila in neživila). Zaradi vračanja neustreznega blaga bomo imeli v začetku večje stroške, ki pa bodo zagotovo pokriti s kasnejšim ravnanjem dobaviteljev. Vse zaposlene zadolžujemo, da posvetijo vso pozornost dejanskemu KALU, LOMU, RAZSIPU pri prevzemu in prodaji blaga. O dejanskem kalu ni dovolj voditi le evidence, potrebno je ukreniti vse, da bi se te izgube zmanjšale. Če smo odpisali 10 litrov mleka (RVC za 1 liter je din 0,725), smo morali »zastonj« prodati naslednjih 158 litrov mleka... Redno je treba voditi ZAPISNIKE O SPREMEMBI CEN BLAGA,ki je bilo na zalogi, nova dobava ima občutno višjo ceno za isti artikl. Inšpekcija posveča v zadnjem času vse več pozornosti tem ugotovitvam. Teh razlik se nabere skozi vse leto veliko, če upoštevamo nenehno nihanje cen z ozirom na stanje, ki je vladalo in ki še vlada na tržišču. Poslovodje naj redno mesečno predlagajo računovodstvu zapisnike o spremembi cen artiklov, ki so jih imeli na zalogi. Opažamo, da ljudje niso v popolnosti obveščeni o dogajanjih v TOZD. Zapisnike samoupravnih organov prejemajo vse poslovalnice v enem izvodu, tega pa malokdo prebere ali pa poslovodje in delegati nimajo posluha, da bi ostale seznanili o zadevah. Sleherni delavec je dolžan.seznaniti upravo TOZD (direktorja) o krajah, ki se pojavijo v PE. Neizvrševanje nalog presega tudi mejo tozdov. Na to opozarja PTT (paketi ostajajo dlje časa na pošti, kar ovira delo - zapozneli prevzem blaga - prodaja - likvidnost), Železniško transportno podjetje. Odpad - smeti itd. Neodgovornost se kaže tudi pri nevarčevanju z elektriko, z ogrevanjem ter potrošnim materialom-Prepričani smo, če bi se sleherni izmed nas zamislil ob tem, kje bi se dalo še kaj pričakovati, da bi bili bolj uspešni. V teh točkah so zbrane nekatere pomanjkljivosti našega dela in poslovanja v preteklih obdobjih. Nismo se ustavljali pri podrobnostih, nismo navajali tudi pizitivnih ugotovitev, ki bi ravno tako pozitivno vplivale na širši krog zaposlenih. Nad vsem tem, kar smo navedli, se je potrebno zamisliti, posebno tisti, ki so delali v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, čuta odgovornosti do družbe ter družbenega premoženja. Uspeh ob 30-letnici M-STP Hrastnik Jože Rozman Hrastničani dobili novo blagovnico »Z odpiranjem tega objekta je uresničen večletni program naše enovite delovne organizacije, kot tudi dolgoletna želja in potreba naših občanov, da postavimo nove prodajne prostore, ki bodo zagotavljali večji in boljši izbor blaga, s tem omejili odliv kupne moči, omogočili boljše delovne razmere trgovskim delavcem in tako zagotovili solidnejšo prodajo blaga...« je ob otvoritvi nove blagovnice med drugim dejal predsednik delavskega sveta M-STP Hrastnik, Stojan Laznik. Če smo povsem natančni, moramo reči, da so v petek, 13. 3. odprli le novi del Blagovnice, ki meri v treh etažah skupaj 2028 m2. Do prvega julija naj bi obnovili še stari del Blagovnice poleg, ki je bil zgrajen pred več kot petnajstimi leti in je bil zato že zdavnaj premajhen. Takrat bosta oba dela med seboj tudi namensko povezana in taka Blagovnica bo imela okoli 3000 m2 prodajnih in skladiščnih prostorov. Sedaj prodajajo v kletnih prostorih železnino, vodovodno in elektro-instalacijski material, orodje, barve ter avtode- le; v pritličju so na voljo akustika, bela tehnika, porcelan, gospodinjske potrebščine, kozmetika in igrače, vnadstropju pa prodajajo pohištvo, svetlobna telesa, obutev, tekstilno blago in konfekcijo. V pritličju je z druge strani tudi manjša delikatesa ter bife. Novi del Blagovnice je začelo SGP Hrastnik graditi januarja 1980. Objekt sta opremila Alprem iz Kamnika in tozd Investa, mizarska dela je opravilo podjetje KOP Hrastnik. Projekt je delo arhitekta Matjaža Tomorija iz tozda Investa, slednja je prevzela tudi delni inže- niring izgradnje. Vrednost celotnega objekta znaša 64.231.836,00 dinarjev brez obratnih sredstev, upoštevana pa so že tudi potrebna sredstva za prenovo starega dela Blagovnice. S krediti so sodelovali LB-TB Trbovlje (37,6%), Interna banka Mercator z združenimi sredstvi (31,7%), izvajalci gradbenih del in opreme (13,4%), ostalo so lastna sredstva (17,3%) investitorja. Otvoritve so se udeležili predstavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine občine Hrastnik, izvajalci del, predstavniki bank in sozda Mercator, projek-tantje in drugi številni gostje. Vsem se je Stojan Laznik zahvalil za obilo razumevanja in pomoči pri pripravi gradnje in graditvi sami. Na njim sta spregovorila še Vu-kadin Nedeljkovič, namestnik generalnega direktorja sozda Mercator, in Milan Babič, direktor M STP Hrastnik, potem pa je Zlatka Grbčič, najstarejša prodajalka v podjetju, prerezala trak in odprla trgovino. Novi del Blagovnice. Levo zadaj se skriva stari del. Stojan Laznik: »V Hrastniku smo že pred 18. leti ugotovili, da so potrebni novi trgovski lokali...« Vse foto: Jože Rozman Skrbeli bodo, da kupci iz nove Blagovnice ne bodo odhajali nezadovoljni. Obisk v tozdu Trgopromet v Kočevju Jože Rozman Preveč obveznosti, a premalo denarja Nekam turoben dan se je obetal v Kočevju. Megla je vztrajno silila navzdol in sonce je ni in ni moglo pregnati. Rinža se še ni povsem rešila svojega zimsko-ledenega oklepa (bilo je 5. marca) in fantič, ki sem ga vprašal, kje je Ljubljanska ulica, mi je dejal, da so se Po reki veselo dričali kar več mesecev. Na Ljubljansko 18 sem bil namenjen, obiskati in pogovoriti se z direktorjem Jožetom Berlanom in kasneje še z drugimi, ki bi imeli kaj dodati. V stari vili sem jih našel, ob vhodu mozaik in na drugi strani krušeči se omet, Po kamnitih stopnicah navzgor in naravnost v osrednjo pisarno. Zvedeti, z moje strani, in povedati, z direktorjeve, je bilo veliko, in zato se pogovor ni kar nič obotavljal. Sukal se je najprej okoli splošnih razmer v gospodarstvu in občini, da ima Kočevje okoli 7000 zaposlenih da je po velikosti (765,86 knr) druga občina v Sloveniji, da je bil lani družbeni proizvod planiran nad republiškim Poprečjem in tak tudi dosežen. fSkladne s tem so naše ambicije,« k nadaljeval Jože Berlan. »Čeprav je maloprodajna mreža Trgopro-naeta gosta, pa so želje krajanov po novih trgovinah zlasti v novih naseljih še večje- Zahtevajo jih tudi toni, kjer živi 300 ljudi, ekonomsko pa je trgovina upravičena le v naselju s 600-700 ljudmi. Zato v srednjeročnem planu ni vseh teh želja, najdemo pa naslednje investicije: Letos naj bi začeli graditi SP Trate in samopostrežnico v Turjaški ulici v Kočevju. Ker bo slednja Y večnamenski stavbi, je nekaj težav zaradi prepovedi gradnje negospodarskih objektov. Drugo leto je na vrsti trgovina Živila v M6-zelju, saj bi bila prenova dosedanje trgovine v 140 let stari zasebni hiši predraga. Leta 1983 je v načrtu začetek gradnje trgovine Izbira y Stari cerkvi. V vasi, oddaljeni 4 km od Kočevja proti Ribnici, je trgovina s 40 m2 prodajnega prostora za 2000 ljudi vsekakor premajhna. Leto kasneje naj bi začeli širiti Salon pohištva v Kočevju, ki smo ga prenovili pred desetimi leti, vendar je že danes premajhen. V načrtu imamo tudi povečanje skladišč, saj sta dve skladiščni stavbi s skupno površino 2700 m2 premajhni za tekoče poslovanje, kaj šele za večje rezerve. Nov objekt poleg starih dveh iz let 1960/61 naj bi imel 1500 m2 uporabnih površin, z gradnjo naj bi začeli v letih 1984/85.« Vse to so seveda samo tiste investicije, ki so zapisane v samoupravnem sporazumu o temeljih plana sozda Mercator za obdobje 1981-85 (skupaj naj bi veljale okoli 6 starih milijard), zato moramo posebej omeniti manjše adaptacije, prenovitve in izboljšave, ki bodo stale okoli 400 milijonov starih dinarjev. To bodo izključno lastna sredstva, s katerimi so lani tudi zgradili prepotrebno trgovino v Osilnici, ki je veljala 300 starih milijonov. Problem zase je obnova dotrajanih osnovnih sredstev, če vemo, da morajo vsako leto kupiti dva nova tovornjaka, da bi avto-park ostal nespremenjen (trenutno 13 vozil), in če morajo letos kupiti nov viličar, ki stane že skoraj 70 starih milijonov. In še naprej, vzdrževanje enega tovornjaka stane letno poprečno 10 starih milijonov, pri tem pa niso štete gume in gorivo. Seveda so to veliki stroški za tozd, denarja manjka tudi za dru- Jože Berlan, direktor tozda Trgopromet. ge stvari, zato so v Kočevju povzdignili glas ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana sozda Mercator. Njihov ugovor je, da je plan le zbir in spisek želja, da je nerealen, da ni usklajen z bankami, da je skupna predračunska vsota previsoka za akumulacijsko sposobnost trgovine, da je plan konec koncev nestabilizacijski. Tega se zavedajo tudi drugje, vendar nihče noče umakniti iz plana svoje investicije. »Za to pa so poklicani organi sozda,« pravijo v Kočevju, »saj mi ne moremo nekomu reču, poslušaj, ti imaš tole preveč, zato umakni ta načrt, ker ne poznamo natančno vseh razmer.« Ugovarjajo tudi sestavi financiranja, ker se jim zdi 25-od-stotna udeležba združenih sredstev premajhna (40% bančna sred- TOZD Trgopromet - osebna izkaznica - Julija 1952 je nastalo trgovsko podjetje Trgopromet iz okrajnega magazina. Sledilo je več reorganizacij, leta 1958 prva večja adaptacija trgovine Prehrana v Kočevju, 1.1.1970 združitev z DO Mercator; od leta 1977 naprej je tozd DO M-Velepre-skrba. ■*- Skupni promet v letu 1980 je znašal 623 milijonov, od tega prodaja na drobno 406 milijonov in skladišče na debelo 217 milijonov. Plan je bil nižji in zato presežen za 11,65%, vendar fizični obseg poslovanja po oceni ni bil večji, pač pa so zvišanje povzročile cene. Glede na leto 1979 je indeks skupnega prometa 129. Za letos predvidevajo povečanje celotnega prihodka za 20%; slovenska resolucija sicer načrtuje povečanje za 22,3%, vendar so to stopnjo v Trgoprometu zaradi pomanjkanja blaga znižali. - V občini Kočevje oskrbujejo le lastno maloprodajno mrežo in nekaj gostinskih enot, z grosističnim prometom pa pokrivajo delno tudi občine Ribnica (tozd Jelka), Čabar (Tozd Op-skrba), Črnomelj in Delnice. - Tozd ima 32 maloprodajnih enot, 3 bifeje in skladišče, vse v občini Kočevje. Največja razdalja med eno in drugo enoto je okoli 100 km, poprečna razdalja od skladišča pa okoli 60 km, precej tudi po makadamskih cestah. Šest trgovin je izrazito socialno-oskrbnih, saj nimajo prometa niti za pokrivanje osebnih dohodkov zaposlenih. - Poprečni osebni dohodek v letu 1980 je znašal 7801,05 (11.428,00 bruto), kar je pod republiškim poprečjem, vendar v poprečju trgovine živilske stroke v Sloveniji. Indeks glede na leto 1979 znaša 121,55, pri poslovnem skladu pa 145,51, kar je skladno z družbenim dogovorom. - Stabilizacijsko varčevanje je bilo lani čutiti povsod. Pri dnevnicah in potnih stroških so privarčevali za okoli dva stara milijona, zelo pa so narastli (indeks 159,60) stroški za porabljeni material, energijo in drugo. - Drugi problem so zaloge blaga, ki se sicer fizično ne večajo, pač pa le nominalno. Januarja letos so se v primerjavi z lanskim januarjem povečale za dve stari milijardi, obresti na zaloge so zato hudo breme za tozd. Sicer je količnik obračanja zalog 10,5. stva in 35% lastna sredstva oziroma krediti izvajalcev del in dobaviteljev opreme). Predlagajo, oziroma so predlagali razmerje 40:40:20, vedoč, da ne bo kreditov izvajalcev del in dobaviteljev opreme, oziroma da bodo ti le majhni. Zato se sprašujejo, kako bo tozd lahko vračal sredstva, če jih mora po drugi strani še združevati, v poslovnem skladu pa je denarja le za enostavno reprodukcijo. Vendar vi že dve leti ne združujete sredstev, je bilo naslednje kreniti še k stvarem, ki danes operativno povezujejo kočevski tozd in sozd Mercator. Najpogostejše je sodelovanje s komercialno službo sozda, ki pa po njihovem mnenju ne dela vedno čisto tako, kot bi morala, oziroma včasih v škodo tozdov, ker ščiti skupne interese. Z AOP ne sodelujejo, pač pa so vključeni v plačilni promet pri Interni banki in tudi na njen račun so izrekli nekaj kritičnih besed zaradi nekega primera nenatančnosti oziroma nedoslednosti. Potem ko so bile vse poglavitne M samoupravnih orga-Q v ln razna druga posvetovanja obiv avniki mladine skoraj ne še, sknjejo. Ko pregledujemo izvr-tve^6 s^eP°v oziroma zadolži-PUad v,nOV koordinacijskega sveta HEot1Jl ■za Posamezna področja, šen; ay^amo, da so sklepi neizvr-ni skoraj v celoti. ežava zase so učni uspehi na- ših učencev v gospodarstvu. Tretjina učencev, ki so obiskovali teoretični pouk od septembra 1980 do januarja 1981, ima popravne izpite iz enega ali dveh predmetov. Vprašanj in ugotovitev je še nekaj. Koliko mladih smo sprejeli v zvezo komunistov v preteklem letu, zakaj ni zaživelo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in delo\-nimi kolektivi v občini, prav tako ne z JLA? Mladinci tudi niso pripravili poročila o svojem delovanju za glasilo Mercator. Res je, da so sodelovali na pohodih, da je nekaj mladih sodelovalo na delovnih akcijah, niso pa ugotovili dejanskega stanja mladih v delovni organizaciji, njihove sestave in družbene aktivnosti. Sklep o izvedbi vsakomesečnega sestanka koordinacijskega sveta OO ZSM v DO MIP tudi ni bil izvršen. Zakaj ne, bodo morali odgovoriti mladi sami! Spomenik Delavca z »rudlom« (ročnim vozičkom), ki stoji ob centralnem skladišču delovne organizacije MIP Ptuj, na Rogozniški cesti, je bil odkrit leta 1974, ob otvoritvi skladišča. Iniciatorji in duhovni vodje postavitve spomenika so bili Branko Gorjup, Franc Zadravec, Dušan Dostai in Ivan Nahberger, ki so svojo zamisel posredovali Branku Zorecu, takratnemu absolventu ljubljanske Akademije za likovno umetnost in štipendistu takratne delovne organizacije M-Panonija. Spomenik upodablja delavca, utesnjenega med ozke hodnike in zaboje v skladišču in torej prikazuje zastarel' način ročnega dela, ki naj se ne bi nikoli ponovil. Foto Kancijan Hvastija predloga je skoraj za vsa družbena priznanja enaka. Glede na višino in pomembnost priznanja je potrebno podatke opisati. Z zanimanjem spremljamo podatke o delavcih, organizacijah družbenega dela in drugih prejemnikih priznanj, nehote primerjamo uspehe, ki smo jih dosegli v lastni delovni sredini in mnogokrat ugotovimo: uspehi naše temeljne organizacije so enaki, če ne še boljši, mnogi naši sodelavci so najmanj tako dobri in uspešni delavci! Naši predstavniki sindikata, delavskega sveta, delegacij, odborov, komisij in drugih organov so zelo dobri. Po tihem jim damo priznanje, o tem morda spregovorimo še s sodelavci, čez dan dva pa vse to pozabimo in delamo naprej. Ta razmišljanja povejmo raje na sestanku sindikalne skupine, osnovne organizacije ZK in ZSMS, povejmo jih na seji samoupravnega organa in s tem aktivirajmo komisije, ki so v skoraj vseh tozdih ali DO izvoljene, da dajejo pobude in predloge. Ne bodimo samo pridni in dobri delavci v delovnem procesu, aktivni v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah, združenjih, društvih in drugje, predlagajmo najboljše iz svoje sredine za ustrezna družbena priznanja. Vsako priznanje je zahvala za opravljeno delo, obenem pa spodbuda Redke so DO in tozdi v našem sozdu, ki so prejeli za dolgoletno uspešno delo primerna družbena priznanja. Malo je naših delavcev, ki so bili odlikovani z odlikovanji SFRJ. Smo kdaj ugotavljali, koliko naših delavcev ima priznanje sindikata, OF, občinska priznanja, priznanja za delo in uspehe pri po-družabljanju SLO? ' Uspehi našega dela in prizadevanj so vidni, smo pa preveč skromni, da bi za svoje delo terjali posebna družbena priznanja. Zadovoljni smo, da s svojim delom zadovoljujemo potrošnika, če vidimo, da so potrošniki zadovoljni z nami. To je sicer osnovna naloga našega dela, vendar če družba podeljuje javna priznanja, bi morali te možnosti bolj izkoristiti in tudi na tak način spodbujati naše delavce. O dejavnosti sindikata v Mercator — Univerzalu Lendava Stanislav Graj — M-Univerzal Lendava Dovolj široko zasnovano delovanje i Opravili smo letno konferenco OO sindikata in lahko trdimo, da je OO sindikata uspešno delovala, čeprav nismo uspeli uresničiti vseh nalog. Boris Žohar: Pomlad že prihaja (olje na platnu, 1980) Naši ustvarjalci Kristina Antolič — MIP Ptuj Naivec Boris Žohar Borisovo nadarjenost smo odkrili že pred približno sedmimi leti, ko je prvič razstavljal svoje slike naive. Kot delavca-sovoznika smo ga takrat prav zaradi njegovih lepo in skrbno izdelanih slik predlagali za pomoč pri aranžiranju, kje se je do danes tako izpopolnil, da težko opazimo razliko med njim in poklicno izšolanim aranžerjem. Pred nekaj dnevi sem ga poiskala v aranžerski delavnici, kjer je ravno pripravljal slike naive, s katerimi bodo uredili oddelek otroške konfekcije v Blagovnici. V preteklem letu smo obravnavali gospodarsko in samoupravno problematiko podjetja, vključujoč analize poslovnih rezultatov, sprejeli smo pravilnik o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka, delitvi sredstev za OD in skupno porabo naše DO. Pripravili in sprejeli smo tudi stabilizacijski program, katerega uresničujemo z manjšim odstopanjem. Sodelovali smo pri sestavljanju programov s področja SLO in DSZ v akciji NNNP - 80-81 in pri sestavljanju temeljnega plana razvoja Mercator-Univerzala za obdobje 1981-85. Tudi v športu smo bili aktivni, saj je naša OO sindikata sodelovala pri sindikalnih športnih igrah v občini, na športnem srečanju trgovskih delavcev Pomurja v Gornji Radgoni, sodelovali pa smo tudi na III. letni Mercatoriadi v Krškem. Lahko se pohvalimo, da smo na vseh športnih srečanjih dosegli lepe uspehe. Tudi na naše upokojence in jubilante nismo pozabili in smo jim pripravili srečanje s skromno pogostitvijo. Ustanovili smo mladinsko organizacijo v naši OO in bili pokrovitelji mladinske delovne akcije v sosednji Madžarski. Stekla je tudi akcija zbiranja kartonske embalaže po poslovnih enotah v Lendavi. Stanovanjski standard delavcev se je v letu 1980 izboljšal, saj smo kupili dve dvosobni stanovanji in razdelili kredite za individualno stanovanjsko gradnjo. Problematika oddiha delavcev je trenutno zelo aktualna, saj ni- O nabavi in prodaji blaga smo že dosti pisali, o prevzemu kot sestavnem delu nabave, pa zanesljivo premalo. V poslovalniah se pri prevzemu blaga srečujemo predvsem z naslednjimi problemi: zakaj so prevzemna dela tako težka, zakaj te težave ravno v trgovinah z živili, kaj je treba ukreniti, da bi - bilo delo pri prevzemu blaga lažje ■ in bolj učinkovito. Glede prevzema blaga se trgovi-' ne med seboj zelo razlikujejo. V 1 tekstilno trgovino pripelje kamion , blago enkrat na teden ali celo na mesec, pa še to ni posebno težko, podobno je z galanterijo, čevlji itd. V trgovinah z živili, posebno v večjih, pa imamo vsak dan do 15 in celo več kamionov, da ne omenjam trgovskih centrov. In kaj vozijo? Kruh tudi do 9-krat, sveže meso, mesne izdelke, zamrznjena ' živila, vino in druge pijače, časopisje, jajca, sadje in zelenjavo itd, poleg tega pa je treba sproti odvažati embalažo, odpadni papir in druge stvari. Prav ta velika frekvenca ter razkladanje in nakladanje povzroča našim delavcem veliko težav. Neredko se zgodi, da pripelje v trgovino tudi pet in več kamionov hkrati. V najblažji obliki povzroča to veliko nezadovoljstvo in nestrpnost pri dostav-Ijalcih in prevzemalcih; eni mora- smo do lanskega leta imeli nobenega ležišča v počitniških domovih. V letu 1980 smo kupili dve IMV prikolici, delno iz sredstev za regres za letni dopust delavcev, kar pa je premalo za oddih vseh naših delavcev. Menimo, da bi morali nadaljevati z združevanjem sredstev za regres in širiti naše počitniške zmogljivosti, kajti samo tako bomo zagotovili oddih več delavcem. Ugotat^amo, da je naša osnovna organizacija sindikata kot celota usposobljena za uresničevanje vloge in nalog, vendar moramo kritično oceniti delo posameznih članov izvršilnega odbora, ki se ne udeležujejo sej, pri čemer o delovanju v svojem okolju ne moremo govoriti. Sindikalne skupine so sicer ustanovljene, vendar z njihovim delom ne moremo biti zadovoljni. Potrebno je izvoliti sindikalne poverjenike, ki bodo člani IO OOS. Sodelovanje naše osnovne organizacije z občinskim svetom ZS je zadovoljivo, člani kot delegati v krajevnih konferencah SZDL pa premalo aktivno sodelujejo. Misliti bo treba tudi na ustanovitev komisij in drugih delovnih teles (za delovne razmere, za šport in rekreacijo idr.). Njihove naloge sedaj opravlja izvršilni odbor sam. jo čakati, drugi ne morejo pravočasno prevzeti blaga. Pri teh delih so velike nadloge slabo vreme, dež, mraz, vročina; marsikdo je bil že moker in prezebel. Tudi premajhni in pomanjkljivo opremljeni prevzemni prostori ( neprimerne prevzemne tehtnice, preozka vrata, neustrezne rampe brez na-puščev globoke kleti in neskončno osovražene stopnice) niso izjeme, ravno tako ne prepihi. Težava posebej so slabo planirane dostave, kar zlasti velja za špecerijske kamione od 6 do 10 ton, katerih razkladanje zahteva veliko časa in delavcev. Dobavitelji neredno dostavljajo blago, kar trgovcem onemogoča, da bi za določeno uro planirali potrebno število delavcev, sami pa se pritožujejo, da morajo njihovi šoferji in spremljevalci v vsaki trgovini čakati in čakati. Marsikatera napaka in težava pri prevzemu blaga bi se dala odpraviti že takrat, ko trgovino projektiramo. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so bile trgovine pred vojno in tudi nekaj let po njej grajene po načelu specializacije, to je ločeno za pekarne, mlekarne, mesnice, špecerije, drogerije itd. To pomeni, da je imela vsaka specializirana trgovina svoja dovozna vrata. Že pred dvajsetimi leti pa smo začeli vse navedene Družbenoekonomski položaj delavca ni zadovoljiv, saj v DO ne dosegamo takih osebnih dohodkov, kakršni so v republiki, to pa zaradi različnih administrativnih omejitev (predpisana marža, visoki odvisni stroški ipd.). To lahko izboljšamo le z racionalnejšo izrabo delovnega časa in povečanjem produktivnosti. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite so naši delavci aktivni ne samo v DO, temveč tudi v krajevnih skupnostih. Z rezultati na področju vzgoje in izobraževanja smo delno zadovoljni, česar ne moremo trditi za znanstveno in kulturno delovanje, zato je v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti. Na področju zdravstvenega varstva nismo zadovoljni, ker nima- mo svojega zdravnika in zato čakajo naši delavci v ambulanti po več ur. Dovolj smo seznanjeni z ukrepi varstva pri delu in požarnega varstva, vendar se moramo še strokovno izpopolnjevati. Povezovanje naše DO s krajevnimi skupnostmi je zadovoljivo. Včasih na naš račun izrečejo marsikatero kritiko, ki pa jo dobronamerno sprejemamo z namenom, da odpravimo pomanjkljivosti, če je to v naši moči. Največ kritike gre za pomanjkanje kritičnih artiklov, kjer pa smo sami nemočni. Letos moramo nadaljevati z delom osnovne organizacije po programu nalog v delovnem načrtu za leto 1981. trgovine združevati v eno in v nekaterih vgradili samo ena dovozna vrata, kar nikakor ne zadostuje. Več kot dosedaj moramo narediti tudi za zdravstveno zaščito svojih' delavcev, zlasti v zimskem času. Topla obleka in obutev naj bo skrb poslovodij in prodajalcev samih. Zavedati se namreč moramo, da smo vsi dolžni prizadevati se za boljše delovne razmere saj so le te pogoj za zdravje vsakega delavca. To pa je hkrati osnova za večjo storilnost, kar končno daje večji dohodek in višji standard. Prosila sem ga za kratek razgovor. Spočetka me je postalo skoraj strah, da mi načrt pade v vodo, kajti Boris se mi je zdel zelo redkobeseden, a se je po uvodnih stavkih kar prijetno razgovoril. Takole sva se menila. Kdaj si začel slikati? »Rišem pravzaprav že od vsega začetka, to se pravi, od šolskih dni naprej. Čeprav sem šolo nekoliko zanemarjal, s tem ne mislim, da je nisem obiskoval, vendar sem od vseh predmetov imel najraje risanje.« Kdo te je vodil, usmerjal, kdo je bil tvoj vzornik? »Od vsega začetka sem imel moralno oporo v akademskem slikarju Lugariču. Sicer pa sem, preprosto rečeno, risal in čečkal, kar mi je prišlo na misel in na koncu resneje prijel za delo.« Omenila sem že, da so tvojo nadarjenost odkrili sodelavci pred sedmimi leti... »V upravnih prostorih takratne delovne organizacije sem razstavljal svoje slike. Obiskovalci razstave — sodelavci — so bili navdušeni, lahko se pohvalim, presenečeni, zato so me predlagali k aranžerjem, kjer sem še danes.« Koliko razstav si imel doslej in kje? Trikrat sem razstavljal doma, v podjetju, samostojno razstavo sem imel v paviljonu Dušan Kveder v Ptuju, sodeloval sem v Zagrebu na mednarodni razstavi naivnega slikarstva in v razstavnem salonu v Trebnjem na skupinski razstavi-« Načrti...? »Upoštevaje čas in sredstva nameravam v letošnjem letu ponovno razstavljati v*Trebnjem in pozneje na Ptuju.« Še nekaj me zanima. Kako rišeš oziroma s čim? »Kot vidiš, v službi s polikolor barvami na najrazličnejše podlage, kar je tudi nekoliko težje, vendar kar gre. Doma delam z oljnatimi barvami na platno.« Samo še tole, zakaj pravzaprav rišeš? »To je moje največje veselje; mislim, da sem s tem povedal dovolj.« Prevzem blaga v trgovinah z živili je eno najtežjih in neprijetnih del Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada Prizadevajmo si za boljše delovne razmere Trgovanje je sestavljeno v glavnem iz dveh delov, i nabave in prodaje blaga. Navedeno delitev del delimo v poslovalnicah približno takole. Vsa dela, ki jih imamo z blagom do vskladiščenja v poslovalnico (iskanje blaga, naročanja, prevozi, nakladanje, razkladanje itd) štejemo kot nabavo. Pod prodajo pa razumemo vsa tista opravila, ki so potrebna, da pride blago iz priročnih skladišč na pulte pred kupca, dostavo na dom in plačilo Mercator- Univerzal Matjaž Marinček Dosežki skupin in posameznikov Rezultati veleslaloma Ženske - skupina A (do 30 let): 1. Suzana Ruparčič 21:97, 2. Anka Košir (obe M-Rožnik) 22:14, 3. Marinka Zajc (M-Sadje zelenjava) 24:35, 4. Polona Kogovšek (M-Em-ba) 27:06, 5. Janka Matoševič (M-Rudar) 28:60, 6. Mary Kopač (DS-SOZD + IB) 28:75, 7. Tatjana Gornik (M-Nanos Postojna) 29:72, 8. Anica Žonta (M-Rudar) 30:82, 9. Majda Lešnik (M-Mednarodna trgovina) 32:09, 10. Dragica Kovač (DS SOZD + IB) 32:40, 11. Marija Logar (M-KGZ Sora) 33:14,12. Anka Kunčič (M-Rudar) 34:10, 13. Kristina Mivšek 35:04, 14. Jana Mlinar (obe M-KGZ Sora) 39:72, 15. Vojka Černalogar (M-Rudar) 42:46, 16. Kristina Šinkovec 43:06, 17. Jerca Zupan (obe M-Rožnik) 43:19, 18. Marta Žitko (M-Emba) 45:15, 19. Marija Šegota (M-Kondi-tor) 47:33, 20. Lidija Bremec (M-Nanos, TOZD Preskrba) 47:51 in 21. Emilijana Lipovšek (M-Kondi-tor) 1.02:72. V skupini jih je tekmovalo 27. Ženske - skupina B (od 31 do 40 let): 1. Marina Cemžar (M-Rožnik) 25:30, 2. Zora Zrilič (M-Mednro-dna trgovina) 27:18, 3. Katarina Poljanšek (M-GKZ Sora) 27:90, 4. Ivanka Leskovec 28:60, 5. Majda Hladnik (obe M-Rudar) 35:23, 6. Sonja Vidic (DS SOZD + IB) 35:36, 7. Jožica Šuštaršič (M-Rožnik) 35:73, 8. Sonja Arbeiter (M-Konditor) 38:23, 9. Julijana Vidmar (M-Nanos Postojna) 42:01, 10. Antonija Grošelj (M-Sadje zelenjava) 42:49, 11. Jerica Micič (M-Vele-Preskrba, TOZD Grosist) 43:73,12. Milena Juvančič 47:34,13. Simona Šmid 48:11, 14. Irena Juvančič (vse M-Mednarodna trgovina) 50:38, 15. Mafalda Pahor (M-Na- nos, TOZD Preskrba) 54:44, 16. Katarina Mikec (M-Sadje zelenjava) 57:57, 17. Vera Nemec (M-Kon-ditor) 58:87, 18. Marija Kopač (DS SOZD + IB) 1.00:69, 19. Lidija Esar (M-Sadje zelenjava) 1.12:65, 20. Darinka Strašek (M-Emba) Ll2:82 in 21. Sonja Habe (M-HG, tOZD Ilirija, PE Bor) 1.32:82. V skupini jih je tekmovalo 22. ženske - skupina C (nad 40 let): L Marija Grosman (M-Mednaro-nna trgovina) 25:76, 2. Draga Vau-Potič (DS SOZD + IB) 26:73, 3. Lreta Peharc (M-Rožnik) 28:35, 4. Stanka Pečarič (M-Mednarodna trgovina) 28:53, 5. Zinka Gospoda-rič (M-Nanos Postojna) 29:93, 6. Vika Praprotnik (M-Sadje zelenjava) 41:09, 7. Milena Likar (M-Ru-dar) 4i:94 jn g. Marija Goričar (M-Sadje zelenjava) 57:40. V skupini je tekmovalo 9. Zenske ekipe: L M-Rožnik, 2. M-Mednarodna mgovina, 3* M-Rožnik, 4. DS ^DZd + IB, 5. M-Rudar in M-Sa-Je zelenjava, 7. M-Nanos Postoj-■«?’0- M-KGZ Sora, 9. M-Emba, 10. i^Konditor in H. M-Nanos, tOZD Preskrba. l - kategorija A (do 30 let): r-Marjan Rudolf (M-KZ Cerknica) ^ tO, 2. Marko Bokal (DS SOZD p tH) 33:95, 3. Zdenko Borič (M-^ozmk) 34:65, 4. Milan Modic ml. Cerknica) 34:81, 5. Srečko Vy u°ž (M-Rudar) 34:86, 6. Andrej (SVr/č (MIP Ptuj) 35:08, 7. Roman RsK ^'Potrošnik) 35:12, 8. Dušan Trn^UZo (MIP Ptui) 35:46, 9. Matjaž M ^35:96, 10. Franc Jurca (oba tar ™ Sora) 36:20’ n- Anton Tra-36:2? ^"Mednarodna trgovina) ’ 12. Cveto Kravanja (M-Na- nos Postojna) 36:49, 13. Branko Lombar (M-Rožnik) 36:62, 14. Henrik Šinkovec (M-Rudar) 37:66,15. Jože Rozman (DS SOZD + IB) 38:90, 16. Stanislav Erman (M-KK Sevnica) 39:54, 17. Anton Bešter (M-Rožnik) 39:70, 18. Emil Šanbič (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 40:19, 19. Edo Detiček (M-Kondi-tor) 40:28, 20. Matjaž Marinček (DS SOZD + IB) 40:32, 21. Slavko Ofak (M-Velepreskrba, TOZD Tr-gopromet) 40:83,22. Bojan Kristan (M-KGZ Šora) in Anton Vidmar (M-KK SEvnica) 40:84, 24. Janko Horvat (MIP Ptuj) 41:10, 25. Marjan Zemljarič (M-KGZ Sora) 41:23, 26. Dušan Jakša (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 41:59, 27. Silvo Likar (M-Rudar) 42:14,28. Matjaž Jereb (M-KGZ Sora) 43:64, 29. Milan Košmerl (M-Potrošnik) 44:30, 30. Leopold Mišič (M-KZ Cerknica) 44:48, 31. Marko Gantar (M-Rožnik) 44:85, 32. Zlatko Lorenčič (M-Potrošnik) 45:12, 33. Bogdan Po- Startna številka 4 je Zinki Gospodarič iz ekipe postojnskega Nanosa prinesla uvrstitev na 5. mesto v njeni kategoriji. 51:72, 44. Tinko Čuček (M-Potroš-nik) 52:98, 45. Slavko Grosman (M-Sloga) 53:77, 46. Janez Krašovec (M-KZ Cerknica) 54:08,47. Lado Novak (M-Sloga) 54:20, 48. Anton Hribar (M-Rožnik) 54:30, 49. Milan Rihtar (M-KK Sevnica) 55:03, 50. Aleš Ogrin (M-HG, TOZD Hotel Mantova) 56:01, 51. Srečko Kozamernik (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 56:17, 52. Marjan Klemenčič (M-Mednaro-dna trgovina) 56:23, 53. Franc Kotar (M-Agrokombinat) 56:71, 54. Ciril Brečko (M-KK Sevnica) 58:44, 55. Branko Detoni (M-Na-nos, TOZD Preskrba) 58:89, 56. Igor Irt (M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet) 59:32, 57. Ljubo Kenk (DS SOZD + IB) 1.02:04, 58. Predrag Ljepojevič (M-Tehna) 1.02:19, 59. Bojan Zupan 1.04:00, 60. Srečko Cvelbar (oba M-KK Sevnica) 1.04:03, 61. Tone Rotar (M-Tehnika) 1.04:48, 62. Stane Kuntarič (M-Agrokombinat) K tekmovanju so se prijavile tudi štiri sodelavke iz hotela Bor, med njimi tudi receptorka. Foto Kancijan Hvastija Na krajši veleslalomski progi, ob kateri se je zbralo veliko navijačev, se je pomerilo 58 tekmovalk v treh in 28 tekmovalcev v dveh starostnih skupinah. dobnik (M-KGZ Sora) 45:79, 34. Miloš Hvala (M-Rudar) 46:61, 35. Gabrijel Zupančič (M-Tehna) 46:70, 36. Jože Bombek 46:84, 37. Janez Bizjak (oba M-Rožnik) 47:37, 38. Tomaž Vrhovec (M-Nanos Postojna) 48:90, 39. Peter Pungartnik (DS ŠOZD + IB) 50:26,40. Adi Grbec (M-Rožnik) 51:32, 41. Janko Završnik (M-Tehna) 51:38, 42. Toni Šabec (M-Rožnik) 51:56, 43. Milenko Ljušič (M-Konditor) 1.04:71, 63. Jadran Čop (M-Nanos, TOZD Oskrba Cabar) 1.05:11, 64. Boris Požar (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.14:95, 65. Jože Jagodič (M-Prehrana Grosuplje) 1.15:75, 66. Franko Panger (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.18:18, 67. Milan Škof (M-Tehna) 1.20:48, 68. Marjan Ureber (M-Konditor) 1.21:39, 69. Franc Malnar (M-Nanos, TOZD Obskrba Cabar) 1.24:09, 70. Dušana Šetina (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 1.35:39, 71. Jože Zalar (M-GH, TOZD Hotel Mantova) 1.38:12 in 72. Lučano Okretič (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.45:50. V skupini jih je tekmovalo 94. Moški - skupina B (od 31 do 40 let): 1. Tugo Marinček (DS SOZD + IB) 34:45, 2. Milan Marolt (M-Mednarodna trgovina) 35:00, 3. Štefan Plankar (M-Pekarna Grosuplje) 63:19, 4. Zlatko Gorjup (M-Rudar) 36:24, 5. Rafko Kranjec (M-Agrokombinat) 36:59, 6. Emil Jošt (M-Tehna) 36:79, 7. Franc Štular (M-Rožnik) 37:22, 8. Anton Lautar (M-Nanos, TOZD Obskrba Cabar) 37:87, 9. Drago Pregrad (M-Tehna) 39:63, 10. Bojan Merzdovnik (M-Sadje zelenjava) 39:91, 11. Mitja Penko 40:09, 12. Sergej Ravnikar (oba M-Mednarodna trgovina) 40:30, 13. Ivan Kozore (M-Agrokombinat) 40:47, 14. Božidar Debeljak (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 40:89, 15. Agenor Lončar (M-Mednarodna trgovina) 41:25, 16. Franc Rot (M-KZ Cerknica) 41:51, 17. Lojze Papič (M-Mednarodna trgovina) 14:13, 18. Jože Zadnik (M-Sadje zelenjava) 14:51,19. Mitja Šipek (DS SOZD + IB) 44:82, 20. Iztok Remic (M-Mednarodna trgovina) 45:12, 21. Marko Centrih (MIP Ptuj) 46:09, 22. Ivan Šmid (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 46:21, 23. Branko Bajc (M-Agrokombinat) 46:71, 24. Miro Kunčič (M-Emba) 48:74, 25. Anton Vencelj (M-Pekarna Grosuple) 50:61, 26. Uroš Gros (M-Konditor) 51:48, 27. Andrej Glen (M-Sadje zelenjava) 53:45, 28. Mitja Zega (DS SOZD + IB) 1.04:73, 29. Janez Radovan 1.08:94, 30. Avgust Rejc (oba Tehna) 1.09:20, 31. Herman Kiisel (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.09:69, 32. Peter Menart 1.09:82, 33. Ernest Planinc 1.12:80, 34. Stane Aceto (vsi M-Mednarodna trgovina) 1.15:92, 35. Stane Šega (M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet) 1.26:45, 36. Aleksander Bevc (M-Rožnik) 1.26:64, 37. Maks Ukovič (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.29:32, 38. Franc Ivančič (M-KZ Cerknica) 1.45:30 in 39. Ivan Droz-dek ,(M-Sloga) 2.30:89. V skupini jih je tekmovalo 56. Tugo Marinček, zmagovalec v veleslalomu v skupini B, je pri tekih v svoji skupini zasedel 6. mesto. Moški - skupina C (od 41 do 50 let): 1. Anton Košir 33:18, 2. Peter Pušlar (oba M-Rožnik) 34:83, 3. Dušan Bohinc (M-Tehna) 35:89, 4. Alojz Rupnik (M-Mednarodna trgovina) 37:45, 5. Dane Remškar (M-Rožnik) 39:01, 6. Milan Modic st. (M-KZ Cerknica) 41:00, 7. Franc Prvinšek (DS SOZD + IB) 43:68, 8. Janez Kušlar (M-Emba) 47:11,9. Dušan Flajs (DS SOZD + IB) 47:53, 10. Franc Tomanič (MIP Ptuj) 47:92, 11. Jože Nagode (M-Rudar) 48:92, 12. Alojz Bajc (M-Nanos Postojna) 50:91, 13. Borut Čibej (M-Pekarna Grosuplje) 52:62, 14. Ludvik Hren (M-Rožnik) 52:77, 15. Boris Vaupotič (M-Emba) 57:89, 16. Anton Lampe (M-Nanos, TOZD Preskrba) 1.07:52 in 17. Stane Rigler (DS SOZD + IB) 1.28:68. V skupini jih je tekmovalo 20. Moški - skupina D (nad 50 let): 1. Dušan Arko (M-Nanos) 20:79, 2. Ivan Jakopec (M-Mednarodna trgovina) 23:46, 3. Sergej Paternost (M-Nanos Postojna) 23:48, 4. Rajko Igličar (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 27:11, 5. Rajko Repič (MIP Ptuj) 27:33 in 6. Miran Goslar (DS SOZD + IB) 29:95. V skupini jih je tkemovalo 8. Moške ekipe: 1. M-Rožnik, 2. M-Mednarodna trgovina, 3. DS SOZD + IB, 4. M-KZ Cerknica, 5. M-Nanos Postojna, 6. M-Tehna, 7. MIP Ptuj, 8. M-Rudar, 9. M-Vele-preskrba, TOZD Grosist, 10. M-KZ Sora, 11. M-Pekarna Grospu-Ije, 12. M-Agrokombinat, 13. M-Emba, 14. M-Sadje zelenjava, 15. M-Potrošnik, 16. M-KK Sevnica, 17. M-Konditor, 18. M-Velepreskr-ba, TOZD Trgopromet in 19. M-Sloga. Mešane ekipe: 1. M-Rožnik, 2. M-Mednarodna trgovina, 3. DS SOZD + IB, 4. M-Rudar, 5. M-Nanos Postojna, 6. M-KGZ Sora, 7. M-Emba, 8. M-Velepreskrba, TOZD Grosist, 9. M-Sadje zelenjava, 10. M-Nanos, TOZD Preskrba in M-Konditor. Rezultati tekov Ženske - skupina A (do 30 let): 1. Ivanka Brenčič (M-Rožnik) 12:15,15, 2. Janka Matoševič 12:34,63, 3. Silva Rudolf (obe M-Rudar) 13:55,93, 4. Nevenka Mlakar 14:24,74, 5. Andreja Hace 14:42,36, 6. Magda Brancelj 15:06,01, 7. Branka Kandare (vse M-KZ Cerknica) 15: 22,35, 8. Majda Lešnik (M-Mednarodna trgovina) 15:22,68 in 9. Metka Novak (M-Agrokombinat) 18:44,97. Ženske - skupina B (nad 30 let): 1. Milena Logar 13:29,39, 2. Stanka Prezelj (obe M-Rožnik) 14:02,19, 3. Marija Grosman 14:49,81, 4. Zora Zrilič (obe M-Mednarodna trgovina) 15:31,81, 5. Tilka Rupnik (M-HG, TOZD Ilirija) 15:39,52, 6. Draga Vaupotič (DS SOZD + IB) 16:22,95, 7, Branka Pečarič (M-Me-dnarodna trgovina) 16:48,47, 8. Vida Pivk (M-Rudar) 18:19,67, 9. Cilka Avanco (M-Sadje zelenjava) 19:49,38 in 10. Vera Nemec (M-Konditor) 20:30,71. Moški - skupina A (do 35 let): 1. Marko Pajntar (M-Rudar) 13:56,55, 2. Franc Rožič (M-Nanos Postojna) 14:10,81, 3. Stane Mihelčič 14:13,56 4. Milan Grohar (oba M-KZ Cerknica) 15:02,76, 5. Jože Rozman 16:01,87, 6. Tugo Marinček (oba DS SOZD + IB) 17:26,66, 7. Marjan Zemljarič 17:34,94, 8. Slavko Mohorič (oba M-KGZ Sora) 17:38,49, 9. Milan Škof (M-Tehna) Pravilno mazanje tekaških smuči je mala umetnost! Vse foto Matjaž Marinček 17:50,60, 10. Franc Kotar (M-Agrokombinat) 18:10,67, 11. Savo Mu-tič (M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet) 18:17,71, 12. Ivan Šmid (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 18:23,63, 13. Milan Žnidaršič (M-KZ Cerknica) 18:47,18, 14. Alojz Kotar (DS SOZD + IB) 19:04,92, 15. Rafko Kranjec (M-Agrokombi-nat) 19:45,06, 16. Vid Lužar (M-Velepreskrba, TOZD Grosist) 22:24,30 in 17. Bojan Zor (M-Sadje zelenjava) 23:29.00. Moški - skupina B (nad 35 let): 1. Stane Tavzelj 14:21,66, 2. Franc Kandare (oba M-KZ Cerknica) 14:59,52, 3. Franc Štular (M-Rožnik) 15:50,05, 4. Alojz Rupnik 16:07,20, 5. Stane Accetto (oba M-Mednarodna trgovina) 16:18,18, 6. Emil Vuga (M-Nanos Postojna) 18:01,39, 7. Ernest Planinc (M-Mednarodna trgovina) 19:02,29,8. Boris Vaupotič (M-Emba) 19:05,47, 9. Peter Menart (M-Mednarodna trgovina) 19:07,42, 10. Štefan Močnik (M-KZ Cerknica) 19:44,81, 11. Miha Pišljar (M-Nanos Postojna) 20:08,17,12. Jože Zadnik (M-Sadje zelenjava) 20:32,27, 13. Jože Nagode (M-Rožnik) 21:42,65, 14. Vinko Ravbar (DS SOZD + IB) 21:51,09, 15. Tone Srpan (M-KZ Cerknica) 22:50,08 in 16. Ludvik Hren (M-Rožnik) 23:55,54. Mešane ekipe: 1. M-KZ Cerknica in 2. M-Sadje zelenjava. • Ne tako, marveč tako • Ne tako, marveč tako • Nova rubrika, ki smo jo odprli, da bi obravnavali nam najbližja in praktična jezikoslovna vprašanja, je bila deležna med bralci veliko odobravanja. O tem priča tudi spodaj objavljeni prispevek tovarša Kosa, ki se mu zahvalujemo za spodbuden odziv. Z njegovim prispevkom pa je hkrati tudi že zapolnjen prostor, ki smo ga načrtovali za nadalevanje te rubrike. Več ji ne moremo odmeriti spričo obilice drugih prispevkov, katerih ni moč brez škode za njihovo svežino odložiti za ves mesec do prihodnjega izida. Čeravno nam je sodelavec, ki se je podpisal Vencelj Klofuta, na domiselno nazoren način postavil že v prejšnji številki povsem konkretno vprašanje, to pot nanj še ne odgovarjamo. Škoda bi namreč bilo, ko bi mu odgovorili na kratko, lakonično, in tako ne bi izrabili priložnosti, ki nam jo je sam ponudil z zgledi za izpeljavo imena pripadnika firme iz imena firme, da bi pojasnili hkrati tudi načela tvorbe izpeljank. Na kratko pa je »rešitev« kar mimogrede »izdal« v svojem prispevku tovariš Kos. Bralce vabimo, da nam pošljejo vprašanja, ki sodijo v to rubriko. Prejeli smo Zakaj bi bila kvaliteta lepša od kakovosti? Spoštovani tovariš urednik! Kot upokojenec Marcatorja (Mercatorjevec torej) z veseljem preberem prispevke, ki jih objavljate v našem mesečniku in moram reči, da ne preskočim niti tiste vsebine, ki me za časa mojega službovanja ni privlačila zaradi prenasičenosti in vsakodnevnega doživljanja po čisto uradni dolžnosti. V poslovne zadeve se danes ne morem več vmešavati in prav tako ne morem več sodelovati pri oblikovanju raznih predlogov in rešitev za boljši poslovni uspeh in lepše počutje sodelavcev, lahko pa, upam izrazim moje zadovoljstvo ob odkritju, da se tudi naš Mercator, z rubriko »Ne tako, marveč tako« vključuje v zelo potrebno, »čiščenje smeti iz slovenskega poslovnega in uradovalnega besedišča«. Slovenska mati me je rodila na slovenski zemlji pod tujim jarmom in so me slovenski učitelji morali učiti v tujem jeziku, dokler jih ni tedanja oblast pregnala od domačega ognjišča. Še danes živi v meni spomin na tiste čase, ko je slovenska beseda sprožala žaljivke in grožnje, večkrat pa tudi klofute pri posameznih priseljencih, pripadnikih naroda s tisočletno kulturo. Ko me je vojna vihra gnala po tujini, sem z velikim navdušenjem izkoristil prvo priložnost in se pridružil »primorskim« sotrpinom, ki so doma, z orožjem v roki, uveljavljali svoje narodnostne pravice. Žal se danes, onstran državnih meja, ljudje, ki se zavedajo težine jarma, še bojujejo za slovensko besedo in ohranitev podedovanih ljudskih običajev. Raznarodovalni pritisk je sila, ki jo lahko pravilno oceni samo tisti, ki jo je občutil. Kljub vsem naporom prizadetega, ta mračna sila, v življenjski dobi človeka in pokolenj, le uspeva zatemniti marsikaj lepega, domačega in narodnostno izvirnega. Ker se tega dobro zavedam, sočustvujem z vsemi, ki se danes še bojujejo za uveljavitev svojih temeljnih človečanskih pravic, z vso silo pa obsojam vse proizvajalce besednih spakedrank, proizvedenih zavestno ali ne, v smislu modernizacije in aktualizacije besednega fonda slovenskega jezika, po principu papagajskega sistema infiltriranja inteligentno zvenečih tujk v slovensko besedno strukturo. Groza me stresa, ko v javnih »informativnih medijih« berem ali poslušam kako individualni kmetijski proizvajalci in kooperanti v plantažah, proizvajajo jabolka, hruške in krompir, TOZD Živinoreja pa proizvaja meso in mleko. Že nekaj let poslušam, kako »uvažamo inflacijo«, potrebe pa krijemo s »primarno emisijo« in zaradi tega nam vsem upada »standard«. Zavedam se, da je tudi jezik podvržen silam napredka in mora »živeti« sicer bomo tudi na tem področju ostali nerazviti, ne morem pa dojeti zakaj je na primer kvaliteta lepša od kakovosti, kvantiteta od količine, nivo od ravni, investicija od naložbe, devalvacija od razvrednotenja i. t. n. Za širjenje besednega sklada in posodabljanje jezika imamo > dovolj sposobnih jezikoslovcev, ki lahko uvoženi »conteiner« prevedejo v vsebnik, le prisluhniti jim moramo, ne pa sprožati besednih vojn kot na primeru »stabilizacije«, ki so jo, kot kaže nekateri udomačili na račun slovenske ustalitve. Seveda se je pri prevajanju tujk treba ogibati smešnim izpeljankam, da ne bi zašli na pota medvojne NDH, ko so tedanji veljaki poskušali izriniti že močno udomačene samostalnike iz ljudskega jezika, mi pa smo se norčevali, češ da so »pas« prekrstili v »okolotrbušni hlačodržac«. Morda bo, upati je, ustalitev pripomogla tudi k zajezitvi širjenja jezikovnega raka, saj smo, po dolgem opozarjanju posameznih gojiteljev čiste in lepe slovenske besede, v okviru SZDL (morda bi bilo bolj prav S. z. d. L), vsaj ustanoviti telo, ki naj bedi (naj se imenuje razsodišče ali sodišče) nad dediščino naših jezikovnih veljakov, sicer bomo »proizvedli« nekakšen slovenski ESPERANTO, ki ga bodo vsi razumeli, razen nas, sinov slovenskih mater in očetov. Za vsem svojim bitjem torej podpiram zamisel in ker se zavedam, da ste si z njo naložili dokajšnje breme, vam želim ostro, neizprosno pero, trdno roko in nezlomljivo metlo. Na uho: med 4. zimsko Mercatorjado na Črnem vrhu nad Idrijo, ste imeli nad vhodom v posebno sobo napis: INFORMACIJE -samo za vodje ekip. Mar ne bi lepše zvenelo: POJASNILA -OBVESTILA (samo) za vodje skupin? Pa brez zamere! Marijan Kos Delovanje OO ZSMS in OO sindikata v tozdu Standard Ljuba Sukovič — M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto Načrt je tu, treba ga bo uresničiti Osnovna organizacija ZSMS tozda Standard iz Novega mesta je imela 10. februarja 1981 šesto sejo, kjer smo mladi pregledali, kako smo uresničili program, ki smo si ga zastavili za čas od septembra do decembra lanskega leta. Ugotovili smo, da smo bili bolj aktivni v prvi polovici lanskega leta. V septembru smo načrtovali kar dva izleta, vendar pri organizaciji le-teh nismo imeli sreče. Planinskemu izletu na Triglavska jezera skupaj z PD Drska smo se morali odpovedati, ker nismo mogli dobiti avtobusnega prevoza. Dogovorili smo se tudi za pohod na Gorjance, ki naj bi bil v nedeljo 21. 9. 1980, vendar je od 21. prijavljenih prišlo na zborno mesto le 5 potohodcev, od teh pa so trije odšli domov. Zdaj se sprašujemo, kako naj mlade v našem tozdu pritegnemo k delu. ' V delovni akciji, ki smo jo izvedli pod vodstvom OO sindikata — čiščenje in priprava počitniških objektov za nesezono - sva sodelovali dve mladinki. Naj dodam, da smo pri pripravi teh objektov meseca maja sodelovali tudi mladinci v večjem številu. Meseca maja smo se udeležili še letne mercato-riade v Krškem, jeseni pa smo tu pomagali pobirati sadje na plantažah M-Agrokombinata. Mladinske politične šole, ki je bila jeseni pri OK ZSMS Novo mesto, se nismo udeležili, ker nismo bili obveščeni, pač pa jo je naša sekretarka obiskovala že v mesecu juniju. Imamo tudi precejšnje število mladih v samoupravnih organih tozda, sodelovanje z dijaškim domom Majde Šilc pa po poletnih počitnicah še ni zaživelo. Po pregledu preteklega dela smo določili tudi naš program za obdobje od januarja do maja letos. Evidentirali bomo mladince v na- šem tozdu, ki so redno ali občasno aktivni ter tiste za članstvo v ZK, sodelovati želimo z dijaškim domom Majde Šilc na kulturnem in športnem področju, po potrebi bomo organizirali delovno akcijo v Škocjanu, ogled spomladanskega zagrebškega velesejma in planinski izlet, pogovor o stabilizaciji in njenih posledicah ter organizirali okroglo mizo o odnosih med kupcem in prodajalcem in o zaposlovanju. Upamo, da bomo predlagani program kar najbolj uresničili in tako dokazali, da smo kljub težavam še vedno pripravljeni sodelovati in delati skupaj tisto, kar nas zanima. Pohvaliti moramo dobro sodelovanje z osnovno organizacijo sindikata, Sama osnovna organizacija sindikata je v preteklem letu dobro sodelovala z organi upravljanja, pred novim letom je organizirala srečanje naših upokojencev ter jih skromno obdarila. Obe osnovni organizaciji, mladine in sindikata, v tozdu bosta svoj program dela med letom še dopolnili. Restavracija že odprla vrata Jože Rozman Zanimiv prijem cerkniških gostincev »Ker Cerknica pravzaprav nima primernega prostora za kulturnozabavne prireditve, smo se odločili, da v novi restavraciji ne bomo nudili gostom le kakovostnih gostinskih uslug, ampak bomo našo ponudbo popestrili z vsakomesečnimi kulturnimi in zabavnimi večeri,« je dejal Mojmir Jovič, vodja gostinske etaže v cerkniški Blagovnici, ki jo je tozd Trgovina Rakek odprl pred koncem lanskega leta. Čeprav bo restavracija z vsemi ostalimi potrebnimi prostori uradno odprta šele 1. aprila, manjka Mojmir Jovič, vodja gostinske etaže v cerkniški Blagovnici. še nekej drobne opreme, je svoja vrata obiskovalcem na široko odprla že 26. februarja v predpustnem času. Od takrat do danes se je zvrstilo že kup prireditev, naj jih naštejemo po vrsti: pustovanje, začinjeno s cerkniškim običajem, ki mu pravijo »žaganje babe«. To je pravzaprav potegavščina, saj ostaja le pri grožnji oziroma namenu. Nekaj fantov na več koncih vasi brusi žage in sekire, zbira okoli sebe radovedneže, grozi in žuga babam in se pripravlja na usodno dejanje, a do njega ne pride, ker se vmes že kaj nepričakovanega zgodi... Temu predpustnemu četrtku sta sledila petkov ples za najmlajše ter sobotni ples v maskah za starejše, v nedeljo je bila običajna cerkniška pustna povorka, v ponedeljek zvečer v restavraciji Moped show ter v torek zaključek pustnega praznovanja. Za dan žena so priredili kulturni program z monodramo Dareta Ulage in mešanim pevskim zborom iz Rakeka, 14. marca pa so imeli modno revijo z zabavnim programom Nele Eržišnik. Vse prireditve so bile izredno dobro obiskane, nekajkrat so morali celo zapirati vrata, ker je bilo gostov preveč. Tako ni bojazni, da bi prireditve ne bile tudi v bodoče dobro obiskane, saj je restavracija edini tak primeren prostor ne le v Cerknici, ampak tudi bližnji okolici. V naslednjih mesecih bodo nastopili pihalna godba ravenskih železarjev, folklorna skupina, mornariški orkester iz Pule, ljudski godci, tu bodo tudi zabavno komični programi, začetni nastopi mladih pevcev, meseca septembra se bodo gostje lahko krepčali z dobrotami madžarske kuhinje in poslušali madžarski orkester itd. Skratka, vsak mesec bo vsaj ena kulturno-zabavna prireditev, hkrati pa predstavitev značilne kuhinje tistega kraja, od koder bo nastopajoči. In kaj bo lahko izbiral vsakodnevni gost? Ta notranjski konec sicer nima svoje tipične kuhinje in pijače, zato bo izbor jedil pač mešan, zbran iz večih koncev. Za najbolj domačo hrano bi lahko izbrali divjačino in sladkovodne ribe iz jezera, na voljo bodo tudi odojki, jančki in krače, potem zrezki z značilnimi omakami, najrazličnejše sladice itd. Za kosila bodo me-nuji, tudi turistični, pripravljali pa bodo tudi gotovo hrano za malice. Za dober tek in dobro počutje gostov bo skrbelo v dveh izmenah skupaj 18 delavcev. Trenutno jih še nimajo toliko, saj se ljudje dela v gostinstvu zaradi delovnih sobot in nedelj še vedno izogibajo. Mojmir Jovič meni, da bodo te težave rešili jeseni, ko bodo prišli učenci iz šol, do takrat si bodo morali pomagati z nadurami. Restavracija bo odprta od 9. do 23. ure, vsak petek in soboto bodo gostje lahko zaplesali, odprta bo tudi v nedeljo, najverjetneje v torek pa bo zaprta. Osrednji del restavracije ima 250 sedežev. Poleg je še posebna soba za 60 ljudi, zimski vrt s 120. sedeži in letni vrt z 250. sedeži. Skupna površina restavracijskih prostorov meri 1160 m*. Vse foto: Jože Rozman. Vozli štipendijske politike Matjaž Marinček V prihodnje vsi štipendisti Mirjana Varga je učenka drugega letnika, doma iz Donjega Miha-Ijevca v Medžimurju. Uči se za kuharico. Že v osnovni šoli se je odločila za poklic v gostinstvu in ko jih je v šoli obiskal tovariš iz občine Čakovec in jim predstavil možnosti, je Mirjana preko čakovske SIS za zaposlovanje prispela v Ljubljano. Ob omenjanju štipendij in štipendiranju se verjetno večina ne več rosno mladih bralcev spomni na čas svojega šolanja, na vedno prazne žepe in neuničljiv optimizem... Tudi danes ni čisto nič drugače: dijakom in študentom se še vedno tresejo hlače pred spraševanji in izpiti, žepi pa tudi niso kaj prida bolj polni, saj se štipendije sorazmerno niso kaj dosti odebeljile, le celostna urejenost štipendiranja in nagrajevanja je morda bolj enotna. .Zapis, ki ga berete, je le bežen prerez skozi politiko nagrajevanja treh organiza-cii združenega dela iz treh vej gospodarstva: gostinstva, trgovine in kmetijstva. Primer štipendiranja v gostinstvu T G°stmsko hotelski tozd Ilirija iz Ljubljane, ki je v sklopu delovne organizacije Mercator-Hoteli go-1^°, zaposluje 256 delavcev. cencev ima 44 in od teh se jih je ^ letošnjem šolskem letu v prvi unmk vpisalo 15. Osip letos, za razliko od prejš- njega šolskega leta, ni pretirano velik. Kaže, da letošnja generacija, ki so jo »rekrutirali« iz hrvatskega Zagorja, veliko volj »uspeva« kot lanska, ki je bila iz okolice Zenice. Večina osipa je v prvem letniku; tistim, ki »padejo« v drugem in tretjem letniku, omogočijo ponavljanje letnika in za ta čas celo prejemajo nagrado. Tega tozd Ilirija Profil, za katerega se učenci tozda Ilirija izobražujejo, so kuhar in natakar (v večini in približno enakem razmerju) ter frizer (v manjšini; vsak hotel B kategorije mora namreč imeti tudi frizersko delavnico). Učenci so zadnji dve leti, odkar je pomanjkanje tovrstnega kadra, s pogodbo obvezani, da po konča- Ochnevi Marija Starič Njen dan Jutro v megli, kot da bi za kom žalovalo. Toda danes je Praznik žena. Vsi se vesele, f 1 / Miran Rose: »Postati želim trgovski potnik... Obe fotografiji Matjaž Marinček ne počne iz sočutnosti, temveč zato, ker učence za ta profil zelo težko dobijo, kar je glede na delovni čas in pogoje dela v gostinstvu deloma tudi razumljivo. Učenci stanujejo v domu učencev v trgovini in gostinstvu v Ljubljani. Za oskrbo v domu prispeva tozd za vsakega posameznika 2.800 dinarjev, vsak prejme še dodatno nagrado, ob primernem uspehu pa tudi enkratno nagrado ob koncu šolskega leta. Mirjana Varga: »Po preteku pogodbe se bom vrnila v rodne kraje!« nem šolanju ostanejo vsaj dve leti v tozdu, tozd pa ne izvaja nikakršnih sankcij, če jih kdo pred tem rokom zapusti. Upajo tudi, da jim bo s precejšnjim povišanjem osebnih dohodkov uspelo zajeziti fluk-tuacijo. O tem, kako bo ob uvedbi usmerjenega izobraževanja, se še niso konkretno dogovorili, pa tudi pobude o enotnem reševanju te problematike v panogi ni bilo nobene. Čeprav pravi, da se je v Ljubljani in med vrstniki dobro vživela, bo tu ostala le toliko časa, kolikor bo pogodbeno vezana (v tem času bi želela delati v gostilni Katrca, ki je poslovna enota tozda Ilirija), potem pa se bo vrnila v rodne kraje. Meni, da so tam, na vasi, življenjski stroški bistveno manjši. Je v trgovini drugače? Težko bi bilo posploševati, vendar bi iz podatkov, dobljenih v trgovinskem tozdu, le težko trdili, da je kaj dosti drugače. V tozdu Dolomiti v Ljubljani, katerega osnovna dejavnost je prodaja na drobno, združuje delo okrog 620 delavcev, štipendista pa imajo le enega. Več jih namreč ne potrebujejo, saj jim mnoga strokovna dela opravljajo delavci v delovnih skupnostih delovne organizacije in sozda, vse delavce strokovnih profilov, ki so jih doslej potrebovali, pa so tudi uspeli dobiti na osnovi razpisov. Imajo pa kar 65 učencev, in to 32 v prvih, 13 v drugih in 20 v tretjih letnikih Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani. Nekateri se, ko zaključijo šolanje in postanejo prodajalci, takoj odločijo za nadaljnje pridobivanje izobrazbe za poslovodje, nekateri pa to store šele potem, ko se zaposlijo. Takšnim v tozdu seveda omogočijo izobraževanje ob delu, jim povrnejo stroške izobraževanja in jim po svojih močeh pomagajo pri zagotavljanju študijskega dopusta. Tudi ti, ki se izobražujejo ob delu, so večinoma mladi. Ko se bo pričelo usmerjeno izobraževanje, bodo dosedanji učenci postali štipendisti. V tozdu Dolomiti so se sicerjte pogovarjali o tem, ali bo kazalo štipendirati že v času splošne usmeritve ali pa šele takrat, ko se bodo učenci oziroma dijaki odločili za smer, vendar želijo, da bi bilo to poenoteno in da bi se v tem dogovorili na širši ravni, saj bi bilo nesmiselno, da bi imele organizacije v panogi, regiji ali celo v sozdu to politiko vsaka po svoje urejeno. Zdaj čakajo na pobudo, ta pa naj bi, po njihovem mnenju, prišla iz poslovnega združenja za trgovino ali pa iz Gospodarske zbornice Slovenije. otroci predvsem Jihove mame, ki praznuje voj dan. V mojem srcu se ekaj premaknilo in zamis a sem si, ali morda tam, h ?ec vasi ne trpi danes m Po bitje, ki so mu še ed. Prijatelji šolske klopi. Danes mu je šolska v fjo veš čine zagrenila de ovarišica jih pripravlja Proslavo z nastopi. Nabr so tudi veliko pomladansl Sa cvetja. Tudi on je prinei opek. Stiska ga med prsi r,a*T .ne ve’ kam naj bi Položil, da bi do konca pc Ka po ovenel. Zvonec je t P^Pil konec pouka, vsi Planili proti vratom, ves ln nasmejani, kajti odhaj so v dvorano, kjer bo pros Va- De ena bolečina je hod med njimi. Ni se smejal, jud ne more z njimi mrna tam kaj iskati.Njeg rpame ni med drugimi, dolgo je ni. Tovarišica jih je poklicala, drug za drugim so odhajali v dvorano. Samo deček s strtim srcem si je poiskal drugo pot. S šopkom cvetja Je šel k svoji mamici. Dolgo je sam taval med grobovi, ni ga bilo strah, če-mu ie komaj nekaj let. iskal je grob svoje mamice, . se Je ni niti prav spomi-njal. Pa vendar mu je pomenila veliko. Položil je šopek na grog in ostala sta skupaj. ..° Deu so mu drsele solze ki Pn je počasi brisal v rob rokava. Mama ve, kaj si želi njen sinko, tudi sam ve, kaj * ?dli, ve pa tudi to, da se ikdar več ne moreta sreča-1> čeprav je to njen dan. Intervju malo počez — prvi april je pač vmes Udeleženki: Sonja Bastar, referentka za družbeni standard in rekreacijo v Delovni skupnosti SOZD, sicer dirkalna voznica Vesna Bleiweis, v. d. vodja splošne službe in tajnica samoupravnih organov in DPO SOZD, sicer deklica za vse Sprašuje: Vesna Blehveis Odgovarja: Sonja Bastar Potem brez komentarja obeh sodelujočih, ker je ena hvaležno jokala. Vprašanje: ali se pridružuješ mnenju, da ženska za volanom pomeni isto kot prometni znak »nevarnost na cesti«? Odgovor: ja. Pa ne samo na cesti. Ženska pomeni na splošno nevarnost, ne glede, ali gre za voznike, pešce ali druge udeležence v prometu. Poudarjam, udeležence. Stopnja nevarnosti ženske se odločilno zniža, če je za volanom, ker ji udeleženci ne vidijo nog. Vprašanje: kaj bi delala, če ne bi dirkala? Vprašanje: zakaj dirkaš? Odgovor: dirkam s seboj in ča- Vprašanje: kakšen avto voziš? Odgovor: razmajano 101. Vprašanje: kako razmajano? Odgovor: do take mere, kot so včasih odnosi med ljudmi. Vprašanje: kaj pa potem var- n°Odgovor: vozim na lastno odgovornost, tako kot z ljudmi. Vprašanje: pa te kdaj zanese? Odgovor: o, ja. Pa ne na ovinkih. Zanaša me na ravni cesti, ker ji preveč zaupam, tako kot ljudem. Vprašanje: kdaj pa te je zadnjič tako zaneslo? Odgovor: na zimski Mercatoria-di 1981. Goljufali so. Tekmovalke so bile starejše (sicer so vse rade mlajše), tekmovalci pa spreminjali ^Komentar vprašujoče: to je bilo le zaradi tekmovalnega prestiža, sicer pa ljudje niso slabi in ne go- ^Komentar odgovarjujoče: prav imaš, niso goljufali, samo zaneslo jih je. Vprašanje: pa misliš da niso v M-Rožniku obirali sadja, ki raste v Sloveniji? Odgovor: pripravili so mi dobro sadno solato. Vprašanje: si hvaležna. Odgovor: zjokala se bom od tega. Odgovor: letala bi z zmajem. Vzklik: o! Odgovor: če delam z zmajem, zakaj ne bi z njim še letala? Sklepni komentar: strah pred letenjem je odločno odveč, hihiii., haha. Foto Matjaž Marinček Osip je bil v letošnjem šolskem letu izjemno velik, saj od 38 vpisanih učencev 6 ni končalo teoretičnega dela prvega letnika. Do tega je prišlo, ker so sprejeli tudi tiste, ki so imeli nizek uspeh in tiste, ki drugje niso bili sprejeti. To se jim je maščevalo in bo izkušnja za v bodoče. Učenci, ki so prekinili šolanje, bodo morali (letos prvič) vrniti zneske nagrad, ki so jih prejeli. Učenci prvih letnikov prejmejo nagrado v višini 1.420 dinarjev, učenci drugih 1.775 dinarjev in učenci tretjih letnikov 2.130 dinarjev. Za odličen uspeh prejmejo simbolično enkratno nagrado 400 dinarjev, za prav dober uspeh 300 dinarjev in za dober uspeh 200 dinarjev. Vse te številke bodo v bližnji prihodnosti povečali, saj so številne podražitve v zadnjem času tudi učence krepko udarile po denarnicah. Miran Rose, učenec drugega letnika Šolskega centra za blagovni promet, se v Ljubljano vsak dan vozi iz Logatca. Za letos je končal teoretičen del pouka in zdaj opravlja praktični del v samopostrežbi Bonifacija na Viču v Ljubljani, kjer je »deklica za vse«. Sprva se je učil za elektromeha-nika, vendar so ga po zdravniških pregledih zaradi šibkejše oblike daltonizma (barvne slepote) zavrnili. Tajnica logaške osnovne šole mu je svetovala, naj poskusi na šoli, kjer se zdaj izobražuje in ni mu žal, da je to storil, le prodajalec ne namerava ostati. Takoj po koncu sedanjega šolanja bo izobraževanje nadaljeval - postati želi trgovski potnik, saj je to po njegovem bolj dinamičen in bolj zanimiv, pa tudi bolje plačan poklic od prodajalca. Z nagrado, ki jo od tozda Dolomiti prejema, je sicer načeloma zadovoljen, ne bi pa imel nič proti, če bi bila višja. Še primer iz kmetijstva V delovni organizaciji M-KK Sevnica združuje delo 156 delavcev (dobljeni podatki ne upoštevajo pridruženega Trgovskega podjetja Sevnica). Štipendirajo 12 dijakov in študentov iz občine; 6 se jih v Mariboru in Novem mestu uči za kmetijske tehnike, 2 v Ljubljani za ekonomska tehnika, eden prav tako v Ljubljani za veterinarskega tehnika, po eden pa študirajo za diplomiranega inženirja agronomije ter živilske tehnologije in za diplomiranega pravnika. Doslej je bilo vedno povpraševanje večje od števila štipendij, ki so bile na razpolago, v učnem oziroma študijskem letu 1981/82 pa bodo število štipendij še zmanjšali, saj bodo že z dosedanjimi štipendisti dodobra »zapolnili« potrebna dela in naloge. Od 23 učencev v gospodarstvu je večina iz sevniške občine. Le dva od teh se v Celju oziroma v Novem mestu učita za avtomehanika, vsi ostali pa se v Brežicah učijo za trgovce. Zanimivo je, da so se doslej vsi učenci v gospodarstvu in štipendisti pri organizaciji tudi zaposlili ter da fluktuacije tako rekoč ni. O načinu štipendiranja ob uvedbi usmerjenega izobraževanja se v delovni organizaciji niso konkretneje pogovarjali. Podobno kot drugi tudi oni pričakujejo pobudo za enotno reševanje tega vprašanja. Jo bodo pričakali? Namesto zaključka Vsem delavcem, ki v organizacijah združenega dela skrbijo za izobraževanje in štipendiranje, je skupno skomigovanje z rameni na vprašanje, kako bo ob uvedbi usmerjenega izobraževanja. Kaže, da jim bo odgovor prinesel čas... V premislek Postal je vzoren študent: med predavanji namreč nič več ne prebira Playboya, ampak le Delo. Vrgel se je v stroške - kupil si je liter mleka in kilo kruha! Kljub pravilno izbrani življenjski poti, mnogi še vedno iščejo ustrezen prevoz. Zakon o prostem padu je sicer dokazan, vendar ga zakon o cenah postavlja na glavo. Marko Bokal mercatorjev Od 18. februarja do 9. marca PA SMO GA POKOPALI!Pusta, namreč. Za leto dni smo se poslovili od njega, še prej pa se seveda ob pustnih norčijah dodobra razvedrili. Naš hotel Bor na Črnem vrhu nad Idrijo je pripravil na pustno soboto prav prijetno zabavo. Na njej ni manjkalo ne maškar, ne jedače in pijače in razpoloženje je bilo sila prijetno. V Trebnjem na Dolenjskem bodo kmalu dobili novo gostilno. Pravzaprav ne bo čisto nova; nekdanja gostilna Grmada je prešla v upravljanje tozda Gradišče. Zdaj so prenovitvena dela že skoraj pri koncu in lep, velik gostinski objekt bo odprt verjetno že v mesecu 1 marcu. V turistični poslovalnici Mer-cator-Turist v Ljubljani radi poskrbijo za presenečenje. Lani so pričeli z razstavami in letos s tem nadaljujejo. V marcu je s svojimi olji tam gostoval mlad ljubljanski slikar Bram Barjanski, sin bolj znanega in slavnega očeta, prav tako slikarja, Rudija Simčiča. Na letošnjem sejmu Alpe-Adri-ja bo svojo dejavnost predstavil Zahvala iz Postojne Iskreno se zahvaljujem vsem tovarišem, ki so mi ob odhodu v pokoj priredili tako lep poslovilni večer. Zahvaljujem se tudi za prejeta darila, ki mi bodo v trajen spomin. Posebej^ se zahvaljujem tovarišici Ireni Jurca, ki mi je v imenu tozda Izbira podarila lepo darilo in spregovorila nekaj poslovilnih besed. Zahvalo sem dolžan tudi direktorju tozda Transport, Zivojinu Gacinu, za poslovilni govor. Puc Franc, šofer pri tozdu Transport Med nami Marija Malus — M—Mednarodna trgovina, TOZD Contal Za popenit Pol dvanajstih dopoldne je. Ravno prav zoprna ura, da človek ne ve, kam bi sam s sabo. Malica je minila, tudi tisti, ki s tem prijetnim opravilom znajo najbolj zavlačevati, so na svojih delovnih mestih. Da bi se človek začel pripravljati na odhod domov, je malce prezgodaj (nič ne rečem - ob enih), da bi se lotil kakega bolj zahtevnega in večjega posla, prepozno. Z mislimi smo okrog poldneva že doma, med običajnimi skrbmi in opravki. Pravzaprav je to še najbolj primeren čas za pogovor o vsakdanjih problemčkih in tegobah. Če ne počneš kaj hudo zahtevnega, lahko, recimo, s sodelavci kritiziraš včerajšnji televizijski program (tudi napovedovalke so včasih prav nemogoče oblečene), sodelavki lahko pokažeš na pol nakvačkan telovnik, Križaj pa tako poskrbi vsak dan, da lahko v pisarni razvijemo kako veleumno debato o smučanju (res čudno, da se mednarodnih smučarskih tekmovanj ne udeležuje več Slovencev, ob takih pogovorih dobi človek občutek, da združujejo delo po podjetjih sami smučarski asi). Kadar nihče nima na sporedu kake pametne teme, poskrbi za to Strogičeva. Menda ima najbolj neukrotljivega mulca na tem vesoljnem svetu. Saj ne, da bi bila ona nepodkovana o pedagogiki! Ali da vzgoji potomca ne bi posvečala dovolj časa! Le hudo sami-svoji so baje štirinajstletniki in jim težko prideš do konca. »A veš,« se obrne k sodelavki, »da danes smrkavci tako govorijo, da človek kar oči zavija. Včeraj sem jih poslušalk na dvorišču. Tak žargon, da človeka postane sram! Pa čisto nič jim ne moreš dopovedati.« »Za popenit,« zavije oči Vzgojni-kova. »Moj ta mal Še govoriti ne zna, pa take nosi iz vrtca, da te zvije!« »Družba, časi so takšni. Lahko ga vzgajaš, učiš, se trudiš, vse je zastonj. Ko pride med ljudi, se pač vsega naleze. Povem ti, da včasih čisto pošizim, ko ga poslušam! Take naklada, da se sprašujem, čemu sem se zarkavala vsa ta leta.« »Sicer pa danes frajerji prospe-rirajo drugače kot včasih.« »Je pa le fora,« vzdihne Strogičeva, »če se znaš izražati, zadnjič sem bila pri njegovi profesorici. Iz slovenščine ima dva šusa.« »Za crknit,« zategne Vzgojniko-va, »tip se bo zaribal, če ne bo poprijel!« »Saj pravim, doma sva imela pravo šolo. Fant, sem mu rekla, če ne boš poprijel, če se misliš zezat, ne računaj name! Dovolj si star, da lahko misliš malo tudi sam! Pa misliš, da me šmirgla!? Zvečer šiba po diskačih, zjutraj pa švasa do enajstih! Jasno, da mu za šolo ne ostane časa!« »Jaz na tvojem mestu,« povzame Vzgojnikova, »bi ga malo bolj masirala.« »Pa kaj naj naredim? Malo sem doma. Saj vidiš, človek se peha ko vosu v službi, pa po sestankih! Tisti dve urici, ko smo skupaj, pa tudi ne morem samo težiti!« »Kaj pa foter, stari bi ga tudi lahko malo prišraufal!« »Oh, lepo te prosim! Ta ima poln kufer vsega že, ko pride iz službe. Pa cvika, jasno, da bo izpadel zoprn oče. Misliš, da ima tri čiste o tem, kako naj bi vzgajal mulca?! Ampak mali je nanj čisto ubrisan. Z denarjem nadoknadi vse, kar zamudi, ko šminka okoli. Pri smrkavcu pa petdeset jurjev zažge, ja-. sno!« »O, mater,« si daje Vzgojnikova duška, »bi jaz oba skupaj zašila!« »Figo bi naredila! Počakaj, da tvoj zraste! Boš videla, kako mu boš kos!« »Misliš,« (Vzgojnikova si nadene zarotniški izraz) da bi bilo slabo, če bi ga kdaj prišponala!« »O,« Strogičeva izusti nekaj med krikom in vzdihom, »kako sem ga že pregonila! Ampak psihologi pravijo, da to ne pali. Moderne vzgojne metode so pretepanje že zdavnaj opustile!« »Psihologi,« zameketa Vzgojnikova, »ti šele nategujejo svet! Kar poslušaj jih, moderne psihologe, boš malo morgen prišla mulcu do konca!« Vrata v pisarno skorajda odletijo s tečajev. Šef privihra s sestanka SOZD-a. »Zivjo! Pha, so katerpilerji, tele naši pri vrhu! Štiri ure smo se dri-blali! Se pa najde vedno kak pik-zigmer, da hrope v neskončnost! Koliko je na kolesih, kolegica?« »Petnajst čez eno.« »Bomba, šibamo domov! Starega danes tako ne bo več nazaj...« Drugi o nas tudi Mercator-Turist. Ponudili bodo seveda kopico zanimivih lastnih potovanj, ekskurzij in izletov, k tem pa dodali še programe drugih turističnih hiš. Ubogi svetlobni znaki »M«! Zadnje čase opažam, da je vse več pokvarjenih, skrivljenih in zdrobljenih. Tega so krivi nevestni in nepazljivi vozniki večjih tovornjakov, ki znake poškodujejo z visokimi ceradami. Že nekaj časa je izkrivljen znak M na Bregu 22, nad trgovino Stekla v Nazorjevi je odpadel del oranžnega pleksi stekla, poškodovan je tisti na Šišenski in še kateri. Na izletih s Stopom v Dubrovnik je Mercator-Turist skupaj s študijem za ekonomsko propagando pripravil več presenečenj. Nagrade za razne družabne igre in žrebanja so razen Radenske, ki se je krepko odrezala, pripravili še Kolinska, Slovin, Ilirija-Vedrog, Pik Takovo, Pionir Subotica, Mer-cator-Emba, Mercator-Conditor in Mercator-Sadje zelenjava. Več o tem v prihodnji številki. Zbral in zapisal: Mile Bitenc Delo 18. 2. Sedanja »mesna suša« je taka kot lanske,posledica pričakovanj novih cen za meso: mesarji iz Mercatorjeve TMI so povedali novinarjem Dela, da zadnje dni koljejo občutno manj živine. Največje pomanjkanje je pri mladi govedi, ki je dobijo za okoli 25 odstotkov manj, pri svinjskem mesu pa zaenkrat še ni čutiti pomanjkanja. Kaže torej, da bo treba počakati na nove cene, se konča članek. Dnevnik 19. 2. Zdaj je meso, pa denarja ni... pogled na naše mesne navade izza mesarskega pulta. Skozi zanimivo novinarsko akcijo je prikazana Tovarna mesnih izdelkov iz Ljubljane, sicer tozd DO M-Velepreskrba, oskrba z mesom v Ljubljani, navade in želje kupcev mesa oziroma vse, kar se v prodajalni mesa zgodi v enem dopoldnevu. To se je dogajalo v poslovalnici TMI v Čopovi ulici 5 v Ljubljani, ko je kupcem stregel tudi v mesarja preoblečeni novinar in prišel do zaključka, da je vse manj takih, ki z lahkotno izprože-nim kazalcem brez omahovanja ukažejo: »Tistega... da, 2 kilograma!« O TMI izvemo, da ima 321 zaposlenih, da prodaja sveže meso (3000 ton letno) in mesne izdelke (2600 ton) ter konjsko meso, da ima 16 maloprodajnih enot in težave z vajenci, ki bi jih rabili znatno več, kot jih imajo itd. Lani so prodali za 3 odstotke več mesa kot leto poprej, z razumevanjem ljubljanskih občin, mestnega SIS-a za preskrbo in sozda Mercator pa so se rešili težav zaradi neusklajenih cen mesa in mesnih izdelkov ter živine in končali poslovno leto pozitivno. Delo 24.2. Jeza vzhaja brez kvasa. V rubriki »Pa še to« piše dobesedno takole: ljubljanski Mercator bi moral za svoje trgovine dobiti, od proizvajalcev vsak dan tisoč kilogramov kvasa. Dobiva pa ga le do trideset kilogramov. Tako pri kupcih vzhaja jeza, ki je ne more potolažiti nobeno kvasenje o tem, zakaj ni kvasa. Delo 26. 2. V trgovini prevladujeta monopol in nepovezanost. V tem članku sicer Mercator niti katerakoli druga trgovinska organizacija ni imenovana, vendar članek kljub temu povzemamo, saj so komunisti občine Center na svoji programski volilni konferenci govorili tudi o tem, da imajo v trgovinskih organizacijah slab posluh za družbena prizadevanja. Trgovina je sicer najpomembnejša dejavnost v občini, vendar je monopolizirana in razdrobljena ter slabo pripravljena na dohodkovno povezovanje, pri preoblikovanju zunanjetrgovinskih organizacij pa še ni bil storjen bistven korak. Dolenjski list 5. 3. Vinogradniki o gnojenju. Objavljena je slika in kratek podpis pod njo, da je dipl. ing. Martina Koritnik iz M-KK Sevnica predavala okoli stotim domačim vinogradnikom o gnojenju. Delo 6. 3. Lahka pot do zlatnine in krzna. Februarski vlom v M-Manosovo blagovnico v Postojni, ko so neznani rokomavhi odnesli krznene plašče in nakit v vrednosti 600.000 dinarjev dokazuje, da se še marsikje malomarno obnašajo do družbenega premoženja. Do kraje zlatega nakita prav gotovo ne bi prišlo, če bi ga spravili v poseben trezor, ki ga imajo, namesto v blagajno, ki pa je bila za vlomilce lahek plen. Delo 6. 3. Družno nad zaloge v Mercatorjevem skladišču.Od zadnjega januarja je v priporu trojka, ki je kradla iz M-skladišča na Tobačni 2. Varnostnik Bergman in zakonca Režek so to delali zaradi denarne stiske, kot so povedali preiskovalnemu sodniku, plen pa so odvažali v fičku in si ga potem delili. Delo 6. 3. Žrebe namesto teleta. Članek govori o prodaji konjskega mesa, ki ga v Ljubljani prodajata zasebnik in mesnica M-TMI na ljubljanski tržnici. Konjsko meso je ne samo precej cenejše od govedine ali svinjine, ampak tudi bolj zdravo, saj ima kilogram tega mesa le 0,5 odstotka maščobe. Kupci so zato seveda tisti, ki skrbno obračajo vsak dinar, dietni in drugi bolniki ter seveda ljubitelji konjskega mesa. Delo, sobotna priloga, 7. 3. Za boljšo oskrbo več denarja v njive in hleve. V okrogli mizi Dela sta sodelovala tudi Vinko Ravbar, pomočnik komercialnega direktorja sozda Mercator, in Anton Zorc, pomočnik komercialnega direktorja DO M-Sadje zelenjava. Prvi je povedal, da je povezovanje trgovine s proizvajalci hrane že precej daleč, vendar je tu močneje udeležena predelovalna industrija kot sami pridelovalci. Tako ima Mercator podpisanih 270 samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju, vendar se partnerji bolj držijo količin kot pa cen, Navedel je dober primer sodelovanja v času »oljne krize«, ko je Mercator dobil olja več, kot je bilo s sporazumi dogovorjeno. Žal pa se dogaja tudi to, da proizvajalci trgovino izsiljujejo, zahtevajo tudi 25-odstotna sovlaganja (na primer pri sladkorju) in predplačilo, na kar pa trgovina ne more pristati preprosto zato, ker nima denarja. Opozoril je tudi na to, da sporazume in dogovore sicer lahko sklenemo in podpišemo, vendar kaj pomaga, če temu ne sledijo ustrezni družbeni ukrepi oziroma če administracija dostikrat onemogoča, da bi sporazume tudi uresničili. Tone Zorc je govoril predvsem o vzrokih za visoke cene sadja in zelenjave. Cena solate se oblikuje pri proizvajalcih svobodno, letos je bila huda zima, solata iz rastlinjakov pa je draga; naš proizvajalec dobi za ureditev zemljišča kredite na tri, največ pet let, v drugih državah pa na 15 let; stroški trgovine so ob majhnih količinah tako veliki, da bi raje prodajali več sola- te po nižjih cenah (letos je prodaja solate padla za 40 %); letos razen limon skoraj ni bilo drugega južnega sadja (tri mesece smo zaman iskali možnosti za uvoz južnega sadja, a je dovoljenje prišlo šele sedaj), delavcev pa smo imeli enako število; v sodobnih blokih ljudje ne morejo imeti ozimnice, zato so jabolka v hladilnicah, stroški takega skladiščenja pa znašajo danes 50 in več odstotkov od prodajne cene; tu je veliko ročnega dela (prebiranje), k ceni je treba prišteti poleg drugega še zaboj, ki stane že 50 dinarjev, zdaj pa izračunajte sami, kolikšna je obremenitev z drugimi stroški za 17 kilogramov jabolk v enem zaboju, zaključuje Tone Zorc. Dnevnik 7. 3. Trgovina za drobnarije. Slika in besedilo pod njo govorita o tem, da so Cerkničani tik pred novim letom dobili novo blagovnico (tozd Trgovina Rakek iz DO M-Nanos), zdaj pa se radovedno sprašujejo, kaj bo s starimi prostori. Tam bodo prodajali barve in lake, železnino in menda tudi avtomobilske dele, skratka, marsikaj tistega, kar morajo Cerkničani sedaj kupovati v Postojni ali Ljubljani. Delo in Dnevnik 9. 3. objavljata na športnih straneh kratki poročili in rezultate prvih treh uvrščenih s športnih iger Mercatorja na Črnem vrhu. Obe poročili je pripravil naš novinar Matjaž Marinček. Izbral in povzel: Jože Rozman maraton SRC Nemalokrat ugotavljamo, da preveč sedimo. Postali smo sužnji mode modernega življenja: hočemo, da gre vse čim lažje mimo nas. Polenili smo se tako da mislimo, da temu skoraj ni pomoči. In potem pravimo, da se slabo počutimo, tarnamo o tem in onem in boli nas to pa to. A za vsako stvar je zdravilo. Ne le takšno, ki ga dobiš na zdravniški recept. Če živiš tako kot treba, odpadejo vsakršne tegobe. Pravzaprav je osnova za zdravo in dobro počutje pravilen način življenja, ki pa naj seveda »vsebuje« tudi pravo mero gibanja. Hodimo in tecimo čim več, pa bodo vse nadloge prešle. Mirno lahko zapišemo, da je med nami vse več takih, ki radi tečemo zaradi zdravja, večje vzdržljivosti in boljšega počutja. Kako in zakaj maraton treh src? Zamisel za pristop k organizaciji maratonskih tekaški prireditev je nastala leta 1980 na »Pomurskem kolesarskem maratonu« v Gornji Radgoni. Na tem maratonu je sodelovala tudi DO Zdravilišče Radenska Radenci. Zamisel je šla naprej, do smučarske zveze Slovenije oziroma njenega odbora za množične tekaške prireditve, ki v svojem programu vsebujejo tudi množične tekaške prireditve zunaj zimske sezone. Teki služijo predvsem smučarskim tekačem, rekrativcem in tudi aktivnim tekmovalcem za nepretrgano vadbo in pripravo na zimsko sezono. V Sloveniji je že nekaj časa čutiti potrebo po organizaciji množičnih testnih tekov na daljše razdalje. Radenska je tista organizacija, ki s svojo poslovno dejavnostjo sodeluje pri skrbi za zdrav način življenja, kar dosega s ponudbo množične rekreacije, predvem hoje in teka v naravi tek na smučeh. Zamisel o organizaciji množičnih tekaških prireditev sta podprli tudi Zveza telesno kulturnih organizacij Slovenije in Atletska zveza Slovenije. Kakšen je namen maratonov? Namen organizacije maratonskih tekov je v tem, da se vse večjemu številu prijateljev teka v naravi in teka na smučeh omogoči testiranje zmogljivosti in rezultatov redne vadbe v domačih krajih, obenem pa bi množične manifestacije telesne kulture bile spodbuda, da bi se koristnost množične rekreacije v teku še razširila. Cilji organizatorjev so predvsem, da bi program prireditev spodbudil čim večje število ljudi k redni vadbi. Smučarji in tekači bi tako lahko nadaljevali z aktivnostjo tudi v sezoni, ko jim snežne razmere to ne omogočajo več. Organizatorji pripravljajo kar tri takšne prireditve, programi pa so enaki. Prirejeni so tako treniranim atletom, aktivnim tekmovalcem, kot tudi rekreativcem. Časovne omejitve za testna priznanja so postavljene tako, da bo lahko vsak svoj nastop prilagodil svojim sposobnostim pod gesli »Tekmuj sam s seboj« in »Vsak je zmagovalec«. Maraton treh src bo v Radencih v soboto, 30. maja 1981. Start bo ob 14,30 pri hotelu Radin, pot teka pa bo dolga 42,195 kilometrov in se bo tudi zaključila pri hotelu. Radenska vabi k čim večjemu sodelovanju Morda še to: če ne boste posegli po medeljah in drugih priznanjih, pa boste odšli domov vsaj s spominskim darilom: vsak udeleženec maratona v Radencih dobi majico Radenske v svojo last. Pa še to: če se boste odločili za sodelovanje in želite še kakšno informacijo potem zavrtite telefon in pokličite Radence. Informacije dobite na telefonski številki 069 73-040, interna 215 in 216,Nasvi-denje na maratonu treh src. Mile Bitenc Aranžerji! Ste prebrali razpis za tekmovanje? Radenska vas vabi, da po svojih zmogljivostih uredite izložbe, prodajna mesta in gostinske prostore v stilu Radenske. Razpis smo objavili v januarski številki Mercatorja in še je čas za vašo prijavo! Sodelujte, čakajo vas lepe nagrade! MERCATOR -l' 1U : ■/' ; MAREC’81 STRAN 15 S*S»**;- : GOST r>ANASN-KRfiAN -RE REKA NA KORoŠK „ Em PRI ~~ NICA avstr.. SMu — CAR. AZIJ- SKA OfUAVA, 2-NAK Z.A UKAN SESTI mesec ' gg#! •Je PLAfcJgj copAt) UM LArS i m Karl i Slfl SBil lil ' fii ’ mn! r m Tonov- Stc-i NAČIN TROPSKI LENIVEC tropska OVI3ALKA NADA NANDE ARKO' ZNAMKA ŠVICAR.. UR. KDOR. ČVtKA obuicj, ?At>07lcA ITAL 1 -TANSKI SPOUNIK K*OČlTtV vojaš- nica TOk TVULC ►/EVAR.MA Bolezen TRjC^OVS/: S SVlLo IVANKA VRHOVCA* SR5RT. NOVOST 1 Čas Brli. Votne ftiNSvo* VlLHUklS. ŠPoRTMIK medmet 2. SAH • WA JVlSlI VO.U Sveta kr iMPtRa EMVL. Ctvc. Anton če hov ORIENT- ME-RA havanki ČAAnPlS ilSTlUNO SRE.0ST. 2!a£ieJ! NAMF^T. medena. RjOSAt k°NlšuA-v ec, VAŽic TH-MStA IGRALKA flAILDNER Mami 24 ur. noga - VlČRA PRI VRHNIKI ZDRAVIL" PiJAc A SLOV£n. SfcLAtA --TEL3 pisec trage- du XbRAV. IčMSkTO IMC 1>6L NOGE DRLOV. ORGANU-V SOZD MERCAToR PlIAČA starih Slova- kov TY NAPOVEDOVALKA &OLENC S°zvo— TONOV UMRLI A-TILMSKl igralec • - PR E DIPG PLOSK.. MER. A- Skuta ILOl/l - CA- Potav na VObl REPOjJ . SKUPŠČINA K.6M1Č. znak. ZA Kisik. AVT.OZJ. SARA-tFK pevka SUNAAC 16. ČRKA V.S0K, &0RSK.I VRH- SPECl^L. ZA OTO-R.IUOLO- &no mese- tfv 6 KAM ORANJE BALKOlJ, TERA- SA IRRA^TKI Nekate- rih zibali htTot. LETA -L EC % 0LEG VIDOV C. SUVA ALASB. TONI športni klub L-J.toVARMA ZAVEB DOLŽIN- Mera POPKA -VILO Sever iVos-Tfio DRUŠTVO stante AVTOM. OZMALA ZREM - Janina ERA N E HilČin'- SK.I eriop- SKJ S^RAIEVO Lime KVAR.T. PREGOVOE . * DEL DREVESA V?. ČRKA |CRA3 PRI XUjf.EN)^. VPRSŽ. ZJVAL pri mo- RSki VXKUK Votar /STARI -NSKO/ repati- ca ton e &og,AU i ' V'lf ► ►' Kiližamko SESTAV.: Maja HOČEVAR NA DA V, NAPLA' ČILO Risba : kemični ZKAK za TOD tone: tHALJ •af Nagradna križanka »Apikompleks« • • • • • • • • • • • • • • •• •••••••••• • ••• • •• ••• •••••••••• • •••• •• •• •• • • ••• ••••• Spet smo skupaj z Ilirijo-Ve-drog in spet bomo spoznali enega njenih proizvodov. Tokrat bomo poskušali napisati nekaj lastnosti kreme za nego občutljive kože, ki jo Ilirija-Vedrog izdeluje v sodelovanju z Medexom. Proizvod, ki je nastal na osnovi izkušenj tujih in domačih znanstvenikov ter lastnih tehnoloških rešitev, se imenuje APIKOMPLEKS. Kremo za nego občutljive kože, APIKOMPLEKS, ki je prva tovrstna krema naj jugoslovanskem in tudi svetovnem tržišču, tanko namažemo preko občutljivih, vnetih ali odrgnjenih delov kože. Namenjena je torej predvsem občutljivi koži. Strokovnjaki so jo uspešno preizkusili pri negi dojenčkov, pa tudi pri negi občutljive kože po britju ali pri lažjih opeklinah ob sončenju. Dva dragocena čebelja pridelka, propolis in matični mleček, zagotavljata zanesljiv učinek kreme APIKOMPLEKS. Delovanje teh dveh naravnih snovi na bakterije oziroma gljivice so ugotovili številni tuji in jugoslovanski strokovnjaki. Posebno dragocene pa so lastnosti teh naravnih čebeljih proizvodov zaradi vse večje odpornosti mikroorganizmov proti antibiotikom. Najnovejše raziskave v mikrobiološkem inšitutu medicinske fakultete v Ljubljani so dokazale tudi izreden učinek kombinacij mlečka in propolisa na nekatere vrste virusov. Matični mleček in propolis preprečujeta vnetje na koži in sluznicah, blažita občutek bolečine in pospešujeta celjenje ran. Prav zaradi vsega tega je krema APIKOMPLEKS z dodatkom protimikrobne komponente namenjena za nego vnete kože. Morda ne bo odveč tale nasvet: spomladansko sončenje na snegu lahko prinese tudi neprijetne posledice. Kožo močno sonce kaj hitro preveč opeče. Prav APIKOMPLEKS pomaga tudi pri takšnih nevšečnostih. Mile Bitenc •aflLIRUA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. pomeiamo piha svojim pragom Tole je kratka zgodbica o črni moški srajci. Oh, oprosti, že sem napravil napako. Bila je črna -nekoč, pred letom dni, ko je našla svoje mesto na prodajni polici neke samopostrežbe. Kupci smo pač takšni: radi sami izbiramo, gledamo, tipamo... Pa pri tem včasih tudi kaj poškodujemo, raztrgamo. Tako »se je« raztrgal tudi zaščitni celofanski ovoj in na lepo črno moško srajco je začel sedati prah. Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Črna srajca je začela postajati vse bolj siva. Vmes so bile tudi inventure in komisija je prav gotovo morala popisati tudi to srajco. Seveda pa je dela vedno toliko, da za kaj drugega (mislim na to, da bi srajco vsaj malo »stresli«) ni časa. Tako je srajca še vedno na polici, v nadlogo, morda pa tudi v sramoto. Nihče je ne kupi - ne le zato, ker je tako zaprašena, da skorajda ne veš več, da je bila včasih črna, temveč tudi zato ne, ker je nenavadno velika: ima številko 46. Ne verjamete? Stopite v prodajalno Rožnikovega tozda Golovec na Poljanski 15 v Ljubljani! Mile Bitenc Prejeli smo v vednost Apikompleks, proizvod Ilirije-Vedrog iz Ljubljane, je zelo učinkovito sredstvo za nego vnete kože in celjenje raznih odrgnin. Prav zaradi tega je to kremo Ilirija-Vedrog želela predstaviti tudi v križanki našega glasila. Rešeno nagradno križanko pošljite s pravilno izpolnjenim kuponom na naslov ^Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, z obveznim pripisom »Nagradna križanka Apikompleks«, najpozneje do 8. aprila. -------------------------------------------------------------Maja Hočevar žrebanja rešitev ^agradne križanke Ilirija-»edrog Rešitev nagradne uganke iz Izid žrebanja rešitev prejšnje številke nagradne uganke Tokrat smo do predpisanega ro-prejeli rekordnih 1316 rešitev. Med pravilnimi smo izžrebali tri, Poslali pa so jih: • Nevenka Dilica, M-Nanos, ■^OZD Indus, poslovalnica Jadro, ženinova 1, 66330 Piran; • Jože Kosmina, DS SOZD, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana in • Marija Repovž, M-KK Sevni-Ca> TOK Kooperacija, poslovalni-ca Šentjanž, 68297 Šentjanž. .Nagradevki jih je prispevala Ili-ija-Vedrog, lahko izžrebanci sami 1 preko svojih zastopnikov dvig-e]o y dopoldanskem času v Mer-atorjevem Studiu za ekonomsko Propagando na Bregu 22 v Ljub- Pravilni odgovori na vprašanja iz nagradne uganke, objavljene v zadnji številki glasila, so: 1. DOLOMITI 2. MEDNARODNA TRGOVINA 3. ZUNANJA TRGOVINA 4. HRASTNIK 5. POTROŠNIK 6. BOHOVA 7. TEHNA Pete črke odgovorov dajo geslo MANTOVA. ■^italjr Verona Mercator Turist vas v sodelovanju z Generalturistom vabi na kovanje v Verono, kjer si boste ogledali enega največjih vin-lh sejmov v Evropi. Razstavljali bodo vsi pomembnejši Y*0Pski proizvajalci vin, ogledali pa si boste tudi opremo za j..s*^ kleti, naprave za polnjenje steklenic, konzerviranje in i ua<**^enje vin - skratka vse, kar je povezano z vinom. Seveda °ste lahko privoščili tudi pokušnjo razstavljenih vin. a s Put boste odšli iz Ljubljane, 10. aprila zgodaj zjutraj, vrnili boste naslednjega dne pozno zvečer. Cena potovanja je ao ^narjev. Obljubljamo, da tako težkih nagradnih ugank ne bomo več objavljali. O tem, kako težka je bila zadnja, objavljena v februarski izdaji glasila, priča podatek, da smo v uredništvo do predpisanega roka prejeli le 23 rešitev, od katerih jih je bilo kar 20 nepravilnih ali nepopolnih(nekateri ste napisali le geslo brez odgovorov). Žrebanje sploh ni bilo potrebno, od petih nagrad pa smo razdelili le tri. Specialitete tozda Hotel Mantova bodo poskusili: • Milka Močnik, M-KGZ Sora, Stara vas 127, 64226 Žiri (plošča Mantova za dve osebi v hotelu Mantova na Vrhniki), Miroslav Pešič, Mala čolnarska 13, 61000 Ljubljana (plošča Močilnik za dve osebi v gostišču Močilnik nad Vrhniko) in • Marko Bokal, DS SOZD, Go-rupova 5, 61000 Ljubljana (dve pizzi v hotelu Mantova na Vrhniki). Nagrajencem želimo dober tek, vsem ostalim pa veliko sreče pri reševanju prihodnjih, lažjih nagradnih ugank. ' ' Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljana Komunalna inšpekcija Javljam naslednji primer. V ponedeljek, 9. marca je moj sin kupil v poslovalnici Mercatorja na Rožanski cesti 2 v Ljubljani za Bežigradom kranjsko klobaso. Stala je 47 din. Ženi se je pri vsej draginji čudno zdelo, da je navadna kranjska klobasa tako draga in je telefonirala v trgovino, kako je s to stvarjo. Povedali so ji, da so take klobase po 17 tisoč starih dinarjev in še nekaj čez in da je tehtala 26 dkg, zato da je stala 4700 din. Sam sem stopil potem v trgovino in videl napisano, da so pri njih bloške klobase (navadne klobase za kuhanje, ne kake suhe klobase) po 178,34 din, tako da je bila cena pravilna. Toda isto popoldne sem kupil v poslovalnici Emone v pasaži Nebotičnika prav tako klobaso, ki je tehtala le 1 dkg manj (25 dkg) za 24 din, ker velja pri Emoni kg gorenjskih klobas (samo drugo ime za kranjske klobase le 97,89 din, torej skoraj polovico manj kot stane pri Mercatorju izdelek njihove Tovarne mesnih izdelkov. Prepričan sem, da pri praktično istem izdelku ne sme biti take razlike v ceni, saj je pri Mercatorju kar za 82,2% dražji. To je žal stalen postopek pri Mercatorjevih cenah, tako da dajejo po mojih računih tisti, ki so na področju Mercatorjevih poslovalnic, v vsem mesecu za nakupe najmanj 100 do 150 dinarjev več kot oni, ki imajo to srečo, da spadajo pod Emono. Razen tega dvakrat dražja klobasa niti ni bila posebno okusna, vsebovala je več kosov hrustanca in sumljiv rjav sektor, ki ga bo verjetno preiskala vaša sanitarna inšpekcija. Sumljivi koščki klobase, ki jih prilagam, so bili ves čas v hladilniku. Prosim, da ta primer preiščete, in ustrezno ukrepate. Lep pozdrav! Jaro Leskovšek novinar Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke j-—KUPON KRIŽANKA-------- Ime in priimek -------- j - -tvjao =£;0 P N ATL O R ji.i ;vor: rune&.t oAvra !" I-- P R. O I TVOD N 3 A Laboratorij •-DL "L" s o 3 --UD ;r~0 A Z AFk I Ril -P L E < ada^-rawpon Naslov iz delovnega mesta DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Dubrovnik z Mercator Turistom in revijo Stop ■ Drugi teden v marcu je bilo nadvse živahno na relaciji Ljubljana-Dubrovnik, še najbolj pa v Dubrovniku samem. Štirikrat so poletele Inexove »devetke« na sončno obalo Dalmacije in tja v organizaciji Mercator Turista in revije Stop popeljale udeleženke (in nekaj udeležencev) že tradicionalnega marčevskega izleta. Dalmacija nas je sprejela s soncem obsijana, cvetoča, pomladna in tako je bilo vseh 10 dni - kot da bi tisti na »sončni upravi« hoteli izletom dodati »piko na i«. Hotel Libertas, eden najboljših v Dubrovniku, je bil začasen dom za več kot 450 izletnikov. Tam, pa v starodavnem, z zgodovino tako bogatem Dubrovniku, na izle- tih po Črnogorskem primorju in še marsikje, so preživeli nekaj nepozabnih dni. Tako so rekli sami. Vsi, ki smo se kakorkoli trudili za njihovo dobro počutje, smo skušali vse napraviti kar najbolje. Prvi dan je mnogim razkril mozaik zanimive zgodovine, ki se skriva za dubrovniškim obzidjem (slika Z in 4). Od- Ob marčevskem prazniku Marija Malus — M-Mednarodna trgovina, TOZD Contal Moj soprog je čudovit. Po šestih letih zakona mu uspeva v družini še vedno ohranjati svežino, ki je vela iz najinih prvih srečanj. Presenečenja, ki mi jih pripravlja-ob praznikih, pa najsi bo to moj rojstni dan, obletnica poroke ali kak drugačen pomemben datum, so še vedno v njegovem stilu - tistem, ki se mi je zdel včasih edinstven (moj bog, kakim traparijam nasedajo ženske, ko gre za odločitev -izdihniti usodni »da« ali ne!), danes pa me vznemirja že malo manj. Že kake tri tedne pred dnevom žena je moj mož opozarjal na ta pomembni praznik s tako skrivnostnim izrazom na obrazu, da o uspešnosti letošnjega praznovanja 8. marca sploh nisem dvomila. Poznam ga do zadnjega vlakna, čeprav mu zagotavljam, da bo njegova edinstvena razgibana notranjost zame vedno prijeten tabu. In okrog prvega, ko mi je svoj načrt razkril, sem seveda ponorela od veselja. »Letos, draga, gremo za dan žena v Kranjsko goro! Malo sonca, smučanja in sploh sprostitve, tvo- Prejeli smo Oglašam se v imenu kolektiva prodajalne tozda Grmada na Derčevi 29 v Ljubljani. V prejšnji številki glasila je novinar, podpisan z začetnicama M. M., na 13. strani, v rubriki Pometamo pred svojim pragom kritiziral po njegovi presoji kičasto steklovinoin porcelan. Pojasniti moram, da so to izdelki, ki so sorazmerno dragi in smo zato ob vsaki kraji močno oškodovani. Tu, kjer zdaj stojijo, ima blagajničarka odličen pregled in je možnost kraje zmanjšana na minimum. Še en razlog je, zakaj ti izdelki stojijo tam, kjer stojijo. Na to gondolo namreč vsak dan#nekaj ur vztrajno sije sonce in le redki so izdelki, ki to prenesejo in ki sploh smejo biti izpostavljeni pretirani svetlobi in toploti. Kritika nas je prizadela tudi zato, ker si sicer na vso moč prizadevamo, da bi potrošnikom v vsem ustregli. Poslovodja Marija Salobir jemu emancipiranemu duhu ne bo škodilo. Pripravil sem vam tridnevni izlet v ta naš lepi smučarski center!« Seveda sem bistro zamolčala, da mi je popolnoma jasno, kako zagnan smučar je, in da jaz stopim na dilce le, da smo pač skupaj. Tudi o skrbi, kako bo z najmlajšim (šele dva meseca ima), nisem črhnila. Podarjenemu konju ne gre gledati v zobe in nisem mu marala skaliti navdušenja prav za 8. marec. »V hotelu sicer nisem dobil sobe,« je nadaljeval zaneseno, »imamo pa zato krasno sobico privat -po zahodnjaško, dragi moji!« Dan pred odhodom sem se iz pisarne izmuznila malce prej, ob enajstih. Niso mi ušli pomenljivi pogledi sodelavk, pa sem si mislila, naj se kar jezijo, tri dni gorskega zraka je vredno zavidanja. Najbolje bi bilo, ko bi ostala kar doma, ko sploh ne bi šla v službo. Ni malo dela -pripraviti puloverčke, majčke, pa hlačke, pa žabice za troje otrok, da o čisto ta malem ne govorimo; plenice (pri dveh mesecih si ne moreš privoščiti papirnatih), stekleničke, mleko v prahu, gazo, vsa tista oblačilca, kremo za ritko... Soprog je seveda hotel briljirati, kar zadeva športno garderobo. Da bo k temu puloverju pristojala ona srajca, da se barva tega šala ne bo bodla z barvo onih nogavic, na vse je treba paziti. Pa vsakih hlač človek tudi ne more vzeti v Kranjsko goro; samo tiste, ki prikrivajo zaobljeni trebušček. K počitku sem legla preveč utrujena, da bi o dogodku lahko še razmišljala. Las si nisem navila (ne bi bilo slabo imeti dobre pričeske za dan žena), v mojo potovalko pa je romal le par dolgih hlač in pulover. Zame kar dovolj, že tako je bila stoenka prepolna vsega... V Kranjski gori sem prebila dneve povečini z najmanjšim v naročju. Dopoldne tako nisem zapuščala sobe; preden ga nahraniš (še dobro, da sem skrivaj potisnila v potovalko tudi star koharček, vodo je treba prekuhavati), dvakrat previješ (kopalnica s toplo vodo je bila v gornjem nadstropju) in postoriš vsa ostala drobna opravilca, je poldne. Mož, ki seje bil širokou-stil, kako me bo razbremenil, je že zjutraj izginil nekje na strminah Vitranca ali Podkorena, češ, po dolgem času je našel družbo smučarskih odličnežev. Na kosilo raje nisem hodila. Z otroki smo kar v Larixovem bifeju pojedli kako enolončnico, da je ostalo več časa za sprehod. Pa še na ričet sem večja dva komaj priklicala s Preseke. Popoldne pa zahladi že ob treh in ni da bi se kaj preveč sprehajal z dojenčkom. Sem pa zato bolj z veseljem opazovala moževa žareča lica. Ni kaj reči, tale zrak mu koristi. Kako navdušeno je pripovedoval zvečer, ko je zlagal premočena oblačila na radiator, (vmes je, jasno, s svojo druščino spil v Prisanku še »špricer«, zdelo se mi je celo, da več kot enega), kakšen teren da je na Podkorenu. Na dopustu si človek pač ne more kaj, da si ne bi privoščil malo bolj mondene večerje. »Danes nas vabi mamica k Milki na kaj boljšega,« je najavil soprog nepričakovano. »Se bo pa ja vrgla v stroške in častila za svoj praznik močnejši spol!« Še dobro, da sem za vsak slučaj vzela s seboj tisto mojo skrito rezervo. Res se spodobi pogostiti družino ob taki priliki. C e že vse leto prisegamo na emancipacijo, je ne gre tajiti prav za osmi marec. Milka pa kuha, da je veselje : najboljšo divjačino, najboljše krače, pa na koncu marelice s smetano, pa palačinke s čokolado in orehi... Moja družina ta večerni imela dna. In je mamica zapravila skrito rezervo. Se je pa zato oči izkazal in je prinesel lepo zavite tri tulipane. Naslednje popoldne, ko smo se vračali domov, je mali tulil kot za stavo. Nič kaj preveč mu ni ugajal gorski ambient. Srednja se je prehladila, vročica jo je proti Kranju že krepko dajala. Možje bil namr-ščen in slabe volje, nič čudnega, cesta je bila prepolna veselih, domov hitečih družin, ki so na podoben način razveselile mame za dan žena. »Ni kaj reči, dobro je bilo,« je bil zadovoljen mož, ko se je doma v dnevni sobi zleknil na kavč... Medtem, ko sem iz prtljage zlagala umazano perilo, škatle, škatlice in ostalo kramo, sem razmišljala, kako srečna sem pravzaprav, da ne pripadam kakemu »višjemu« sloju, ki si lahko privošči mesec dni Kranjske gore. Še ponorela bi! Ali pa imajo še večjo srečo tiste ta bogate tujke. Veliko jih menda ni emancipiranih... lični dubrovniški vodiči so dali od sebe vse in še več: uspešno so vodili tudi po Cmi gori in nas popeljali vse od porušenega Kotorja do bisera Jadrana, Sv. Štefana. Odlično pripravljeni zabavni večer je bil za marsikoga eden najveselejših trenutkov v Dubrovniku. Presenečenja so se vrstila drugo za drugim, začela pa so se pravzaprav že na letalu, ko je Radenska razdelila lične mape s prospektom, nalepkami, značko in vžigalicami ter postregla z osvežujočo mineralno vodo. Pionir iz Subotice pa je vse potnike posladkal z bonboni. Mnogim je šopek vijolic kot dobrodošlica ob sprejemu na letališču Čilipi privabil celo iskrico v oko. Kup prijetnih presenečenj in zabavnih iger je čakal izletnike na zabavnem večeru (slika 1). Bilo je obilo smeha, pesmi in zabave. Srečo sta delila naša gosta, Lado Leskovar (slika 3) in Tomaž Domicelj, ki sta v imenu revije Stop izžrebala 4 srečneže, ki bodo revijo leto dni prejemali brezplačno. Naša Jana (iz Mercator Turista) je med - prijavnicami izžrebala 4, ki so prinesle brezplačno potovanje na marčevski izlet v prihodnjem letu. Za druga presenečenja in nagrade so poskrbeli še Slovin, ki je nazdravil z aperitivom, PIK Takovo, ki je goste posladkal s sokovi in Ovokatom, Mladinska knjiga in Trubarjev antikvariat pa sta obdarila tiste, ki so z nami praznovali rojstni dan. Tudi Kolinska in Ilirija-Ve-drog sta nagrajevali, predvsem pa Radenska, ki se je pri vsemu temu najbolj odrezala in osrečila kopico izletnikov. Nepozabno presenečenje je bil nastop dubrovniške klape Raguza (slika 5), ki je razen čudovitih dalmatinskih pesmi zape-la tudi nekaj slovenskih narodnih. Sploh je bilo lepo in prijetno, a kaj, ko je žal tako, kot pravi tole reklo: ko je najlepše, je treba domov. In tako smo zdaj doma. Leto se bo hitro zasukalo in pri Mercator Turistu si že belijo glave, kam prihodnjič ob osmem marcu. Z revijo Stop, seveda. -Besedilo Mile Bitenc in Matjaž Marinček, fotografije Franci Mulec. V ponedeljek, 23. marca je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani odprlo vrata sejma Alpe adria. Ta je bil doslej splošni vzorčni sejem za področje Slovenije, Hrvatske, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine, novi koncept pa ga opredeljuje kot specializirano razstavo pod motom »Človek in njegov prosti čas«, ki vključuje tudi turistično ponudbo omenjenih republik in sosednjih pokrajin. V okviru sejma se prvič predstavlja delovna organizacija M-Mednarodna trgovina s tozdom Slovenija Sadje, Zunanja trgovina, v sodelovanju s tržaškim poslovnim partnerjem Pietrom Petruccom. Razstavljeno je predvsem sveže sadje in sadne pulpe. Prvič pa se na sejmu pojavlja tudi Mercator Turist (M-HG, tozd Ilirija) s svojo celotno ponudbo, kar ima za agencijo predvsem propaganden pomen. Več o sejmu boste lahko prebrali v prihodnji številki glasila. - Tekst in foto Matjaž Marinček. Iz akcij KO za rekreacijo in šport _ KORŠ Avgust Rejc - M-Tehna, TOZD Spectrum Pohod na Stol ter vzpon na Snežnik Letošnje, četrte zimske športne igre Mercatorja, ki so bile pri Mercatorjevem hotelu Bor na Črnem vrhu nad Idrijo, pričajo o čedalje večji množičnosti zimskih šport-nov. Več o dosežkih berite na strani 11. Foto: Matjaž Marinček. Stol Po dogovoru naj bi se udeleženci iz Mercatorja zbrali ob 4.00 na železniški postaji. Že na poti do postaje je gosto snežilo. Zato sem pričakoval, da bodo udeleženci iz krajev izven Ljubljane le s težavo prispeli v Ljubljano ali da jih bo grdo vrenve odvrnilo od pohoda. Kljub vsem nevšečnostim smo se tik pred odhodom zbrali in še ujeli vlak. V Žirovnici nas je pričakalo še močnejše sneženje, ki nas je spremljalo vso pot. Zaradi slabih razmer nas or-ganizatbrji niso pustili na vrh Stola, pač pa so od Valvazorjeve koče naprej pot speljali po planinah pod Stolom. Kljub temu je bila pot v snegu težavna, tako kot preteklo leto, ko smo se povzpeli na vrh. Ob povratku sta dva udeleženca,' ki sta se prvič odločila za pohod ravno na pobudo KORŠ-a pred dvema letoma, prejela za trikratni pohod srebrni znak. Ko smo se vračali z vlakom proti Ljubjani, prepričani da smo tudi udeleženci iz Mercatorja dokazali pripravljenost in sposobnost za uspešno delovanje v sistemu splošne ljudske obram- be, smo se dogovorili o udeležbi pri vzponu na Snežnik. Snežnik Žal tudi s Snežnikom nismo imeli sreče. V soboto je več kot 2000 udeležencev uživalo v soncu, medtem ko smo mi na pot odšli v nedeljo in prišli do koče vsi premočeni in prepihani. Zagledali smo jo šele takrat, ko smo stali pred njo. Resnično nimamo sreče z vremenom, tako da letos nismo naredili niti spominskega posnetka udeležencev. Pri vseh pohodih se pojavlja problem prevoza, posebno za tiste, ki prihajajo izven Ljubljane. Udeleženci iz Sevnice so povedali, da bi jih prišlo dosti več, če bi imeli možnost drugačnega prevoza. V glavnem se udeležujejo pohodov mladi planinci, ki nimajo lastnih avtomobilov, en avto pa je premalo. Še za en kombi je bilo interesentov, si ga pa niso upali nikjer sposoditi. Upajmo, da bomo imeli prihodnjič več sreče, vsi skupaj pa upamo, da nas bo več, da bi iz Ljubljane lahko nadaljevali pot z avtobusom. Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubi jana - Ure ja uredniški odbor: Mile Bitenc, Majda Blažič, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Jože Renar in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon: 21-811) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) — Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk čGP Delo - Oproščeno temeljnega dayka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.500 izvodov. -J