l AGRIN1 Savinjske V soboto, 25. oktobra ’97 pred blagovnico v Agrina v Žalcu. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Letnik 3, št. 64,22. 10. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Namenjen arhitektom, gradbenikom in domačim mojstrom. Domofin - prvi mednarodni f specializiran sejem za zaključna ^ dela v gradbeništvu in renoviranjs, I Celje, 22,-26.10*97 $' ;CESOD ACi SALON, Mariborska 202, Celje telefon: 063 412 666, fax: 063 412 667 SERVIS, Bežigrajska 13, CELJE, telefon: 063 38 627 DAEWOO bančni kredit T+5% - uredimo kreditno sposobnost - vrnemo vaš stari kredit - manjava staro za novo - kredit na položnice za kmete, sp in d.o.o. in zaposlene pri njih leasing za pravne in fizične osebe 10.990 DEM ali polog + 180 DEM mesečno [iv]0xxozs\ gLx 17'990 DEM 17.470 DEM ali polog + 288 DEM mesečno AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER (bivša bencinska črpalka pri SIP-u) Te!.: 702 510, tel./fax: 702 610 GSM: 041 672 300 Izpolnite prijavnico in jo pošljite na naš naslov. PRIJAVLJAM SE ZA TESTNO VOŽNJO Z NUBIRO! IME IN PRIIMEK: ____________________________________ ULICA IN KRAJ: _____________________________________ TELEFON:____________________________________________ POKLIC: ____________________________________________ KATERI AVTO VOZITE:_________________________________ KATEREGA BI RADI VOZILI:____________________________ CE3AOTORT Cesta na Rožnik 11 3330 MOZIRJE 'v / TEKSTIL tel.: 063 832-002 ZA HLADNE DNI VAM PONUJAMO KVALITETNE IZDELKE: - vetrov/(e z veCur podCogo - smučarske frfoče - frfoče za tTeadjing - dvodeCni ((ompfeti iz vehiija - veCur jaf(ne - možnost izBire modefov in Barv - 15 - po naročrfu šivamo za f([uBe, športna društva, gasilce, alpiniste KVALITETA KI SE ČUTI! Z oblačili CESAR ŠPORT na vrhovih sveta Goriška 46, Velenje Telefon: 063/ 862 671 IMATE, A NE POTREBUJETE? PRINESITE K NAM! KOMISIJSKA PRODfOfl SPREJEMAMO IN PRODAJAMO RABLJENO: Računalniško, audio, video opremo NOVO! nove CD igre, REVE L program (sestava letal), puzzte NEVERJETNE CENE NOVIH PENTIUMOV _______SUPER PLAČILNI POGOJI SE PRIPOROČAMO! Del, čas: pon.-pet. 9oll-12no in 15,l'’-191"1, sobota 8I,"-12"° POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL ŠKODA d.o.o. CELJE Skaletova ul. 13 (Zg. Hudinja) tel.: 063 37-506 DELOVNI ČAS: od 8. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure © za vozila ŠKODA brezplačna menjava olja • pri nakupu novega vozila darilo • rezervni deli in dodatna oprema knjižnica 5ELJE IZ VSEBINE: DOGODKI Da v Sloveniji živijo Romi, je jasno vsakomur. Od časa do časa se naenkrat pojavijo pred našimi vrati in prosijo za malenkosti. Nekateri. Nekateri živijo, kot živimo ostali poprečni državljani. Kdor je kaj malega hodil po Sloveniji, ve, da je verjetnost, da srečaš Roma največja v Prekmurju. Zato ne čudi, da je “romsko vprašanje” planilo na dan i vsej ostrini prav na tem območju. Romi so ljudje s posebnimi kulturnimi navadami, ki se od naših razlikujejo. Pravico do različnosti smo utemeljili v ustavi, tako ta ni sporna. Sporen je njihov način življenja. Romska naselja so ponavadi posnetki socialnega minimuma in tudi njihov življenjski standard je blizu socialnega dna. Zato mora družba v določeni meri pomagati. Ker v Sloveniji t. i. romska politika še ni do konca urejena, je skoraj logično, da prihaja do težav. Zaenkrat za Rome skrbijo občine, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ce torej tak Rom prijavi stalno bivališče v drugi občini, “pade” pod njeno pristojnost. Prišlekov pa sc seveda po stari vaški navadi otepamo, kot se le lahko. Ena takih selitev je razburila Mlačevce, ki bi morali sprejeti grosupeljsko romsko družino, in sprožila plaz očitkov ter ustanovitev vaških straž (vse skupaj le preveč spominja na čase turških vpadov, ne le na selitev nekaj Romov). Drug dogodek, ki je požel podobne reakcije, je širitev romskega geta Oaza. Ta naj bi se po načrtih razširil na kmetijske površine prve kakovosti, kar pa je za okoliške prebivalce nedopusten poseg v prostor. Občinski funkcionarji naj bi poskušali romsko naselje regularno priključiti na električno omrežje (sedaj so nanj priključeni ilegalno), Telekomom se dogovarjajo za dodelitev cenejših telefonskih priključkov itn... Transparent enega demonstrantov druge strani jasno priča, kaj o teh ukrepih menijo domačini: Romom hiše, nam davke! Romi naj bi torej zaradi svojega - roko na srce - za delovnega človeka dokaj neobičajnega in lagodnega načina življenja postali neke vrste privilegirani državljani, katerih drugačnost bi nagrajevali s hišami, telefoni, oprostitvijo davkov - ki bi jih na svoja ramena prevzeli drugi, ki krepko delajo za majhne plače - ter z legalizacijo na črno zgrajenih hiš in barak, medtem ko nekaterim drugim državljanom čmogradnje podrejo kot bi migni/. Tako nekateri. Kot vsaka stvar, ima tudi ta dve strani. Ljudje se že od nekdaj radi pohvalimo s svojim razumom, ki je naša odlika, ponos in prednost, ki nas postavlja na vrh rodoslovnega debla živalstva. Naša lastnost, da lahko o stvareh razmišljamo in si kot predmet razmišljanja predočimo tudi svoje lastno razmišljanje, je v naravi vsaj v tem smislu edinstvena. Skoraj vse, kar poimenujemo civilizacija, je posledica te zmožnosti. Bivanje v dtnžbi pomeni veliko prednost, saj čeprav prinaša s sabo obveznosti, prinaša tudi pravice. Temelj vsake družbenosti pa je humanost oziroma prijaznost človeku. In ravno naša humanost, strpnost in toleranca so na preizkušnji, ko prihaja do problemov, kot je problem romskega življa. Ne želim trditi, do kod lahko gre državna toleranca različnosti Romov in do kod se lahko Romi prilagajajo državi, ne da bi izgubili svojo identiteto. Da Romi le niso navadni državljani, je jasno. A to še ne pomeni, da za njih državna ureditev ne velja. To pa spet ne pomeni, da lahko romska vprašanja obravnavamo z univerzalno optiko. Potreben bo kompromis. Do njega pa lahko pridemo le s strpnim dialogom, na katerega morajo biti pripravljene vse strani. Vaške straže, klici po linču in nonšalantno postavljanje ljudi pred dejstvo ne prinašajo rešitve. Le čase bližajo, ko bo človek človeku volk. Vid B umik Nova cerkev v Preboldu Stran 4 AKTUALNO Zaščita proti gripi Stran 5 Borza Stran 6 GOSPODARSTVO Sejem DOMOFIN Stran 7 NAŠI KRAJI 100 let narodnega doma Stran 8 KRONIKA Našli Petra Svetka Stran 10 Promet z mamili na celjskem Stran 11 REPORTAŽA 8. bienale otroške grafike Stran 12 EXTRA GLAS Filipov trg Stran 13 - 20 AVTOMOBILIZEM Citroen Xsara 1.4 i SX Stran 21 ZA DAME Moda za jesen in zimo Stran 25 ZA DUŠO IN SRCE Marija iz Fatime na obisku Stran 26 GLASBA Paradise lost The drinkers Stran 28 Stran 28 MALI OGLASI Največja ponudba vozil Stran 30 GLAS Savinjske izhaja vsako dmgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Andreja Drev, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Ra podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! OBNOVA CERKVE V PREBOLDU Kultura srednje in zahodne Evrope je tesno povezana s krščanstvom. V vseh večjih krajih stojijo cerkve, spomeniki preteklosti in priče krščanstva. Predvsem na podeželju je cerkev kot osrednja stavba najbolj opazna. Slabo vzdrževana in razpadajoča daje slab vtis o njenih prebivalcih ter govon o brezbrižnosti do kulturne dediščine in malomarnem odnosu do kraja in okolja. Zato je tudi v preboldski župniji dozorela odločitev, da se krajani s skupnimi močmi lotijo obnove cerkve. Po skoraj sto letih bo potrebno obnoviti zunanjost tega svetišča. Cerkveni gospodarski svet župnije sv. Pavel se je odločil na pobudo številnih domačinov, da se obnovi celotna fasada Vsako tako delo pa je povezano z visokimi stroški. Zato je cerkveni svet organiziral zbiranje denaija po gospodinjih v vsej fari. Zbrali so že tri četrtine potrebnega denaija, nekaj pa naj bi prispevalo še Ministrstvo za kulturo, Občina Žalec in Krajevna skupnost Prebold, ki se bo odpovedala izvedbi nekaterih del po vaški skupnosti. Zunanji omet na cerkvi je še prvoten, zato je preperel in odpada. Da ne bi prišlo do nadaljnega propadanja zidovja, je potrebna njegova obnova. V prihodnjem letu bo tako preboldska cerkev praznovala stoletnico v vsem svojem sijaju. Obnova poteka po načrtu pod budnim očesom Zavoda za obnovo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Dela bodo končana predvidoma do 15. novembra. M. K MEDNARODNI DAN STAREJŠIH V VRBJU Za mednarodni dan starejših so upokojenci iz Vrbja priredili družabno srečanje skupaj, s predavanjem, ki ga je pripravila predstavnica Centra za socialno delo Žalec in v katerem je seznanila zbrane, kako je pri nas poskrbljeno za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Srečanja so se poleg .domačinov udeležili tudi številni starejši občani iz sosednjih Gotovelj in Žalca. Ob prijetni glasbi je srečanje zelo lepo minilo ob prigrizku in pijači, saj starejša generacija ravno to pogreša. - nko Tildi klepet o stamstnih problemih ni odveč TRADICIONALNO SREČANJE NA ČRETI Srečanja, ki so ga organizirali Združenje borcev in udeležencev NOB občine Žalec, Mozirje in Domicilni odbor II. grupe odredov, se je 4. oktobra na Čreti udeležilo veliko število ljudi. Med njimi sta bila tudi borca, udeleženca prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko, Ludvik Zupanc-Ivo in Rado Zakonjšek-Cankar. Salvnostni govornik je bil Franci Tratar, predsednik Združene liste socialnih demokratov Žalec, ki je v svojih besedah poudaril pomen te bitke. V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Vransko, moški pevski zbor iz Braslovč ter harmonikarji, program pa je povezovala Jožica Ocvirk. TM OBRED POROKE ODSLEJ V SAVINOVEM SALONU Obredi porok so se doslej opravljali v stavbi Občine v posebni poročni dvorani. 4. oktobra pa je bil prvi obred poroke opravljen v starem mestnem jedru v likovnem salonu zgodovinskega objekta Savinovega salona. Obred poroke je s priložnosmim nagovorom in čestitkam opravil župan Milan Dobnik, zvestobo pa sta si obljubila nevesta Tanja Žgank in ženin Franc Meža. Vse svate, ki so spremljali mladoporočence, so tokrat pogostili v salonu s penino. Na svoj račun pa so prišli tudi snemalci, novinaiji ter radovedneži, ki so čakali na nov zakonski par pred hišo Rista Savina. Tako bo odslej obred poroke v zgodovinskem okolju, saj za mnoge ta korak res pomeni zgodovinsko odločitev, ne pa samo življenjsko prelomnico za posameznika. Čestitkam na novi življenjski poti pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Tekst in foto: H mzmia mmim na ti atom st n tuoi o nastiiu aaiuoiia V sejni sobi Občine Mozirje je bila 20. oktobra 22. redna seja Občinskega sveta Občine Moziije. Na seji so svetniki obravnavali statute OŠ Moziije, KS Moziije in Zavoda za kulturo Moziije in tudi Uredbo o razveljavitvi Uredbe o taksah za obremenjevanje okolja, predloge Odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo o prodaji zemljišč ter problematiko obstoja krajevnega urada na Rečici ob Savinji. Mozirski svetn1^1 so poleg tega volili tudi predstavnike 23 volitve v volilno telo 6. volilne enote 23 izvolitev člana Državnega sveta in do!0" čali kandidata za člana Državnega sve’ ta, imenovali so nadomestne člane Odbor za gospodarstvo in proračun te se opredelili do izločitve naselja Prihjj' va iz občine Moziije in njegove p^' ljučitve k občini Nazaije. 81668! i: j L, V jesensko-zimskem obdobju, ki je pred nami, se nevarnost za okužbo s povzročiteljem gripe močno poveča, zato je sedaj pravi trenutek, da opozorimo na možnosti preprečevanja tega obolenja, ki običajno hitro nastopi in prizadene celotni organizem. Gripa je nevarna zlasti zaradi nevarnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki obolenju sledijo. Zlasti ogroža osebe s kroničnimi boleznimi srca in ožilja, pljuč, ledvic ter starejše osebe. Poleg tega je cepljenje zelo priporočljivo tudi za zaposlene v gospodarstvu in v javnem sektoiju, saj bi pojav epidemije gripe močno ohromil njihovo delo. Gripa spada med kapljične infekcije. Lahko se prenaša tudi z direktnim kontaktom, vendar je pogostejši prenos po zraku. Pri kašljanju, kihanju in govorjenju okužena oseba izloča v okolico mikroskopsko drobne kapljice, ki vsebujejo povzročitelja gripe. Zdrav človek se okuži z vdihavanjem okuženega zraka, zato se bolezen zlasti hitro širi v zaprtih, neprezračenih prostorih. Gripa spada med bolezni, ki se pozdravijo same. Ustreznega zdravila (tako kot pri ostalih virusnih obolenjih) ni, zato je toliko pomembnejše, da izvajamo določene preventivne ukrepe. Najboljši in najučinkovitejši ukrep je preventivno cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom. Osebe, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporne na viruse, ki povzročajo gripo. Za učinkovito zaščito je dovolj enkratno cepljenje. Otroke, ki so mlajši od 10 let, prav tako cepimo, vendar z dvema polovičnima dozama cepiva v razmiku 1 meseca. Cepimo v mišico nadlahti. Cepljenje običajno poteka brez stranskih učinkov, le redko se na mestu vboda pojavi rdečina ali lokalna bolečina. Cena cepljenja za osebe, ki so starejše od 60 let in za bolnike s kroničnimi boleznimi, je 500 SIT, za vse ostale pa 1300 SIT. Cepljenje bo potekalo od 15. oktobra v vseh zdravstvenih domovih, postajah in pri zasebnih zdravnikih v celjski regiji, po predhodnem dogovoru pa se lahko organizira tudi v podjetjih. Vse ostale infromacije nudi ambulanta na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju na številki: 37-112. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE POBARVAJMO ELECTR0LUX0VE HLADILNIKE Na kliničnem oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor so 14. okto-bm mali pacienti s pomočjo otroškega ilastratoija Bojana Bitežnika-Bočka pobarvali hladilnike Electmhvc, ki jih je ob mednarodnem tednu otroka bolnišnici podarilo podjetje Electroha Slovenija v sodelovanju s humanitarim zavodom Vid iz Kranja. Dogodek z naslovom Pobarvajmo EIectroluxove hladilnike so organiza-toiji pripravili z namenom, da bi otrokom popestrili dolge dneve v bolnišnici jrUudi njim predstavili novo pridobitev kliničnega oddelka za pediatrijo. Več kot 20 malih bolnikov je pod vodstvom avtotjav znane slovenske otroške pravljice Želva Elva Boruta Bitežnika - Bočka in s pomočjo Belinkinih barv Aqua Emajl {»barvalo devet velikih Electroluxovih hladilnikov, le del 1,2 mio SIT vredne donacije, ki jo je bolnišnica prejela teden poprej, v začetku mednarodnega tedna otroka. Prijetno otroško popoldne je popestrila s svojim nas; topom tudi folklorna skupina iz OS Starše. (H)HONDA. KOVINOTEHNA HONDAslblN16V. • Cena: 26.990 DEM =■ siosMžjja d® ssn - steiaia * sartiiralrJD = (sMP® fefolg) a te§xsM fej|ji!!ig “ m srti]® * ipSiJiAitfe aiM©] saanatnpi) ©ijtesM) ______s - 4 zimske gume gratis, - metalna barva brez doplačila - tehnični pregled in prevoz brezplačno Velika izbira rabljenih vozil. Krediti odT+7,5% do 5 iet PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 Ob koncu dneva je bila bolnišnica tako bogatejša za devet hladilnikov, ki so jih krasili živalski motivi, delo mladih pacientov. Predstavnica Kliničnega oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor se je ob uspešnem zaključku humanitarne akcije zahvalila podjetju Electrolux Slovenija in humanitarnemu zavodu Vid za donacijo ter pripravo dogodka za otroke in obljubila, da bodo izdelki v bolnišnici dobro služili svojemu namenu. V svojem poročanju se bom omejil na teden od 13. oktobra dalje. Zelo živahna je bila zunanjepolitična dejavnost. Državni zbor je obiskala delegacija švedskega parlamenta. Predstavili so nam svoje izkušnje pri vstopanju v Evropsko zvezo in se zanimali za stanje pri nas. Seznanili so nas tudi, kako deluje njihov parlament. Istočasno je bila na obisku tudi delegacija Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo. Pohvalili so naše dosedanje delo, pa tudi izrekli nekaj kritičnih pripomb. Služile bodo pri nadaljnem delu. Zelo pozitivno je bilo sprejeto obvestilo, da je bila Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta pri OZN. Nekateri krogi, ki stalno kritizirajo našo zunanjo politiko, so jih tako dobili po nosu. Na notranjepolitičnem področju je bila najvažnejša točka denacionali-pcija. Zakon, ki je do sedaj v veljavi, je zelo pomanjkljiv, ustvaija nove krivice, posebno pa se zatika pri njegovem izvajanju na terenu. Po dvodnevnem razpravljanju je bil končno sprejet v drugem branju. Zopet se je pokazalo, da nekateri poslanci samo nastopajo, ne povedo ničesar posebnega, žalijo drugače misleče in pravzaprav ovirajo delo Državnega zbora, vse pod krinko demokracije. Bralci, ki spremljajo ta dogajanja, natančno vedo, kateri poslanci so to. Na Odboru za gospodarstvo se je predstavil nov kandidat za ministra za drobno gospodarstvo in turizem, Janko Razgoršek. Predstavitev je bila kar uspešna, seveda pa ga mora na tajnih volitvah potrditi še Državni zbor. Ravno tako je predstavitev uspešno končal kandidat za ministra za evropske zadeve, Igor Bavčar. Kolegij predsednika Državnega zbora je obravnaval predlog dnevnega reda 7. seje Državnega zbora, ki se bo začela 28. oktobra. Zopet bo obravnavanih veliko zadev, okoli 50. Poleg vsega ostalega naj bi bil dokončno sprejet zakon o osebni izkaznici. Nadalje je obravnaval predhodni sklic 8. seje DZ, ki se bo začela 18. novembra. Tudi na tej seji bo veliko zadev. Med drugim tudi zakon o varnosti cestnega prometa. Glede na navedeno dela za poslance ne bo zmanjkalo, posebno še zaradi tega, ker se vse zadeve najprej obravnavajo na odborih in komisijah DZ. Naslednji teden pa je predviden za proračun. Obravnavali ga bodo vsi odbori in komisije. Drugič kaj več. Lep pozdrav, ANTON DELAK NEVIDNI SVETOVI VOJKA VOIAVŠKA Galerija Švagula in Avto Celje sta 9. oktobra v prostorih Avto Celja pripravila otvoritev razstave slik Vojka Volavška, na kateri se slikar predstavlja z deli iz zbirke Nevidni svetovi in unikatno poslikanimi stenskimi urami. Po Besedah kritika Borisa Gorupiča je v delih Vojka Volavška opazna raznolikost, ki je značilna za sodobno likovno umetnost, saj v svojih delih povezuje posamezne prvine iz razgibane zgodovine likovne umetnosti, a jim vtisne tudi svoj avtorski pečat. Na začetku svojega ustvarjanja se je umetnik ukvarjal predvsem s stripom, v tem obdobju pa je razvil občutek za risbo, kar mu po mnenju kritika pride prav pri upodobitvi različnih motivov, pa najsi gre za krajinske prizore, podobe ljudi in živali alr pa abstraktno oblikovane like. Mnogo njegovih slik je narejenih v oljni tehniki, v zadnjem času pa uporablja relativno mlado, a tudi vse bolj popularno tehniko airbrush, ki njegova dela odlikuje z estetiko in svojevrstno mehkobno svežino. Dela Vojka Volavška so raznolika tudi glede na motive, ki jih upodablja, saj daje pomembno mesto človeški figuri, živalskemu liku in simbolom, pri tem pa se naslanja na tradicijo realističnega upodabljanja. Prepletanje različnih predmetov, figur in abstraktno zasnovanega prostora pa približuje njegova dela surrealističnr umetnosti, ki je prav tako že dalj časa del sodobne likovne prakse. Aktualnost del mladega celjskega slikarja je med drugim opazna tudi v ekološki naravnanosti tematike, ki na kritičen način opozarja na problem odtujenosti sodobne civilizacije od pristnega naravnega okolja “V njegovih kompozicijah je še vrsta vsebinskih detajlov in struktur, ki slike gradijo v uravnotežene likovne celote, hkrati pa lahko vsak posamezni gledalec ob njih razmišlja na svoj način in prepoznava različne pomene,” je v spremni besedi k razstavi zapisal Boris Gorupič. “Vsakdanji človeški problemi so nepomembni, če jih primerjamo z večnostjo, obenem pa so zelo izraziti tvorci življenjskega mozaika. Ko sestavljamo svetle in temne drobce, mozaik dobiva vse popolnejšo sliko. Temna plat življenja, ki jo večina zanemarja tn s strahom raje potiska v podzavest, dobi nov pomen,” pove slikar sam in dodaja: “Da izgine še tako močna tema, je dovolj že droben žarek. Vi, ki ste obdani z gorečo svetlobo, uporabite drobne iskre za osvetlitev vaših senc. Iluzija bo izginila in zaživeli boste resnično življenje.” Za kulturno popestritev odprtja so poskrbela mlada dekleta iz ljubljanskega ansambla Modrina, ob tej priložnosti pa je izšel tudi katalog z barvnimi upodobitvami Volavškovih slik ter s spremno besedo v slovenščini in angleščini. D. S. SITRA d.o.o. V sodelovanju z borzno hišo kot pog. partnerjem ODKUP DELNIC B' IN G' SERIJE (GORENJE, PETROL, PIVOVARNA LAŠKO IN UNION, KRKA, CETIS, ETOL, SAVA, KOVINOTEHNA, COLOR...) ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) (ATENA, MAKSIMA, AKTIVA, ARKADA, MERCATA, NFD-ŠTAJ. INV. SKLAD, PROBANKA...) INFORMACIJE O MOŽNOSTIH NALOŽB IN O CENAH VREDNOSTNIH PAPIRJEV PREKNJIŽBA LASTNIŠTVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obiščite r.as era sedežu družbe irad gostiščem flsedo, !i. nadstropje. 30. CELJSKI ZBORNIK O 100-LETNICI NARODNEGA DOMA V celjskem Narodnem domu je bila 7. oktobra predstavitev jubilejnega 30. Celjskega zbornika, ki je v celoti posvečen 100-letnici Narodnega doma. Predstavitev so med drugim obiskali tudi podžupan Mestne občine Celje ing. Friderik Polutnik, predsednik občinskega sveta Lojze Oset, direktorica Muzeja novejše zgodovine Andreja Rihter in dekan Pedagoške fakultete v Mariboru Celjski zbornik se sicer v zadnjih letih otepa s precejšnjimi finančnimi težavami, saj je zadnja tovrstna publikacija izšla leta 1994, vendar pa se naprej ostaja prisotna potreba po publikaciji, ki redno zbira znanje o Celju in iz Celja. Zbornik, kr je opremljen tudi s slikami Narodnega doma in nekaterih pomembnejših kultumo-umetniških ustvarjalcev iz preteklosti, je razdeljen na več skupin člankov 11 avtorjev. Odgovorni urednik zbornika Branko Goropevšek je povedal, da je Celjski zbornik sestavljen iz več skupin prispevkov. Eno skupino sestavljajo prispevki, ki obravnavajo dogodke, neposredno navezane na zgodovino Narodnega doma, v drugi skupini se članld ukvarjajo z arhitekturo in prenovo tega 100 let starega poslopja, prispevki v tretji skupini se navezujejo na dogodke, ki se Narodnega doma dotikajo le posredno. Celjski zbornik stane 2500 SIT, izšel je v 600 izvodih, prispevke pa so napisali: Bojan dr. Franc Rozman. Cvelfar, Tatjana Kač, Branko Lesjak, Iris Zakošek, Vlasta Stavbar, Ljubica Šuligoj, Matija Golner, Branka Primc, Irena Lazar, Božena Orožen in Rolanda Fugger Germadnik. Podžupan Polutnik je ustvarjalcem: zbornika čestital ob 30-letnici, dekan dr. Rozman pa je poudaril pomen Narodnega doma v zgodovini slovenskega naroda, saj je bil pomembno središče politično-kulturne dejavnosti. Po njegovih besedah je Celjski zbornik publikacija, ki jo Celju lahko zavida marsikatero mesto, saj se njeni ustvarjalci po svojih rezultatih, usposobljenosti, ambicijah in pridnosti lahko postavijo ob bok tudi ustvaijalcem podobnih del. Ustvarjalci zbornika so zatem vsak s svojega vidika predstavili zgodovino in pomen Narodnega doma v Celju, ki je bila vse do leta 1918 edmo središče slovenskega družabnega življenja v mestu. D. S. $ BORZA $ __ | Vloga trga vrednostnih papirjev Skrajšano imenujemo trg vrednostnih papirjev tudi borza. Ta izraz je tudi bolj udomačen, in priznati je treba, da “diši” po tržni ekonomiji oz. kapitalizmu. Za borzo velja, da je to fizično mesto, kjer se na organiziran način stekata povpraševanje in ponudba po določenem standardiziranem blagu, v našem primem po vrednostnih papi-ijih. V primem, da se obe kategoriji izenačita, se oblikuje cena, ki se javno objavlja, tako da ima lahko vsakdo vpogled v borzno poslovanje. Preglednica, ki vsebuje podatke o cenah in količinah vrednostnih papirjev, ki so bili v določenem dnevu predmet trgovanja ali pa tudi ne, se imenuje tečajnica. Objavljena je v dnevnem časopisju in s tem dostopna vsem zainteresiranim. Večinoma vse borze po svetu izračunavajo borzni indeks, ki je kot nekakšen barometer dogajanja na borzi. Na borzah, kjer kotira veliko število delnic iz različnih gospodarskih panog, lahko preko gibanja borznega indeksa ocenjujemo gospodarske razmere. Pri nas zaenkrat še to ni tako izrazito, saj na borzi še ne kotira veliko delnic večjih slovenskih podjetij. Indeks Ljubljanske borze vrednostnih papirjev se imenuje Slovenski borzni indeks - SBI, vanj pa so vključene delnice najpomembnejših slovenskih podjetij. Ljubljanska borza ga izračunava šele od leta 1994, kljub temu, da je bila ustanovljena decembra 1989. Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj borze vrednostnih papirjev sploh obstajajo. Odgovor je, da zato, ker so za delovanje gospodarskega sistema zelo pomembne, če seveda odigrajo svojo funkcijo pravilno. Na njej se v globalu srečajo interesi tistih udeležencev, ki posedujejo viške denarnih sredstev in tistih, ki ta sredstva potrebujejo za razvoj in nove investicije. To so izdajatelji vrednostnih papirjev, ki izdajajo le-te in ni nujno, da uporabijo klasične oblike financiranja. Seveda vse le ni tako enostavno, saj imajo izdajatelji vrednostnih papirjev velike obveznosti do lastnikov le-teh in morajo skrbeti za dobro poslovanje, da se bo vrednost delnice krepila na podlagi razvoja podjetja in prinašala še dividendo. Ce pa določeno podjetje (izdajatelj vrednostnega papirja) izda obveznice, mora skrbeti, da bo pravočasno izpolnjevalo obveznosti po amortizacijskem načrtu. Dogajanje na borzi v preteklih dneh Za preteklo obdobje štirinajstih dni je bila značilna precej velika negotovost, predvsem pri delnicah tistih podjetij, ki so v teh dneh na tak ali drugačen način menjala upravo. Tu imam v mislih predvsem Lek in Mercator-Tudi drugače razpoloženje ni bilo preveč optimistično, saj tudi promet] niso bili visoki. Vnaprej napovedovat] dogajanje na borzi je nemogoče, saj lahko na to vplivajo nepričakovan1 dogodki, ki se jih velikokrat ne da predvideti. Kljub vsemu pa bi svetovala precejšnjo previdnost in pred morebitno transakcijo temeljit posvet z borznim posrednikom. MARIJA RANČIGAl Vv O Banka Celje d.d. je za zbiranje dodatnih kratkoročnih sredstev pravnih oseb pripravila nov jinančni instrument -potrdilo o vlogi (certificate de depo sit). Potrdila o vlogi so izdana kot kratkoročni, imenski, neserijski vrednostni papir, katerega je mogoče prenesti na drugo osebo na osnovi indosamenta. Ravno prenoslivost, ki omogoča tržnost in s tem likvidnost deponiranih sredstev, je tista lastnost novega instrumenta, ki ga loči od klasičnega vezanega depozita. do 1 letaT oz. D + 4,8 %Obresti se obračunajo in izplačajo skupaj z glavnico na dan dospelosti posameznega potrdila o vlogi. Višina obrestne mere in način obračuna sta za izdana potrdila fiksna. Imetniku potrdilo omogoča poravnavo zapadlih obveznosti do banke, mu daje možnost pridobitve lombar-dnega posojila banke, uporablja se kot instrument zavarovanja kratkoročnih posojil banke in ga je možno prenesti na drugo osebo. Banka Celje je z zbiranjem kratkoročno deponiranih sredstev na osnovi izdaje potrdil o vlogi pričela 15. oktobra na sedežu banke na Vodnikovi 2 v Celju. Skupna nominalna vrednost izdanih potrdil prve emisije znaša 1 milijardo SIT, od česar je polovica emisije nominirana v SIT, polovica pa v DEM, vplačljiva in izplačljiva po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan vpisa oz. zapadlosti. Nominalni znesek potrdila o vlogi ni vnaprej določen, vendar pa je minimalni znesek vpisa za tolarska potrdila 10 mio SIT in 100 tisoč DEM za potrdila, nominirana v DEM. Roki in obrestna mera za potrdila o vlogi, izdana v SIT, in potrdila o vlogi, vezana na DEM, so: od 31 do 90 dniT + 3,8 %od 91 do 180 dniT oz. D + 4/2 %od 181 dni DOGOVOR ŽELEZNIC IN LUKE KOPER O SKUPNEM NASTOPU Predstavniki družb Slovenske železnice in Luke Koper so v začetku oktobra podpisali dogovor o skupnih aktivnostih za povečanje tranzitnih prekomorskih blagovnin tokov za kupce transportnih in prekladalnih storitev iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Cpške, ZRJ, južne Nemčije, Poljske in Švice. Cilj podpisnic dogovora je postopno povečanje prevoza tranzitnega blaga preko slovenskih železnic in koprskega pristanišča, s čimer bodo zagotovili stalno izkoriščenost luških in železniških zmogljivosti ter zmanjšanje fiksnih stroškov na enoto storitve. Za ta namen bosta družbi skupaj skrbeli za raziskavo trga, tržno promocijo in oblikovanje konkurenčnih cen za skupno storitev. Cene svojih storitev bosta oblikovali skupno, upoštevajoč tržne razmere oziroma konkurenčnost sosednjih transportnih poti, pri čemer bosta skušali doseči najmanj raven variabilnih stroškov obeh. Za zagotovitev konkurenčnosti vse transportne poti bosta družbi oblikovali skupno cenovno politiko do drugih železniških uprav in konkurenčnih luk. Ravno tako bosta oblikovali tudi skupno poslovno politiko in zagotovili postopno izvedbo logističnih povezav s t. i. blok vlaki na smereh od Kopra do Ljubljane, Budimpešte, Prage, Bratislave, Miinchna, Salzburga, Dunaja in Beograda. Družbi sta se še sporazumeli, da bosta v skupno projektno vodstvo imenovali vsaka po dva zastopnika, vodil pa ga bo izmenično vsako leto eden od predsednikov družb podpisnic dogovora. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ^ j| KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAMV OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 9,84% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,23% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,14% mesečno) 14,78% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,18% mesečno) 15,33% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,22% mesečno 16,43% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,30% mesečno 17.53% za vezave nad 2 leti (T+7%) ali 1,38 mesečno C Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. ^ OHRANJAMO TRADICIJO ■ SKRBIMO ZA RAZVOJ SEJEM D0M0FIN ODPIRA SVOJA VRATA Na sejmišču Celjskega sejma je bila 14. oktobra tiskovna konferenca, na kateri je mešano podjetje Cespo d.o.o. javnosti predstavilo priprave na 1. sejem Domofin, specializirano prireditev za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje, ki bo na sejmišču Celjskega sejma potekalo od 22. do 26. oktobra. Tiskovne konference so se udeležili Stane Kramberger, predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, vodja projekta Domofin Breda Obrez-Preskar, predstavnik Miinchenskega sejma Stane Terlep in vodja projektov za vzhodno Evropo podjetja GHM Miinchen Olivera Baro. Sejem Domofin je po sejmu Flora že druga prireditev, ki jo pripravlja mešano podjetje Cespo d.o.o. Celje, katerega večinski lastnik je Celjski sejem, delna pa Obrtna zbornica Slovenije in podjetje GHM, prireditelj obrtniških sejmov v Miinchnu. Predstavnik Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger je poudaril, da sejem Domofin odpira možnosti za nove mednarodne povezave med izvajalci s področja gradbeništva in renovacije. Po njegovih pričakovanjih naj bi prvi tovrstni sejem imel mnoge pozitivne rezultate, ki naj bi doprinesli k temu, da bi bil odziv na naslednjo sejemsko prireditev še večji. Stane Kramberger je še povedal, da je partnerstvo z miinchensko zbornico že dolgotrajno, zato upa na skorajšnje, kar čim boljše rezultate tega sodelovanja Vodja projektov za vzhodno Evropo podjetja GHM Miinchen Olivera Baro je poudarila, da je udeležba 135 razstavljalcev iz 11 držav znak, da je usmeritev sejma na področje gradbeništva in renovacije ustrezna, sejem pa se tako upravičeno imenuje mednarodni. H kvaliteti sejma bo po njenih besedah pripomoglo tudi to, da so vsi trije lastniki mešanega podjetja Cespo že izkušeni in uveljavljeni organizatorji sejmov, za promocijo sejemske dejavnosti pa podjetje GHM Munchen uporablja svoj poslovni aparat, ki deluje kar v 76 državah. Tudi predstavnik Munchenskega sejma Stane Terlep je izrazil zadovoljstvo, da je kooperacija med organizatoiji tako lepo stekla in najavil že tretjo sejemsko prireditev, ki jo Cespo pripravlja za spomlad naslednjega leta. Vodja projekta Domofin Breda Obrez-Preskar je nadalje predstavila nekaj konkretnih podatkov, ki se nanašajo na sejem. Od 135 razstavljalcev iz 11 držav, ki tjodo zaseali skupno površino 5500 nL v dvoranah D, C in Cl, jih je kar 80 iz Slovenije, med njimi pa so vodilna podjetja na tržišču in specialisti v panogi Od tujih razstavljalcev so neposredno prisotna podjetja iz Nemčije, Italije, Avstrije, Češke in Finske, prekov zastopstev pa tudi razstavljalci iz Švice, Izraela, Švedske, Nizozemske ter Belgije. Na sejmu bo predstavljena široka paleta kakovostnih izdelkov in stontev s področja gradbeništva in renovacije, kot so strešni materiali, zunanje obloge, terasne ploščice, izolacijski materiali, barve, elektroinstalacijska tehnika in materiali, materiali za izdelavo fasad, stavbno pohištvo, materiali za notranjo ureditev, sanitarna tehnika in varnostne naprave. Poleg tega bodo na ogled tudi številne novosti, kakršne so hidrotekoča vrata tip 230, pritrjevalna tehnika fasadnih plošč, nova generacija strešnih kritin in se marsikaj, predstavljen pa bo tudi program za načrtovalce, arhitekte in graditelje. Strokovnost sejma utrjuje tudi program obsejemskih prireditev, v okviru katerih bodo {»tekala strokovna posvetovanja in predavanja. Tako bo 23. oktobra osrednja tema obsejemskih prireditev gradbeno vzdrževanje in prenova objektov, dan kasneje pa bodo jpredstavljeni varčevalni ukrepi za učinkovito izrabo energije pri zasnovi, projektiranju in izvedbi strojnih instalacij v gradbeništvu ter redstavitev uporabe telefon, mem-ran v gradbeništvu. Vse dneve bo potekalo brezplačno energetsko svetovanje, 23. in 24. oktobra pa od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure tudi gradbeno svetovanje. Na sejmu pričakujejo tudi obisk dijakov Srednje lesarske šole iz Maribora in Srednje tehniške šole Celje, saj so predavanja zastavljena tako, da lahko obogatijo tudi njihovo znanje. Sejem bo 22. oktobra svečano odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, za obiskovalce pa bo odprt vsak dan od 10-ih do 19-ih. Vstopnina je 500 SIT s popusti za dijake, študente, upokojence ter skupine odraslih nad 20 oseb. D. S. BREZPLAČNI MALI OGLAS Besedilo: Naslov: Tel.: SE NA NOVIH 100 LET NARODNEGA DOMA CELJE! Ob 100-letnici Narodnega doma v Celju je bila 10. oktobra slovesnost, ki se je pričela pred zgradbo Narodnega doma m se nadaljevala v prenovljeni veliki dvorani znamenite stavbe. Pred zgradbo Narodnega doma so nastopili: Smučarsko akrobatski klub MONT Celje, Društvo za karate Celje, Vzgojno varstveni zavod Tončke Čečeve - enota fenter. Osnovna šola Glazija, Športno društvo Gaberje, alpinistični odsek Planinskega društva Celje, Aero klub - Letalska šola Celje in celjski Pihalni orkester, za ognjemet z balkona Narodnega doma in z bližnjega Anskega vrha pa je poskrbel Tingo Celje. Prireditev se je nadaljevala v veliki dvorani Narodnega doma, delno pa jo je prenašala tudi TV Slovenija. Slavnostni govornik na slovesnosti, ki sta jo povezovala moderatorja Maja Sumej in Mitja Umnik, je bil župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, ki je v svojem govoru poudaril pomen Narodnega doma v zgodovini, pa tudi za bodoče rodove. S pesmijo je prireditev pospremilo celjsko pevsko društvo pod taktirko dirigenta Edija Goršiča, nastopili pa so tudi igralci Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tina Gorenjak, Tomaž Gubenšek in Bojan Umek. Ob celjskem orkestru Akord, ki ga vodi Matjaž Brežni-kov, je blestel solo violinist Vasilij Meljnikov, na novem Yamahi-nem klavirju pa se je predstavil pianist Hinko Haas. Nastop violinistke Maje Marvin je pospremila pianistka Ulrike Mai, ob Mladinskem godalnem orkestru Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Brežnik, pa se je kot solo pianistka predstavila Vesna Naglič. Po slovesnosti je sledil ogled razstave, Celjani pa so povabljence ob polnoči pogostili tudi s torto v obliki Narodnega doma. D. S. KOLONIJA PRIJATELJSTVA ’97 NA POLZELI Zveza kulturnik organizacij Žalec, Kulturno društvo Polzela in Krajevna skupnost Polzela so 11. oktobra v Kulturnem domu Polzela pripravili odprtje razstave likovnih del 'Kolonije prijateljstva '97'. Izbor del je opravil akademski slikar Lojze Zavolovšek, za tri najboljša dela pa so avtorji prejeli nagrade organizatoijev. S svojimi deli se razstave udeležujejo naslednji udeleženci kolonije: Marjan in Maša Dečman, Jože Honkraut, Jure Godec, Ina in Jerica Gržina, Irena Guček, Ivo Kolar, Štefka Kordež, Helena Kotar, Vika Meh, Tadeja Ogris, Irena in Mateja Pevnik, Peter Petrovič, Vlado Renčelj-Ver, Marija Rihter, Oskar Sovine, Stanislv Stojanovič, Anica Tamše, Marija Vasle in Ivan Večko-M. OBNOVLJENA TRGOVINA PROMARGT Pri Špornovih v Parižljah so v jesenskih dnevih poskrbeli za prenovo in povečanje trgovine Promargt. Svojo bogato ponudbo so povečali še s ponudbo čistil za hišo in okolico ter kompletnim programom za čebelarje. Za mrzle dni so pripravili tudi lopate za sneg in namensko sol za posipanje dvorišč in poti. Za prvi november so pripravili velik izbor sveč, zemlje, mačeh, vrtnic in nagrobnega peska, ki pa je na zalogi skozi celo leto. Kupci so z dodatno ponudbo zelo zadovoljni. Za omladanske dneve pa bodo pri pornovih poskrbeli za bogato izbiro semenskega krompirja, semen, zemlje, balkonskega cvetja in ostalih spomladanskih sadik. Ob prihajajočih domačih praznikih, pa svojim kupcem ponujajo vse za bližajoče koline, v mesecu novembru pa kupce opozarjajo na velik izbor sadik sadnega drevja. ABONMA ZA NAJMLAJSE ŠIRŠE CELJSKE REGIJE Celjsko podjetje Fit media je 7. oktobra na tiskovni konferenci v Celjskem domu predstavilo abonma, ki so ga za najmlajše in osnovnošolce pripravili v sezoni 1997/98, pa tudi nelcaj projektov, ki jih pripravljajo v prihodnje. Abonma za vrtce in šole Gre za prvi kulturni abonma za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovno šoto, kar je v Sloveniji še redkost. Sto naj bi za abonma umetnostne vzgoje za otroke, saj po besedah direktorja Fit Mečne Jožeta Volfanda na tem področju vlada precejšnja praznina: “V sodelovanju z vodstvi vrtcev in osnovnih šol smo želeli oblikovati skupen program, ki bi dopolnil kulturnostno vzgojo pri naj-mlajših.” Abonmaja organizatorji niso omejili zgolj na Cene, pač pa so vanj zajeli tudi šole m vrtce širše celjske regije in celo izven, na področju Hrastnika, Brežic itd. Abonma skuša biti raznovrsten, saj otrokom ponujajo različne oblike umetniškega izražanja, med katere sodi tudi ples, poezija in gledališče. Organizatorji so se potrudili, da so izbrali zares kvalitetne slovenske izvajalce abonmaja, z odmevom na razpis pa so zelo zadovoljni. Iz celjskih in okoliških vrtcev se je na abonma odzvalo že tisoč otrok, iz 16 šol pa 2500 učencev, tako da je skupno že 3500 abonentov, nad čimer so organizatorji veselo presenečeni. Abonmajske predstave, ki bodo kulturni dogodek vsaka zase, bodo v kinu Union, nanje pa bodo abonente vozili z avtobusi. Vsak od abonentov bo imel svojo abonmajsko izkaznico, abonma pa je predstavljen tudi na posebnih zloženkah, ki jih je oblikovala celjska oblikovalka Liljana Zu-pančič-Praprotnik. Zloženke so tri; ena je namenjena predstavitvi programa za vrtce in poimenovana Drobinci, druga predstavlja program osnovnošolskega abonmaja za nižjo slonjo z imenom Mezinci in predstavitvi programa za višjo stopnjo osnovne šole pa je namenjen prospekt poimenovan Sredinci. Dugi projekti Fit medija poleg abonmaja pripravlja tudi razstavo Tehniškega muzeja Slovenije o življenju m delu Nikole Tesle z naslovom Ukročena elektrika, ki bo potekala v Celjskem domu od 26. do 31. januarja 1998. Organizatorji memio, da je razstava, kjer bodo predstavljeni najbolj značilni izumi Nikola Tesle, primerna tudi za osnovnošolce in dijake, saj lahko tako poučna razstava v marsičem obogati učno-vzgojni proces. Za strokovno vodstvo po razstavi naj bi poskrbeli predstavniki Tehniškega muzeja Slovenije. Seznam razstavnih eksponatov na razstavi Ukročena elektrika: Teslov transformator napetosti milijon voltov; Trifazni elektromotor; Generator vrtečega se magnetnega jrolja s ploščo; Generator vrtečega se magnetnega polja; Teslov preizkuševalnik; Model Teslovega transformatorja; Oddajnik Telefunken; Radijski sprejemnik Isaria; Istosmemi motor; Mali Teslov transformator, namenjen uporabi v kozmetiki; Demonstracija nihajnega kroga. Nadalje Fit media pripravlja programe strokovnega izobrazevanja za posebne ciljne tržne niše, ponudba pa je zaokrožena v dveh ciklusih: za menedžment na vseh nivojih in za zaposlene v marketingu. Številne izkušnje so pokazale, da je strokovno izpopolnjevanje najuspešnejše v obliki delavnic, Ki takoj omogočajo aplikacije na konkretnih, praktičnih primerih. Seminarji so enodnevni, na njih pa predavajo eminentni strokovnjaki.z različnih področij. Izobraževanje zaposlenih je po mnenju organizatorjev vse pomembnejše in na pragu 21. stoletja so potrebne tudi investicije v človeka, ne le v tehnologijo. Novembra pa bo Fit media v nak: ladi 3000 izvodov izdala strokovni priročnik Kakovost v gostinskem turizmu, ki so ga pripravili v Ministrstvu za gospodarske dejavnos; ti. Na ravni države so bili namreč sprejeti določeni standardi za gos: tmstvo in turizem, ki bodo v te) publikaciji predstavljeni. Za naslednje leto načrtujejo tudi priročnik Kakovost v turizmu s predstavitvijo podjetij, ki so si pridobila certifikat 9001. D. SAMBOLIČ KONCERTNI ABONMA ¥ CELJU Zavod za kulturne prireditve Celje vpisuje v koncertni abonma za sezono 1997/98 vsak dan med 9. in 12. uro v tajništvu Zavoda za kulturne prireditve Celje. Izbrani domači in svetovno znani umetniki se bodo v prenovljeni dvorani Narodnega doma v okviru abonmajske sezone predstavili s šestimi koncerti, ki bodo vselej ob 19.30 uri. Prvi koncert je že 21. oktobra, na njem se z deli Mozarta, Srebotnjaka, Debussyja in Brahmsa na novem klavirju Yamaha predstavlja pianist Hinko Haas. Nadalje bodo 10. decejnbra nastopili oboist Matej Švare, Svava Bernhardsdottir na violi, violončelist Igor Škerjanec in čembalist Hannfried Lučke z deli Vivaldija, Bacha, Telemanna in Couperina. 18. februarja pri- hodnje leto se bo z deli Chopina predstavil pianist Dimitris Sgou-ros, 17. marca pa bosta nastopila Zoran Markovič na kontrabasu in pianist Envin Kropfitsch z deli Ecclesa, Beria, Debussyja, Hin-demitha, Bottesinija in Šchuber-ta. 7. aprila bosta koncertirala flavtistka Irena Grafenauer in klarinetist Mate Bekavac z deli Mozarta, Rojka, Joliveta in Villa-Lobosa, na zadnjem abonmajs; kem koncertu pa se bo z deli Brahmsa in Beethovna predstavila Slovenska filharmonija pod vodstvom dirigenta Marka Letonje, kot solista pa bosta nastopila violinist Primož Novšak ter violončelist Andrej Petrač. Cena koncertnega abonmaja je 5000 SIT, za člane kluba 'Odeon pa 4000 SIT. Več informacij p° telefonu: 443-207. SCIA MOTORS AVTO ŠKORJANEC PE CELJE 063 38-811,412-245 PE SERVIS - rabljeni deli 063 412-240 ŠENTJUR, C. na kmetijsko šolo 14 Tel./fax: 063741-008 'O’ ^ O 1 O P s c PRAPROTNIK d.o.Oo Šaleška 15,3320 Velenje Tel.: 063/853-928, 861-570 OAIHATSU Prodaja, odkup, servis, deli, avtokleparstvo, vuikanizacija, vleka... LA o AVTO DELI \rJ Žalec, Šlandrov trg 1a, Ljubljana, Litostrojska 28, Češnjica. 063/715 640 061/130 22 30 064/731 409 PEČJAK ZNIŽANE CENE OBROB NKR Valeo spr.blatnik golf II obroba zad.blatnika golf I spr.odbijač kadett E sklopka kadett E VALEO žaromet R5 VALEO žaromet kadett E VALEO žaromet escort 90-95 VALEO žaromet peugeot 405 VALEO žaromet golf III VALEO 3.666 sit 1.880 sit 11.280 sit 20.680 sit 7.144 sit 7.144 sit 10.150 sit 13.160 sit 10.150 sit zastopstvo za (ENGINE PARTS zavorne ploščice golf II SPIDAN 3.000 sit W 0 R l D W I 0 E PD 20% je vključen v ceni VW-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMW, ALFA POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA SAVINJSKO, KOROŠKO IN ŠALEŠKO REGIJO. že od 21 =400 DEM naprej cg= FELICIA ^0» C2P FELICIA COMBI p Na zalogi imamo tudi rabljena vozila Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure T KRMO 1ČIfOP TRGOVINA IN INŽENIRING Cesta Talcev 5, VELENJE 063/862-885 SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN VGRAJUJEMO OPREMO IN INSTALACIJE ZA: o centralno ogrevanje (talno, radiatorsko, konvektno...) © vodovod o prezračevanje © klimatizacijo POSEBNO UGODNA PONUDBA: ©litoželezni kotli FERROLI že od 68.000 SIT dalje ■HMNKMRPffi ® digitalni termostat flash s programsko uro že od 13.000 SIT TRGOVINA S KURILNIM OLJEM x kurilno olje že od 45,60 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE /Z POLICIJSKE BELEŽKE TRČIL V PEŠCA. 13. oktobra je 23-letna Darja R. iz Založ vozila z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz smeri Založ proti Velenju. V naselju Polzela je pri srečevanju z nasproti vozečim osebnim avtomobilom s prednjim desnim delom svojega vozila trčila v pešca, 81-letnega Ferdinanda S. iz Pirešice, ki je hodil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje voznice osebnega avta. Pri trčenju je pešec dobil hude telesne poškodbe m je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico v Celju, kjer je ostal na zdravljenju. 15. oktobra nekaj po 13. uri je 27-letni Sašo C. iz Kamnika vozil tovorno vozilo s priklopnikom iz smeri Šentruperta proti Vranskem. Ko je pripeljal v Kaplo, je prepozno opazil, da voznik osebnega vozila z lahkim priklopnikom, 27-letni Danijel G. iz Kaple, pred njim zavija desno. Zaradi močnega zaviranja je priklopno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik ' tovornega vozila s priklopnikom, 23-letni Marko P. iz Senožeč. Kljub temu, da se je voznik Marko izogibal in zaviral, je med tovornimi vozili prišlo do trčenja. Markovo vozilo se je jari tem prevrnilo na bok in obstalo poševno čez vozišče. zaprta do 20. ure. VLOM V GARAŽO. 12. oktobra okoli poldneva je neznanec vlomil v »aražo na Zadrečki cesti v Nazaiju. Iz osebnega vozila VW Polo, parkiranega v garaži, je odtujil avtoradio znamke Blaupunkt, tip Madrid, sončna očala, ter manjši noz. Lastnika, Draga U. iz Nazarij, je oškodoval za približno 55.(100,00 ŠIT. BIL JE LAČEN. 16. oktobra med 7. in 15. uro je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Rada D. v Rušah. Bil je očitno samo lačen in žejen, saj lastnik pogreša le hrano in pijačo. VLOMIL V SAMOPOSTREŽNO. V času od nedelje, 12. oktobra, do ponedeljka, 13. oktobra zjutraj, je neznanec vlomil v samopostrežno trgovino v Braslovčah. V pisarni poslovodje je poskušal na silo odpreti stoječo blagajno, vendar mu to ni uspelo. Iz skladišča trgovine je ukradel ?a MESECU UME MASLE PETRA SUETKA Po mesecu dni iskanja pogrešanega 18-letnika je občanka Žalca po nakljugu našla truplo ob magistrami cesti Žalec - Šempeter. Takoj po prijavi so policisti skupaj s kriminalisti odhiteli na kraj najdbe, kjer so ugotovili, da gre za pogrešanega Petra Svetka. Iz najdenih dokumentov ter motorja je bilo nedvoumno, za koga gre. K ogledu je bil poklican tudi preiskovalni sodnik, kraj z okolico p>a so za nekaj časa zaprli, dokler niso bili raziskani vsi detajli, ki bi lahko pripomogli k odkritju vzroka smrti. Po Žalcu in Polzeli so krožile razne različice, izvirajoče tudi od navedb jasnovidcev, h Katerim so se zatekli obupani starši. V torek, 14. oktobra, so na UNZ Celje sklicali tiskovno konferenco, na kateri je p»leg pooblaščenke za stike z javnostjo sodeloval načelnik UKS Aleksander Jevšek, načelnik kriminalistične službe Miroslav Zidanšek ter prometni inšpektor Franci Klanjšek. Ti so povedali, da se je iskalna akcija policistov, gasilcev, ribičev in občanov pričela takoj po prijavi o Petrovem izginotju. Udeleženci akcije so prečesali vse krajg severno od magistralne ceste v Žalcu, Gotovljah, Podlogu, Grušovljah, Jami „Pekel, VAjm Rojah, Šempetru, Šeščah, Preboldu, Preserju in povsod, kjer so sumili, da bi se lahko vozil, saj m imel ustreznega izpita za vožnjo motorja. Pri iskanju niso izključevali tudi takšnih motivov za izginotje Petra Svetka, kot je eventualni konflikt z neznanimi osebami in sum storitve kaznivega dejanja; odhod v tujino, zaradi cesar je bila obveščena hrvaška policija ali predpostavka prometne nesreče, čeprav sledu za mo ni bilo. Med potekom iskalnih akcij pa so prevenali tudi vse informacije, ki sojih posredovali občani. Ko so v nedeljo ob 9.36 uri prejeli prijavo, je akcija stekla. Po ogledu na kraju najdbe so ugotovili, da se je Peter Svetko ponesrečil na odseku tned odcepom za Gotovlje v smeri Šempetra pred nadvozom nad železniško progo. Kot je bilo mogoče sklepati, je v dolgem desnem ovinku zapeljal na levo stran, na makadamsko bankino, od tod pa gaje zaneslo v 70 do 80 cm visoko podbrežje, kjer je trčil v grmičevje in manjše drevje, kar je vidno iz odrgnin na drevju in grmičevju. Poškodbe, kijih je pri tem dobil, so bile tako hude, da je podlegel na kraju nesreče. Najdeno truplo je bilo brez dvoma od Petra Svetka in je bilo pokrito z lisjtem, kakor tudi motorno kolo znamke Kavvasaki. Kljub temu, daje bil v tem času opravljen pregled s strani nadzornika Cestnega podjetja Celje, trupla v grmičevju in travi ni bilo mogoče zaznati. V nedeljo, 12. oktobra, je soseda odšla tja na sprehod s svojim psom in našla truplo. Kot je povedala, je nekaj dni pred tem njen pes pogosto lajal v to smer, dokler niso trupla skupaj z motenjem našli. Po odredbi preiskovalnega sodnika je bila opravljena obdukcija in na tiskovni konferenci je bilo povedano, da so poškodbe med 6. in 7. vretencem, prsni koš je močno poškodovan, zlomljena pa je tudi stegnenica. Na vprašanje, zakaj trupla ni bilo mogoče najti na podlag vonja, so predstavniki policije povedali, da ljudje tam zelo redko hodijo, zato je odkritje bilo tudi tako pozno. Tudi stanje motoria je bilo veijetno takoj, ko je priletelo v grmovje, takšno, da ni opozarjalo na to, kaj se je zgodilo. Dvome o tem pa bo {»kazal tehnični pregled motorja, ki ga je zahteval preiskovalni sodnik. Iz vsega povedanega so zaključili, da gre za hudo prometno nesrečo in je vsaka tuja krivda izključena. -nko večjo količino cigaret znamke Marlboro. KZ Hmezad Braslovče je z vlomom oškodovana za okoli 350.000. 00 SIT. PROFESOR PROIZVAJAL MARIHUANO. 14. oktobra so žalski policisti ob sodelovanju kriminalistov UNZ Celje na podlagi odredbe sodišča, opravili hišno preiskavo pri ,A. H. Našli in zasegli so 127 gramov marihuane in 110 posušenih vrhnih delov rastline kanabis, teže 1400 gramov. Omenjenega pridelovalca manma bodo ovadili pnstojnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Kot posebnost naj povemo, da je osumljeni profesor na eni izmed osnovnih šol v celjski regiji. UKRADLI ELEKTROMOTOR. Od 15. do 16. oktobra je neznanec v Laikovi vasi s stroja za izdelavo betonskih cevi ukradel elektromotor z reduktorjem. Podjetje Schiedel Gradnja je oškodovano za okoli 150.000. 00 SIT. UPIRAL SE JE POLICISTOM. 16. oktobra ob 20. uri sta bila policista EP Velenje naj»tena v gostinski lokal CUK v Velenju, kjer bi se naj zadrževala oborožena oseba. Policista sta hotela legitimirati neznanca, za katerega se je kasneje izkazalo, da je 18-letni Dejan J. iz Rakovelj pri Braslovčah. Vinjeni Dejan se je postopku fizično upira! in neuspešno napadel oba policista, saj sta ga obvladala in odpeljala na policijsko postajo, kjer je bil pridržan do iztreznitve. Na kraju intervencije sta policista za kolesom avtomobila Dejana našla plinski revolver, prirejen za izstreljevanje malokalibrskih nabojev in dva naboja. Dejan se bo zagovarjal na sodišču zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja in pri sodniku za prekrške zaradi nelegalne posesti strelnega orožja. POROKE Aleksander OSEHČ iz Žalca in Mateja JAVORNIK iz Vinske Gore ROJSTVA Marija STROJANŠEK iz Braslovč -deklico Silva KRIŽNIK KRISTOVIČ iz j Vranskega - fantka Borba MOLIČNIK iz Nazarij -fantka Frančiška ZAVRŠNIK iz Braslovč -deklico Manuela ČEBULAR iz Ljubnega -fantka SMRTI Ivan REBEC iz Žalca, 40 let Franc ULČNIK iz Drešinje vasi, 77 let Frančiška KAPUS iz Ločice pri Vranskem, 74 let Vincenc UPLAZNIK iz Dobriše vasi, 59 let Ana KRAIJ iz Dolenje vasi, 51 let Martin VREČA iz Letuša, 92 let Dominik KUGLER iz Gomilskega, 70 let PO VRSTI VLOMOV PRIJELI TATINSKO ČETVERICO V nedeljo, 12. oktobra, ob 3.15 uri so bili presenečeni tudi policisti Celja in Velenja ter kriminalisti UNZ Celje, ki so po izvršenem vlomu v skladišče Era Vino d.o.o. Šmartno ob Paki prijeli tatinsko četverico. Uspelo pa jim je prijeti 19-letnega Branka P. iz Velenja ter mladoletnega R.R. državljana ZRJ. Pri vlomu pa sta sodelovala tudi 33-letni Faruk P., državljan ZRJ ter 19-letni Admir H., oba iz iz Velenja, s tem, da je zadnji državljan Slovenije. Nju so izsledili ter prijeli še isti dan ob 13. uri. Omenjeni štiije so operirali na območju občin Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Po izvršeni hišni preiskavi so našli orodje za opravljanje vlomov ter kar za štiri kombije nakradenega blaga. Po prvih ocenah je skupna vrednost nakradenega blaga zelo velika. Dokazano je, da so 16. avgusta vlomili v M club Velenje in odtujili za 2,727.187,49 STRblaga. 27. avgusta so vlomili v Eklroj Šoštanj ter povzročili za 500.000,00 SIT škode. Ob prijetju v Era Vino Šmartno ob Paki so povzročili za 2,000.000,00 SIT škode. Za omenjena dejanja imajo neizpodbitne dokaze, vsi so pa še osumljeni za: vlom v gostišče AS, kjer so odnesli glasbeni stolp in več pijače, ni pa jim uspelo odpreti registrske blagajne; vlom v prostore šport As v Velenju, kjer so odnesli več pijač, tenis loparje, TV sprejemnik, videorekorder ter druge uporabne predmete; vlom v prostore trgovine Metka, od koder naj bi odnesli več žog, športne torbe, Športne drese in druge uporabne predmete; vlom v lokal Saloon, od koder naj bi odnesli prehrambene artikle, pijače, denar, avdio zgoščenko in drugo; vlom v gostinski lokal RTC Trebeliško, od koder naj bi odtujili TV sprejemnik; vlom v Rdečo dvorano, od koder naj bi odnesli raunalnik z opremo, tiskalnik tervšpomo opremo; vlom v prostore KZ Šmartno ob Paki, od koder naj bi odnesli več kosov orodja ter drugih izdelkov. Tatinsko skupino je vodil 33-letni Faruk P., ki je povratnik, a tudi ostali so stari znanci policije. Za vse je bil odrejen pripor. Ko so jih policisti predali preiskovalnemu sodniku, jih je zaslišal-Po zaslišanju je za Faruka odredil pripor, ostale pa je do sojenja izpustil-Vprašanje je, če bo to mladoletni R.R-iz ZRJ pričakal v Sloveniji ali pa bo pobegnil v ZRJ. -nko + Vnmjm 1, Tel.:063/m-6S6,715-605 mmss-ju OBVESTILA •V Kulturnem centru Laško bo 24. oktobra slavnostni koncert godbe na pihala Laško ob 135-letnici delovanja, ki sodi v izvenabonmajsko koncertno ponudbo. •Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja v času oktobrskih počitnic žJesensko potepanje’ za »loobvezno mladino. Tako bodo 27. oktobra pripravili izlet na Celjsko kočo z nagradnim iskanjem zakladov, 28, oktobra bo na vrsti izlet v Logarsko dolino, ogled slapa Rinke ali Okrešlja, 29. oktober bo namenjen izletu na laški grad s kopanjem v bazenu, 30. oktobra pa si bodo udeleženci lahko ogledali jamo Pekel in se pozabavali z zabavnimi igrami ter nagradnimi športnimi tekmovanji. Prispevek staršev na dan je 500 SIT, prijavite pa se lahko na telefon: 443-234. •Občinska zveza prijateljev mladine Celje organizira mladinske delavnice, ki se že od 17. oktobra odvijajo vsak petek od 15.30 do 17. ure v dvorani Centra za socialno delo. Delavnice so primerne za sedmošolce, osmošolce ter za srednješolce, potekale pa bodo pod mentorstvom diplomiranega pedagoga in socialne delavke. Delavnice so brezplačne. •V galeriji Hodnik je do 5. novembra na ogled razstava fotografij Saše Leben, žDruga dimenzija’. •Do 31. oktobra bo v Muzeju novejše zgodovine Celje razstava Oj, ta vojaški boben, na kateri je razstavljenih 35 vojaških uniform s pripadajočimi dodatki. *V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo do 31. oktobra na ogled pregledna razstava kiparskih del mariborskega umetnika Vojka Štuhca iz obdobja 1970 - 1996, ki jo je posredovala Umetnostna galerija Maribor. •V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do konca leta na ogled razstava Libojske keramike. •Od 17. do 24. oktobra se bo v Ljubljani odvijal 3. mednarodni festival Mesto žensk, ki ga v sodelovanju z Uradom za žensko politiko in Cankarjevim domom prireja Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi. •V gostišču Mihec v Celju do konca oktobra razstavlja Štefan Vrbanič. •V salonu pohištva Žane Žalec je na ogled razstava likovnih del otrok, ki jo je pripravil Limit Štore. •Do konca oktobra je v prostorih Ljubljanske banke, Splošne banke Velenje na ogled slikarska razstava Jožeta Svetine. •V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Slovenskega etnografskega muzeja Udomačena svetloba. •V pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu so na ogled dela arhitekta Aladarja Vladimirja Baranyaia. •V galeriji Keleia je na ogled pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih tednov 1988-1997. PREKORAČITEV POOBLASTIL? PONAREJANJE DOKUMENTOV TER PROMET Z MAMILI NA CELJSKEM Delavci Uprave kriminalistične službe Pri UNZ Celje se zadnje čase lahko pohvalijo z velikimi uspehi predvsem pri pregonu gospodarskega kriminala ter pri odkrivanju preprodaje mamil. Na predzadnji tiskovni konferenci so nas seznanili z nekaterimi takšnimi cvetkami, zaradi katerih so podali kazensko obadbo zoper storilce. Pri družbi Mere gostinsko podjetje TURIST Mozirje so imeli & vse od leta 1995 likvidnostne težave, kar pa ni motilo tamkajšnjih vodilnih delavcev, tla ne bi zapluli v kalne vode. To sta počela Drago R. iz Mozirja, ki je nasledil dotedanejga direktorja Staneta Posredenška. Zaradi likvidnostih težav sta kupila by-pas podjetje ŠARED Mengeš, preko katerega sta poslovala, t ako sta upnikom, katerim sta aolgovala 14,522.220,40 SIT, naredila materialno škodo. Na račun TURIST-a sta kupila tovorni avto v vrednosti ^300.000,00 SIT, katerega je direktor Drago R. registriral na svoje ime. Ravno tako pa je Drago R. kupil tri konje v vrednosti šesto tisoč tolarjev s sredstvi Turista. Drago R. pa ima v tujini še registrirano posebno firmo, v kateri se trenutno, ko to poročamo, mudi. Zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po členu 234/1 in zlorabe službenega položaja po členu 244/1 KZ so oba, Draga R. in Staneta ovadili okrožnemu javnemu tožilstvu. V podjetju Avtomotor Celje pa je Silvester S. izrabil svoj položaj in počel nečednosti, v katerih je svoje podjetje materialno oškodoval. V prvem primem je podjetju Aleks trade iz Petrovč omogočil prevzeti vozilo znamke Chrysler Vision 3,5L brez plačila 20% pologa, kot je to določala pogodba o leasingu, pri čem je bilo podjetje oškodovano za 1,204.096,00 SIT. V drugem primem je svojemu sinu odobril dobropis v višini 830.000,00 SIT na račun prekinitve leasing pogodbe, kar je za 366.427,00 SIT več, kot je za ostale kupce. Poleg tega je ob vrnitvi ocenil vrnjeno vozilo nižje, kot je bil upravičen in s tem oškodoval Avtomotor za 596.427,00 SIT. Nadalje je kot odgovorna oseba odobril nakup kombiniranega vozila znamke Citroen C 25, katerega je siri po dveh mesecih uporabe vrnil brez kakršnega koli plačila, pri čem je spet oškodoval Avtomotor za 239.892,0C SIT. Isti pa je spet kot vodja enote v Avtomotorju izrabil svoj položaj ter z namenom, da svojemu sinu A.S. pridobi protipravno premoženje, ocenil vozilo znamke Volvo 440 nižje od njegove dejanske vrednosti, ko ga je čez dobre pol leta sin prodal nazaj, ga je ocenil kar za 680.000,00 SIT višje tei tako omogočil, da je s tem pridobil protipravno korist na račun Avtomo-toija. Enako je ravnal pri oceni osebnega avtomobila za svojega znanca, saj ga je ocenil nižje za 430.000,0C SIT kot pri prodaji. Zaradi takega kavalirskega ravnanja in oškodovanja pa bo moral podati pojasnilo javnemu SESTAVNI DELI RAČUNALNIKA Na grobo lahko sestavne dele računalnika naštejemo takole: centralni del, monitor (ekran), tipkovnica in miška. Na centralni del lahko priključimo tiskalnik za izpise, zunanji modem, skener itd. V centralni del pa lahko vtaknemo marsikatero kartico: zvočno, radio, video-TV, notranji modem, lahko vgradimo CD-ROM in še kaj... Modem (modulator-demodulator) je naprava, s katero se lahko preko telefonske žice povežemo z drugim računalnikom, še bolje pa z mrežo dragih računalnikov (Intemet). Lahko ga uporabimo tudi kot telefonsko tajnico ali fax. Skener je naprava, s katero v računalnik spravimo slike ali besedilo. Slike lahko s pomočjo raznih programov urejamo po mili volji, besedilo pa lahko računalnik s posebnim programom spozna; tako, da mu lahko kaj dodamo, spremenimo... in potem stiskamo na papir. Zvočna kartica je interna naprava, ki nam obdeluje zvok, tako postane naš računalnik bolj zanimiv (predvsem pri igranju iger). Radio kartica nam omogoča sprejem radijskih postaj, TV kartica pa televizijskih. Vse kar še moramo narediti je, da priklopimo anteno. Z video kartico lahko snemamo filme in jih po mili volji spreminjamo (dodajamo napise itd.). CD-ROM enota nam bere s CD plošč podatke ali glasbo. Ena CD-ROM plošča je po kapaciteti enaka 450 disketam. Sedaj se vsi boljši programi nahajajo na CD-ROMu. V centralnem delu se nahajajo naslednje komponente, katerih kakovost spreminja ceno vašega računalnika: osnovna plošča, procesor, pomnilnik (RAM), razne prej omenjene kartice, trdi disk itd. Največja je osnovna lošča, na katero so priključene ostale omponente. Na njej sta najdražji komponenti, procesor in Ram. Od njiju je odvisna hitrost vašega računalnika. Procesor (srce) ste spoznali v prejšnji številki. Ram - pomnilnik, je vrat med možgani in srcem. Večji kot je, več lahko spijemo. Trdi disk pa je naprava, na kateri se nahajajo vsi podatki (programi), torej možgani. Večji kot je, več podatkov lahko hranimo. Borat Zajc Žalec Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT IVrsonal SjHli-m .-3^^ j gg , .. „ VV. IBM APTIVA od 99.999 SIT Vse cene so brez pA ^-.1: _____ Cene veljajo za takojšnje plačilo tožilcu in pozneje tudi na sodišču, saj so ga na jtodlagi KZ ovadili. Zelo premeteno je pa delala Bv.K kot blagajničarka v BOHOR-ju Šentjur. Osumljena si je denar prisvojevala tako, da je pri vplačilih številko blagajniškega prejemka podvojila, čeprav je plačilo prejela od dveh vplačnikov Si pa za prejeto gotovino ni izdala blagajniškega prejemka oziroma ga ni vpisala v blagajniški dnevnik, čeprav je bil račun plačan na blagajni. Tako sije v obdobju od leta 1992 do 1997 pridobila 6,239.410,70 SIT protipravne koristi. Pri obračunavanju stroškov prevoza je namerno seštevala stroške prevoza ter s tem strošek povečala od 30.000,00 na 80.000,00 SIT in si tako protipravno pridobila 2,731.856,00 SIT. Kot blagajničarka vzajemne pomoči je od 1994 do 1997 neupravičeno dvigovala denar, dvignjeni denar pa ni izplačala vlagateljem, temveč si ga je prilastila, kar je razvidno iz manjkajočih blagajniških listin. Na takšen način je ridobila še nadaljnih 545.520,00 SIT oristi. Za tako ravnanje je ovadena javnemu tožilstvu. 37-letni Bojan K. iz Celja pa je svoje početje usmeril v promet z mamili in z neindentificiranimi osebami trgoval za substance, ki so razglašene za mamilo. To vse je počel v Studijski knjižnici v Celju, kamor naj bi njegove stranke prihajale. Mamilo heroin je jronujal po ceni 6.650,00 SIT za gram. Tako je 1.10. okoli 12.00 ure bil opažen na Muzejskem trgu v Celju in okoli 12.30 ure je bil aretiran. Odvzeli so mu 110 gramov mamila v tržni vrednosti 665.000,00 SIT. Mamilo je imel pripravljeno za prodajo na WC kotličku v sanitarijah knjižnice. Tudi zoper njega je bila podana kazenska ovadba -nko OSMI BIENALE OTROŠKE GRAFIKE V ŽALCU VRSTA AKTIVNOSTI ZA MLADE V OKTOBRU Osnovna šola Žalej: je pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, Občine Zalec„ ter tiskarne Marginalija pripravila 8. bienale otroške grafike Žalec 1997, ki so ga p prireditvijo v telovadnici odprli 10. oktobra v Osnovni šoli Žalec. Na bienalu sodeluje 93 osnovnih šol, vrtcev, vzgojno-izobraževalnih centrov in zavodov, pa tudi Likovni atelje iz Ajdovščine ter Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Osnovne šole so v izbor poslale 994 grafičnih listov učencev, ki so ustvarjali na temo ’Željo imam’, za bienale pa je bilo izbranih 268 grafik. V strokovni komisiji so bih akademski grafiki specialisti Peter Krivec, Samuel Grajfoner in Črtomir Frelih, častni predsednik pa je bil akademski slikar in grafik specialist Ivo Mršnik, ki le izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Učenci OŠ Žalec so za otvoritev pripravili plesno-recitatorsko prireditev po izboru besedil Lidije Koceli in izboru glasbe vBgjana Drakslerja. Ravnatelj OŠ Žalec Adi Vidmajer je ob tej priložnosti opozoril na tradicionalnost bienala, ki je že osmi po vrsti, in obenem izrazji željo, da bi ta prireditev na OŠ Žalec ostala še naprej, saj je v ponos tako šoli kot tudi mladim razstavljalcem, ogleda pa si jo veliko število obiskovalcev. Predstavnica republiškega Zavoda za šolstvo Natalija Koml-janc je spomnila, da je želja znati risati in slikati v vsakem otroku prisotna že od rane mladosti, saj je umetnost nekaj posebnega, risanje pa otrokov najljubši način izražanja. “Kar smo z likovno vzgojo v otroštvu zamudili, se pri starejših ne da več nadomestiti,” je opomnila Natalija Komljanc in poudarila, da sta ustvarjalnost in kvaliteta ustvarjanja med cilji, ki jih želijo doseči. “Uživajmo danes v likovni umetnosti, v grafiki in misli, da bodo danes vsi uživali skupaj z nami,” je zbrane pozvala predstavnica republiškega Žavoda za šolstvo. Gostom bienala, ki so na odprtje prišli iz cele Slovenije, je spregovoril še častni predsednik akademski slikar in grafik specialist Ivo Mršnik, tudi sam ploden ust- varjalec in dobijnik priznanj svetovne veljave. Častni predsednik je povedal, da se tokratni bienale lahko primerja s svetovnimi natečaji in prireditvami, saj naši otroci delajo v zelo plodnem okolju, spremljajo in spodbujajo pa jih tudi zelo dobri pedagogi, zato nastajajo zares vrhunska dela. “Otroci s temi deli pišejo svojo zgodbo,” je povedal Ivo Mršnik m obenem izrazil bojazen, da tolikšnega števila del takšne kvalitete ne bodo mogli več zbrati, če se bo zmanjšalo šhevilo ur popka likovne vzgoje v šolah. Častni predsednik je zbrane pozval, naj se pridružijo njegovemu osebnemu protestu proti načrtovani shemi učnih načrtov in apeliral na odgovorne, naj v tem trenutku prisluhnejo željam mladih. Za konec si je Ivo Mršnik zaželel še, naj mladi še dolgo ustvarjajo in nai nikakor ne zamre njihova zagnanost. Nagrajene šole in njihovi mentorji: II. osnovna šola Celje - Marija Cene; IV. osngvna šola Celje -Vinko Zajc; QS Dutovlje - Vlasta Markočič; OS dr. Aleša Beblerja Primoža, Hrvatini - Vasja Nanut Planinšek; OS Prežihovega Vo-ranca, Ravne na Koroškem - Branislava Gajšek; I. osnovna šola Slovenj Gradec - Milan Unkovič; III. osnovna šola ^Slovenj Gradec - Luka Popič; OS Antona Aškerz ep, Velenje - Marjeta Valcl; OŠ. Splek, Velenje - Boris Oblišar; OS Žalec - Neli Suler. Na odprtju so bila desetim najboljšim mladim ustvarjalcem podeljene zlate plakete, desetim najboljšim šolam diplome, desetim najbolj uspešnim likovnim pedagogom pa priznanja. Likovna delj) pčencev bodo v prostorih OS Žalec na ogled še vse leto. D. S. Občinska zveza prijateljev mladine Celje je v oktobru pripravila vrsto prireditev v okviru tedna otroka, družnske počitnice v Kranjski Gori, aktivne počitnice za otroke, jesensko potepanje za mlade in mladinski forum. V okviru tedna otroka so 8. oktobra v Splošni bolnišnici Celje pripravili srečanje otrok s pisateljem Primožem Suhadolcanom, naslednji dan je bila v Celjskem domu osrednja prireditev v tednu otroka Dajmo otroku roko, 10. oktobra pa je bila poslikava izložb trgovin in odprtje otroške likovne razstave Piran ’97 ter kiparske razstave Celje 97 v Celjskem domu. S 17. oktobrom so pričeli z mladinskimi delavnicami, ki bodo potekale vsak petek v celjskem Centru za socialno delo pod mentorstvom pedagoga in socialne delavke, od 27. do 30. oktobra pa so pripravili jesensko potepanje na Celjsko kočo, v Logarsko dolino, na laški grad in v jamo Pekel. Zveza pa je 7. oktobra na I. osnovni soli v Celju pripravila tudi okroglo mizo na temo Odnosi med vrstniki. “Otroci se učijo sp-cialnega vedenja, prevzemanja vrednot in vzorcev vedenja v družini, vzgojno-izobraževalnih ustanovah, preko sredstev javnega obveščanja in seveda med vrstniki. Vpliv vrstnikov je izredno velik, zato nam ne bi smelo biti vseeno, kakšni so ti odnosi,” pravijo organizatorji, mladi pa so se na mladinskem forumu med drugim vprašali, s kakšnimi stiskami se srečujejo otroci v medsebojnih odnosih in koliko se starši zavedajo njihovih stisk. Talija M. Za člane občinske zveze prijateljev mladine so pripravili tudi vesele jesenske družinske počitnice po ugodni ceni v centru Kranjske Gore in zabavne počitnice za otroke od 4. do 14. leta, ki bodo potekale od 24. do 31. oktobra. V okviru aktivnih jesenskih počitnic za otroke v Kranjski Gori pa bodo mladi lahko med 27. in 30. oktobrom planinarili po okolici, se udeleževali zabavnih iger, obiskali Kekečevo deželo in si privoščili vožnjo s kočijo oz. kopanje v bazenu. n Teden obveznih izbirnih vsebin na Gimnaziji Celje - Center: NAMESTO V ŠOLO - NA POTEP Na Gimnaziji Celje - Center so od 29. septembra do 4. oktobra pripravili prvega od dveh tednov obveznih izbirnih vsebin, v katerem namesto pouka dijakom ponudijo možnost, da se po svojih interesih in sposobnostih vključijo v najrazličnejše dejavnosti- Vsebine so del gimnazijskega predmetnika, za dijake od prvega do tretjega letnika obsegajo 96 ur, medtem ko je za dijake 4. letnika predvidenih 32 ur. 405 dijakov 1. in 2. letnikov je lahko izbiralo med 19 različnimi aktivnostmi: med naravoslovnim taborom v Fiesi in geografskim na Javor-niškem Rovtu; med ekskurzijami v Amsterdam, Benetke, slovensko Primorje, Volčji potok in Brdo pri Lukovici; ter med ogledom jedrske elektrarne v Krškem, raftingom na Soči ali spustom s kanuji po Krki. Poleg tega so jim s področja športa ponudili še tečaj jahanja, športno plezanje, jadralno padalstvo in dvodnevni izlet v visokogorje. Dijaki so po besedah koordinatorice obšolskih dejavnosti v Gimnaziji Celje Center Irene Benedičič pokazali veliko zanimanja tudi za programe s področja umetnosti, kot so film skozi čas, slikanje na steklo in svilo, gledališka delavnica in umetniška fotografija, zanimala pa jih je tudi naravoslovna 'ponudba’ tedna obveznih izbirnih vsebin, kot je logika, zgodovina matematike in program računalnik pri učenju - izdelava aplikacij. Glavnino programov so pripravili profesorji Gimnazije Celje - Center, 6 pa zunanji mentorji. V istem tednu so se dijaki 3. letnikov lahko vključili v tečaje Cestno prometnih predpisov m Rdečega križa, dijaki 4. letnikov pa so odpotovali na maturantske izlete v Španijo in Grčijo. V Gimnaziji Celje - Center se v 15 interesnih dejavnosti, ki sta jim namenjeni 2 uri na teden, vključuje kar 289 dijakov, kar predstavlja tretjino vseh gimnazijcev na šoli. “V štirih gimnazijskih letih se najstniki ne razvijajo le intelektualno, ampak tudi duhov; no; zorijo v osebnosti, se prvič srečujejo z resnimi življenjskimi problemi, ki odločilno vlivajo na njihovo nadaljno življenjsko pot,” povedo predstavniki Gimnazije Celje - Center in dodajajo, da jim poskušajo v teh letih omogočiti razvijanje sposobnosti in talentov, širiti njihovo obzorje ter jim nasploh kazati poti zdravega odraščanja, kar jim uspeva tudi s pomočjo obveznih izbirnih vsebin. EXTRA 64/1997 L FILIPOV TRG I BBBS 2 S V/ Podjetje ALEA inženiring d.o.o. s sedežem v Celju se ukvarja z gradbeništvom, inženiringom, obnovo, oddajo nepremičnin v najem, posli kompenzacij pa tudi z vodenjem poslovnih knjig. Eden njihovih najnovejših projektov je investicija v prenovo nekdanjega objekta Strojne v Žalcu, kjer naj bi nastal pretežno trgovski kompleks, poimenovan Filipov trg. Po besedah predstavnikov podjetja Alea d.o.o., ki je v Žalcu že obnovilo stavbo poslovnega centra Korona v bližini tržnice, je med C1lji projekta tudi želja obnoviti objekt na takšen način, da bo prenova ustrezala času in prostoru. Predlogo, po kateri naj bi bil ob-ie':t prenovljen, so pripravili strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo) ki pa so določili le osnovne Parametre. Izvedba obnove objek-ta je v rokah podjetij Mobile -f^ch d.o.o. Celje in Hmezad inženiring, dejanska dela pa izvaja podjetje Alea Group d.o.o iz Cožnice pri Žalcu. Investitorji so se projekta lotili z !?a®enom, da bodo na približno jOOO m2 vzpostavili trgovski cen-fer, ki bo presegel okvir majhnih butikov jn trgovinic, sicer značilen za Žalec. Na Filipovem trgu bo tako mogoče najti trgovino z živili, trgovino s tehničnim blagom 'P belo tehniko, vrtni center, trgovino s športno opremo in opremo za prosti čas, turistično agencijo, trgovino z rezervnimi deli za avtomobile, postavili pa bodo tudi bankomat in trafiko. Znani so tudi že najemniki: Engro Tuš, Univerzum Celje, Happy Ho-jydays. Vrtnarstvo Celje in Metro v-elje, ker pa si investitorji v center prizadevajo pritegniti pred- vsem celovito, vsebinsko zaokroženo trgovsko ponudbo, ki bo potrošnikom ponudila kar največ, odločitev glede lokacije nekaj trgovskih lokalov še ni dokončna. Približno 400-500 m2 bo namenjenih pisarniškim površinam, ki bodo primerne predvsem za poslovne prostore manjših podjetij, pa tudi gostinski lokal za dnevne potrebe ne bo manjkal. Izvajalci bodo prav tako poskrbeli za okoli sto parkirnih mest za stranke. Prostori, ki jih je mogoče vzeti v najem, so urejeni do končne faze, torej ’na ključ’. Predstavniki podjetja Alea pravijo, da so obnovitvena dela ze gotova, od občine in upravnih organov, ki morajo Filipovem trgu izdati ustrezno dokumentacijo, pa je odvisno, kdaj bo poslovno-trgovski center zaživel. Investitorji upajo, da bodo vse potrebne formalnosti urejene v kar najkrajšem možnem času in morda bo Filipov trg mogoče obiskati že v začetku novembra. V podjetju Alea pravijo, da so prenovo pretežno izvedli z lastnimi sredsNi, potrudili so se narediti tudi štukature in celo takšen dimnik, kot je bil nekoč. Kljub temu, da bo center pripomogel k oživitvi starega mestnega jedra, podpore s strani občine niso iska- li: “Poskušali smo pokazati, da je tudi na razmeroma degradirani lokaciji mogoče narediti nekaj, kar bo primerno današnjemu času in okolju. Upamo, da bo ta predel Žalca s Filipovim trgom poslovno in trgovsko zaživel in tako v ta predel mesta pritegnil tudi veliko število ljudi.” Vendar se z odprtjem Filipovega trga naloga investitorjev ne bo končala, saj bo moralo podjetje Alea kot lastnik poslopje vzdrževati, kot najemodajalec pa se bo v sodelovanju z najemniki potrudilo za kar največjo promocijo objekta. Investitorji razmišljajo, da bi v okviru poslovno-trgovinskega centra postavili tudi skulpturo in prostoru nasploh dali likovno-kul-turno vsebino. Predstavniki podjetja Alea izpostavljajo dejstvo, da je v sredini celotnega kompleksa trg, ki je primeren za marsikakšno prireditev, po lastnih besedah pa so ga pripravljeni na osnovi dogovora ponuditi na razpolago. “Kot investitor lahko zagotovimo določene pogoje in s tem ljudem ponudimo možnost, da nekaj naredijo, vendar pa je od ljudi odvisno, kako ponujene možnosti izkoristijo. Potrebno je počakati, da bo poslovno-trgovski center odprt, potem pa bo čas pokazal, kako bodo izkoriščene možnosti, ki jih ponuja.” D. SAMBOLIČ Iti OBČINSKI ODBOR ŽALEC Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 ŽALEC 063 716 061, fax 063 716 060 Gregor. Vovk@eunet.si URADNE URE vsak delavnik od 7.30 do 14.30 VRTNARSTVO COLJO 3000 CELJE, Ljubljanska 93 SLOVENIJA tel.: 063/471-021,471-036 telefax: 063/471-510 Poleg devetih cvetličarn in Vrtnega centra v Medlogu odpiramo nov lokal v Žalcu (Filipov trg) s popolno vrtnarsko ponudbo - lončnice, dendro material, orodje - popolna ponudba za vrtičarje in za ljubitelje lepega cvetja in okolja. Ob 1. novembru Vam nudimo rezano cvetje (krizanteme), sveče, pesek in zemljo za sajenje. Po želji Vam ob 1. novembru izdelamo cvetlične aranžmaje. Na zalogi so tudi še mačehe. Po 1. novembru bodo na zalogi: -M- sadike vrtnic rastline za ureditev zunanjega okrasnega v in sadnega vrta & rastline za notranjo opremo f gnojila, substrati aranžiranje daril Socialdemokratska stranka Žalec Občinski odbor Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec tel: 716-088 SDS Znotraj socialdemokratske stranke delujejo različna interesna združenja in forumi, med katerimi so najpomembnejši: m SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA # GOSPODARSKI FORUM « SINDIKALNI FORUM ® KMEČKI FORUM - GIBANJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA ® KRŠČANSKI FORUM Za vse podrobnejše informacije se lahko zglasite v naši pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 12.00 uro, oziroma nas pokličite na telefonsko številko 716 - 088. NOVO V CENTRU ŽALCA! 25» novembra bomo na Filipovem trgu v Žalcu odprli nov SUPERMARKET TUŠ. Na 800 m2prodajne površine Vas pričakujemo z bogato in pestro ponudbo in ugodnimi cenami. Novost - PEKARNA v trgovini! Vedno svež kruh in žemljice čakajo na Vas v SUPERMARKETU TUŠ. Pohitite, da otvoritve pri TUŠ-u ne zamudite! .HA/PTididgvs ŽALEC, Mestni trg 5b, 0631 715 715, 715 877 (715 716, 715 730, 715 611) LJUBLJANA, Dalmatinova 2, 061/ 133 02 12, 133 02 94 JESENSKA POTOVANJA: PROVANSA - 29.10., 5 dni; DUNAJ - 8.11., 2 dni; ISTANBUL SHOPPING-že od 468,- DEM; PRAGA - 20.11., 4 dni; BUDIMPEŠTA - 21.11., 3 dni NOVOLETNA POTOVANJA: ElIROPA: NIZOZEMSKA, BELGIJA, PARIZ, LONDON, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, PRAGA, BARCELONA, GRČIJA, ISTANBUL RARIBI: KUBA new york AFRIKA: NOVO: ODI POSE IOD IZ U BNO LEI UBLJANE! ALO! ■§r!S V,-A ■■ v* ■ AS' •M* ■ EGIPT, LUXOR-HURGADA (RDEČE MORJE,letovanje 30°C), IZRAEL TAJSKA JMOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 'HAPF ^ ^Irolidavs Mestni trg ' HAPB^ohdovs Filijjm !rg ■—■.-J’ DISTRIBUCIJA REKLAMNIH LETAKOV' Bojan Lubej s.p. Ulica Ivanke Uranjek 2, p.p. 7 5310 Žalec tel./fax: 063/716-702 -- ______________ __________ NUDIMO VAM NAJHITREJŠO, NAJKVALITETNEJŠO IN NAJCENEJŠO DISTRIBUCIJO REKLAMNIH LETAKOV ¥ CELJSKI, KOROŠKI IN ZASAVSKI REGIJI. iMOŽNOoT DJiiMO VANJA !N TISKA RlSKLAMNm LliTAKO V TO MAJiroOJJNTjSM OTNArl, v Se vedno iščemo sodelavce na področju: VRANSKEGA PIW0!lTO MOZNOŠT mm DOGOVORU zap:oscits/e Edini pogoj, ki ga od vas zahtevamo je pridnost! v Prvega novembra praznujemo starodavni praznik, ki se ga je v duhu moderne dobe oprijelo ime dan mrtvih, v tisočletni krščanski tradiciji pa je znan kot vsi sveti. Ze predkrščanske skupnosti so poznale čaščenje duhov prednikov in nekatere prastare vraže še živijo v izročilu ljudstva. Spominski dan trpečih Sprva se je Cerkev z javnim češ-čenjem spominjala samo mučencev, vendar pa je še posebej v Dio-klecianovi dobi njihovo število tako naraščalo, da ni mogel dobiti vsak svojega godovnesa dne. Da pa bi brez svojega PkAZNIKA vendar nihče ne ostal, se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučenčev skupaj. Sprva je bil to v starem Rimu 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije Device in vseh mučencev, ker pa so ob tej priložnosti v Rim prihajale množice romarjev, v tej letni dobi pa je hrane za vse primanjkovalo, je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih na 1. november. V naših krajih se ta praznik že od 14. stoletja zelo strogo praznuje z osmino in postom. V okolici Celja namreč pravijo: 'Kdor se pred vsemi svetimi ne posti, se mora postiti pred vsakim svetnikom posebej’, v Beli Krajini pa ves dan, dokler se niso na nebu prikazale zvezde, niso dali niti grižljaja v usta in srknili niti kapljice vode. Med beneškimi Slovenci velja drugačna navada: na dan vseh svetih se domov vračajo zdomci na grobove svojih domačih. Neštete molitve za odrešitev duš Čeprav je praznik vseh svetih po svoji krščanski vsebini praznik zmagoslavja, veselja nad množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo, pa ga vseeno prekriva otožna misel na rajne, verne druše, ki še trpijo v vicah in se jih spominjamo naslednji dan. Ljudje se ta dan oblečejo v črno in odidejo na pokopališča. Grobove so že vsaj ko-; nec prejšnjega stoletja lepo krasili s cvetjem, mahom in svečami. Misel na verne duše rajnikov pa oživi ta dan tudi popoldne v cerkvi. Po popoldanskih litanijah vseh svetnikov je pridiga in molitve za rajne, zatem pa je na pokopališču procesija za rajne mrtve, med katero gorijo lučke na vseh grobovih. Večerno in jutranje zvonjenje je svoje dni trajalo celo uro. Zvonili so za verne duše V tri štuke’ in vmes trikrat prenehali. Medtem je odmolil duhovnik v cerkvi vse tri dele rožnega venca^ doma pa je kleče molila vsa družina in dodala rožnemu vencu marsikje še litanije za mrtve. V gostilno ta dan ni sel nihče. Stara in razširjena je namreč v Evropi vera, da se na vseh svetih dan ob večernem zvonjenju začno vračati duše iz vic na svoje domove in so do zvonjenja naslednjega dne rešene trpljenja: ’Ko na večer zapojo zvonovi, kličejo verne duše, da pridejo to noč domov, kjer so v življenju prebivale. Drugi večer, na vernih duš dan, jih zvonovi zopet vračajo.’ Z zvonjenjem so že nekdaj hoteli rajne buditi in na Goriškem so ob prazniku vseh svetih vso noč zvonili, da bi zbudili mrtvece. Poganska vera v vrnitev duš rajnikov je dobila krščanski smisel: sam Jezus je tisti, ki spušča duše iz vic, duše pa se zanašajo na posebno priprošnjo živih, da jih bo njihova molitev odrešila prav to noč. Od tod pobožnost in vztrajna molitev rožnega venca. Nekateri so opazovali tudi luči na grobeh: če luč mirno pokonci gori je duša rajnega že v nebesih, ce pa plamen nemirno plapola, se še pokori v vicah. Ta dan naj bi celo sedele duše rajnih na grobovih in gledale, kdo jih obišče, ves ta čas se ljudje ne smejo smejati ampak morajo za rajne moliti. Ponekod kadijo z brinjem, češ da ta vernim dušam dobro de, na Gorenjskem pa so na večer vseh svetih kurili kres (kar je znano tudi pri Nemcih), da bi se verne duše lahko pogrele. Na Slovenskem je tudi navada reči, če se kakšna škoda naredi: 'Naj bo za duše v vicah...’ V Beli krajini so šli gospodarji na vse svete v klet in odvili prešo, da bi se rešila duša, če je morda katera zašla vanjo, ponekod pa poskušajo vino in pravijo, da ’p-ijejo za verne duše’. Lačne so tudi duše v vicah Na večer pred vernimi dušami postavijo na mizo blagoslovljeno vodo in hleb kruha, v goricah tudi kozarec vina, ter prižgejo oljenko. Z blagoslovljeno vodo se verne duše ohladijo, z oljem si namažejo pekoče rane, lučka jim osvetli za-temnele oci, s kruhom iz domačega žita pa se okrepčajo. Na Štajerskem se polagali na mizo tudi hren za verne duše, ’da se morejo ž njim poživiti’. Tudi ko so zjutraj našli na mizi pijačo in jed nedotaknjeno, so še naprej živo verjeli, da so mrtvi bili v gosteh, ne da bi se bili dotaknili darov. Zadovoljili so se namreč z žrtvijo, ki so jim jo bili živi namenili. Jed in pijačo na mizi so blagoslovili in živi so jo potem zaužili kot pos-vecene darove, ki prinašajo zdravje in rodovitnost. Gospodinje o vseh svetih obdarujejo otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki jim pravijo prešice, vah-tiči, krapci ali celo dušice. Po nekaterih kmetijah so jih napekli tudi po nekaj sto m po stari veri je bilo treba razdati vse, sicer bi bila pri-hodnja letina v nevarnosti. Poročilo iz konca prejšnjega stoletja pravi, da si je na Gorenjskem marsikateri berač nabral o vseh svetih toliko kruha, da je imel hrane za nekaj mesecev: Isti dan si ubožci po gorenjskih kmečkih hišah kar vrata podajajo.” Na Štajerskem so pekli ajdov kruh, prešce, s katerimi so imeli veselje posli in otroci, ki so skrbno pazili, koliko je vsak dobil. Za nameček dnine je skuhala gospodinja ajdovih žgancev, posli pa so imeli ta dan ’mali božič’ in so smeli iti domov pogledat k domačim ter staršem, da so jim nesli poskusit prešco. Gospodinje pa so prešce nosile tudi K farni cerkvi in jih pred službo božjo razdale be- OPEL'0 AVTOHIŠA JAKOPEC NAŠA PONUDBA: - prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL - sistem staro za novo, staro za staro - pooblaščen servis, garancijska popravila - kleparstvo, ličarstvo - prodaja originalnih rezervnih delov - preizkusne vožnje z vozili OPEL KREDIT T+5% LEASING DG 5 LET osorna ©n (G® SS®® IDUmI ve,enie,K0^^kSKSK ©PIL MQ4 iASlIONdt AWT©! račem, da bi popoldne in naslednji dan molili za verne duše v vicah. Bledi spomin na verne duše Dan za vsemi svetimi je posvečen spominu vernih duš, ki so ga pričeli praznovati konec prvega tisočletja, vendar pa počasi tone v pozabo. Po poganskem izročilu so se duše rajnikov vračale iz onostranstva in treba jih je bilo potolažiti z žrtvami. V prvih stoletjih krščanstva pa so gojili predvsem spomin na duše rajnih, ki so morale na kraj očiščevanja, v vice. Frankovski opat Odilon je leta 998 ukazal vsem benediktinskim samostanom, da morajo dan po vseh svetih vsi redovni mašniki maševati za dušni mir vseh umrlih svetnikov, zgled benediktincev pa je bil v Cerkvi na splošno uveljavljen leta 1006. Cerkev je s tem najprej strnila na en sam dan številne poganske spominske dneve mrtvih, iz nemirnih duš umrlih prednikov pn je napravila trpeče verne (krščene) duše v vicah, ki jih je treba odrešiti in jim pomagati v nebesa. Ponekod v Sloveniji verjamejo, 4? se pridejo na večer vseh svetm duše gret na dom, zato jim zanetijo v peči, prasketanje ognja !n cvrčanje gorečih polen pa naznanja po stari ljudski veri navzočnost vernih dus, ki trpijo v ognju. Y plamene jim zato vržejo nekaj drobtinic kruha, da se nasitijo ali celo soli, da bi jim olajšala bolečine. Tudi na dan vernih dus so hodili otroci in siromaki pobirat 'dušno pecivo’, ki naj bi bilo. p° krščanski logiki plačilo molitvi za verne duše, po predkrščanskih poj-movanjih pa so rajniki teriali žrtev za to, da so prinašali rodovitnost, dobro letino m blagoslov. Trpka misel na smrt O vseh svetih je po ljudskem mnenju ponekod konec babjega leta, ki nastopi drugod šele o Martinovem. Pridelki so pospravljeni, zato pravi pregovor: Oznanjeni so vsi svetje, spravljajte kmetje! Glede vremena pa velja: 'Kakor se perilo, tako se potem tudi koza zivadi suši, če imaš žehto med svetniki in Martinovim.’ Navadno pa vreme tudi pripomore, da ljudje o vseh svetih in na vernih duš dan niso preveč veseli in dolga vrsta pesmi priča, kako J= slovenski človek doživljal občutje smrti: Od enga vrta čem zapet k je žalostno za slišat, ki je pripravljen vsem ljudem in tud nam vsem zagvišan: od tega žegnanga bntofa. V naši deželi je spomin na mnog6 stare običaje o vseh svetih in vernih dušah zamrl po drugi svetovni vojni, vendar je socialistična Jugoslavija - kakor nekoč krščanska cerkev poganske praznike - tun' praznik vseh svetih sprejela za svojega, ga poimenovala dan mrtvin m se glasno spominjala vseh, ki so padli v obrambi pred invazijo okupatorja. Dominika Sambolič HoMargI d,o.o, Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Ponudba meseca oktobra: - pesek beli vreča samo 680,00 - zemlja črna za grobove - sveče - sadike mačeh - jagode mesečne - folija za jagode - sadike resja, krizantem, rododendroni - vrtnice vseh vrst - !NOX posode (nerjaveče) - vse za kletarje in čebelarje - SADIKE sadnega drevja - gumi škornji “%.GOLDIMG G0ST1NSTV0-TURIŽEM p.o., / ŽALEC Vabljeni na martinovanje v GOSTIŠČE KOLODVOR v soboto 8,11 d 99 7 v torek 1111,1997 Zaželjene rezervacije na te!.: 063 716 907 OB MARTIMO - MARTINOVA GOS V VSEH G0LDIN0VIH GOSTIŠČIH Sintex Tr9tzinoZr ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu Da bo praznik še lepši vas vabimo na r J_ir. f ii lil 'L /MIO V soboto, 25. oktobra ’97 pred blagovnico Agrina v Žalca. Velika prodajna akcija 2 zabavnim programom: O prodaja jabolk in sadnih sadik MIROSAN O strokovno svetovanje na temo sadno drevje O prodaja zemlje, rož, sveč O virtuoz na harmoniki Zoran ZORKO O degustacija vin in še kakšno presenečenje... k Hmezad AGRINA d.d., Celjska c. 7, 3310 Žalec, tel.: 063 715-311 A ___________________________ Pohištvo Sanlestoo Prepričajte se o veliki in ugodni izbiri pohištva v naših poslovalnicah: FRANCOSKA POSTELJA ..16'0*200. pa, •/: jjpr-J ^ m * 12.900 SJT mc 95,1 95,9 lOOJMHi Polzela P, i 6AVINJSKA bomo-POSREDNIM DRUŽBA d.d ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE oznake B in G po najvišjih dnevnih cenah PIVOVARNA LAŠKO 3.650,00 GORENJE VELENJE 1000,00 POTROŠNIK CELJE 800,00 CINKARNA CELJE 5.000,00 JUTEKS ŽALEC (B,D) 860,00 JUTEKS ŽALEC (G,C) 1.100,00 SAVA KRANJ 6.500,00 In druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. -jubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). fOTOKAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 S TV SAVINJSKA TV STUDIO FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: 716-116, fax: 711-153 NOVO-VZHM "EKOLOŠKE liji" -VZMETNICA VRHUNSKE KAKOVOSTI JE NAMENJENA LJUDEM, KI IMAJO TEŽAVE S HRBTENICO OZIROMA IMAJO RAJE TRDO LEŽIŠČE; JE ORTOPEDSKA ZATO POMAGA VAŠEMU ZDRAVJU - VZMETNICA JE ZIMSKO-LETNA- ZIMSKA STRAN JE OBDELANA S 100% VOLNO, NA LETNI PA JE BOMBAŽNA PREOBLEKA - VZMETNICA JE PROTIBAKTERIISKO ZAŠČITENA - ZA POLNILO JE PROIZVAJALEC IZBRAL POSEBNO PENO (BREZ VZMETI), KI NE VSEBUJE FREONA IN JE ZRAČNA - PRIMERNA JE TUDI ZA GIBLJIVE POSTELJNE VLOŽKE GARANCIJA? 1© LIT SALON POHIŠTVA SZ ¥ TiTfC € 11VT v MOZIRJU, Šolska ul. 10 ** * d.e.o. tel. (063) 833-446 833-455 m (m/m I pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 l MSPM© HJ(Si(2)ffi)F3© ¥ OKTOEE.U - pisalna miza VN-MP: hrast, jelša, beli jesen ■ računalniška miza C15/RM v štirih barvah • video vitrina VO-I - manjša • video vitrina VO-II - večja - klubska miza C 14/N: hrast, jelša, beli in črni jesen '< - klubska miza VN-K3IN v štirih barvah 7.907.00 SIT 10.547.00 SIT 8.699.00 SIT 12.659.00 SIT 5.531.00 SIT 7.907.00 SIT - regal NIK I v barvah: jelša, beli jesen in jesen črno-srebrno 46.187,00 SIT - regal NIK II v treh barvah 65.987,00 SIT - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. - ugodna nonudba kuhinj v izvedbi HRAST POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 VABLJENI! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 Trgovsko irs servisno remontno podjetje, d.d. AVTO CIELJIš 3000 CELJE, Ljubljanska c. 11 osebna in komercialna vozila nnnn fil iSmi ao PEUGEOT LADA tovorna vozila |VECO VELIKA IZEIRA NA ENEM MESTU © Nadomestni deli za osebna vozila ©Nadomestni deli za tovorna vozila ^Veleprodaja in maloprodaja nadomestnihdelov Servis za tovorna in osebna vozila iLeasing, krediti od T+5% dalje ^Tehnični pregledi _ „ .m^e ©Avtopralnica in še to se Avto hiša KOS Ločica ob Savinji 2/B, POLZELA Tel.: 063/ 702-660, 702-230 A Avtohiša KOS pooblaščeni serviser in prodajalec vozil CITROEN z dolgoletno tradicijo obvešča cenjene kupce, da ima na zalogi omejeno količino osebnih vozil CITROEN z dodatnim popustom, ter omejeno količino tovornih vozil z dodatnim popustom! ■pjRPP m I 1 X' Mariborska 1,3000 CELJE SLOVENIJA tel.: ++386-63-482933 fax: ++386-63-442057 Izletnikova T um stična Agencija ITA - Izletnikova turistična agencija Celje, Mariborska c. 1 (Poslovna stavba SRCE), tel. 441-150, 482-933 prišla vas je razvajat Sodobno oblikovana, z nežno zaobljenimi robovi, nizkospuščenim nosom in sorazmerno mišičastim zadkom. SPOZNALI JO BOSTE ZA SVOJO! / /' CITROEN XSARA / m---m Bodite tudi vi med prvimi, ki boste spoznali Xsaro. fj A A Avto Muršič / wwm mmmmm Tip vozila vrata kW/KM Cena DEM L4i X 5 55175 21.990 1.4i SX 5 55/75 23.490 I.6i SX 5 65/90 24.490 \l.8i 16VSX\ 5 \ 81/112\ 29.990 AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE, 063/856-852 Miroge, Arja vas 24, Petrovče Tel./fax: 063 707-254 Mobitel: 0609 633-623 ALI ŽE VESTE, S ČIM BOSTE OBDARILI SVOJE SODELAVCE IN POSLOVNE PARTNERJE? - PISALA (PILOT, STADTLER, MICRO...) - ROKOVNIK! - KALKULATORJI (CASIO, TRULV, FACIT...) - KOLEDARJI SUPER CENE IN IZBIRA ZAHTEVAJTE PONUDBO ^ki br/ij ^ • NIKA«^ ■NIKA- s mm Tržnica Žalec, Telefon: 063 715 526 Z m '2iW& - POPESTRITEV PONUDBE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO I ©IfM IKI® - uvoz iz Francije (trenirke, mikice, hlače, spodnje perilo) - jesenska kolekcija MENI CLUB - jesenska kolekcija OSH-KOSH - velika izbira otroških hlačnih in kratkih nogavičk KONČNO...TUDI PRI NAS AVTOMOBILI NA ZALOGI : podložene jeans in žamet hlače | ZIMSKE GUME BREZPLAČNI FULDA NA PLATIŠČIH ^ od 14.500 SIT O. Servis Krbavac Ugodnosti pri nakupu: akumulatorjev, brisalcev, hladilne tekočine, vitrexa, zimskih gum, brezplačna montaža Kf&StU! tib Ml 3S, Šmrino ob Poki, ToUr-i/.: (053) 335-2‘Jii EDINIpooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Vozili smo: Dolgopričakovana citroenova novost citroen xsara je v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu zamenjala svojega predhodnika citroen ZX. Sicer sodi novinka xsara na avtomobilski lestvici nekoliko višje od predhodnika ZX, konstrukcijska zasnova pa ima le malo skupnih potez. Tudi oblikovno je sprememba več kot očitna. Sodobno oblikovana, z nežno zaobljenimi robovi, nizkospuščenim nosom ter Mišičastim zadkom bo vsekakor velik tržni adut Citroena Slovenija. Ssara, kot naslednjik ZX-a se naslanja na uveljavljene hišne oblikovalske poteze. Testno xsaro 1.4i z opremo SX smo dobili v Avtocentru Muršič v Velenju. SX oprema pomeni, da ima citroenov povinec veliko opreme že v osnovni inačici - servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, zračno blazino za voznika, odbijače in vzratna ogledala v barvi karoserije, zatemljena stekla, kodni ključ, digitalno uro, po višini in foto: Samo globini nastavljiv volanski obroč, električni pomik sprednjih stekel in sovoznikovega vzratnega ogledala. Z nekaj doplačila pa lahkom xsaro opremite z litimi platišči, ABS zavornim sistemom, sovoznikovo zračno blazino in stranskima zračnima blazinama. Za dodamo ugodje pri vožnji pa bosta posrbeli klimatska naprava ali elek- Notranjost Xsare spominja na Saxa, volanski obroč je opremljen s stikali za Kontrolo radijskega sprejemnika, pregledni merilniki in lahko dosegljiva stikala na armaturni plošči. foto: Samo d^Dtoelektrlka In trgovina z rezervnimi deli goLič Bjavas16, tel-: 724-1 98 •žfžliircJ&TzišfM avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike c\j infjnjt/ fr n CAR TECNOLOGV COML ELECTRONIC Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! PRAZNOVANJE 30 LET AVTO MURŠIČ V VELENJU V Avtocentru Muršič v Velenju so v četrtek, 9. oktobra pripravili veliko slovesnost ob njihovi tridesetletnici. Na prireditvi, kateri so prisostvovali nvtogi pomembni gostje, med njimi generalni direktor Citroena Slovenija Philippe Vincent in župan mestne občine Velenje Srečko Meh, so v kulturnem programu nastopili plesna skupina Spin in oktet Mavrica. Poudariti je potrebno, da so se na prireditvi pojavili tudi novinarji iz Francije in tako ponesli ime Avtocentru Muršič širom po svetit S. J. Le kako bi v avtomobilu brez posebnega truda pospravili knjigo formata A4? Preprosto: kupite si Xsaro! trično nastavljivo strešno okno. Xsaro 1.4i SX poganja 1.4 litrski bencinski motor s 75 KM in največjim navorom 115 Nm pri 5500 vrtljajih. Najvišja hitrost te inačice je 176 km/h ob porabi 5,8 do 7.2 litra neosvinčenega bencina na prevoženih 100 km. Pri vožnji z xsaro boste deležni vse citroenove ugodnosti. Od udobja za voznika, ki mu ga omogočajo nastavljivi sedeži (tudi v ledvenem delu) do pozicije stikal, ki so lahko dosegljiva tije) za upravljanje radijskega sprejemnika kaz z volanskega obroča. Sedeži so izdelani iz različnih penastih gum, dvojna tesnila na vratih zelo dobro tesnijo, izolacija na podu pa zanesljivo duši brnenje motopa. Nevšečnosti, ki jih marsikateremu vozniku povzroča cvetni prah pa preprečuje mikrofilter, ki je vgrajen v napravo za kroženje zraka. In še nekaj je posebno povdariti. To je servisni kjuč, ki preprečuje radovednežem vpogled v vaše osebne stvari, shranjene v predalček pri so- ORLA 144S n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841 O PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL O PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED O GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO -Se /čsvcj&evKKŽaautt-/ in ergonomično oblikovana. Xsara ima tudi že znano postavitev stikal (iz xan- vozniku ali prtljažniku. Citren xsara bo vsekakor velik konkurent tako evropskim kot tudi azijskim avtomobilom v tem avtomobilskem razredu, saj kupec za svoj denar dobi dober, varen in cenovno zelo ugoden avtomobil. S. J. Priročen prostor za CD plošče ali za kaj drugega. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci iz številke 60: 1. nagrada - bon Kupra 5000 SIT Marjana Trost, Ul. Talcev 5, 3310 Žalec GESLO: ŽENSKA JE BOGINJA DOMAČEGA OGNJIŠČA Nagrado lahko prevzamete v uredništvu: GLAS SAVINJSKE, ŠLANDROV TRG 20, 3310 ŽALEC Rok za prevzem nagrad je 30 dni. DOLOMITI Sestra Nina, sestrična Vesna in jaz smo bile na počitnicah pri teti v Gradcu. Nekega večera smo se dogovarjale, kam bi šle na izlet Odločile smo se za hribovje z imenom Dolomiti v Italiji. Tako smo se naslednje jutro zelo zgodaj odpravili proti Italiji. Vreme je bilo zelo slabo, saj je deževalo. Pričakovale smo lep sončen dan, saj je bilo prejšnje dni pasje vroče. Tako smo se počasi odpeljale od doma v upanju, da se bo vreme izboljšalo, a to se ni zgodilo. Začelo se je megliti, bliskati in grmeti, ko smo se peljali po avtocesti, v Celovcu pa je le še malo škropilo. Nekaj kilometrov smo se peljali ob zelo lepem in velikem Vrbskem jeze-ru. Ob jezeru so prekrasne stare hiše in vile. Kmalu smo prispeli do italijanske meje Trbiž. Tam smo popili znamenit italijanski kapučino. Čez tri ure, ko smo bili že daleč v gorah, smo se ustavili v gostilni in pojedli, jasno, špagete. Vreme je bilo lepo in sončno, ko smo prispeli do težko pričakovanih Dolomitov, kjer so nas pozdravile ka-plice dežja in megla Bili so zelo jezni, ker se zaradi megle skoraj ni videlo Dolomitov. Kmalu se je megla razkadila, a začelo je deževati. Okrog petih popoldan smo prišli v mesto Gortina D’Ampezzo, kjer vsako leto potekajo smučarske tekme. Nato smo se peljali 15 kilometrov više, v vasico Tolmenzo, ki je na višini 2010 metrov. Bilo je zelo mrzlo. Tam je bila tudi gondola, s katero si se lahko peljal na dolomit, visok približno 2600 metrov. Bilo je grozljivo že na pogled, če pa bi se peljala z njo, bi najbrž od strahu umrla. Dolomiti so gromozanski in nekatere je prekrival že sneg. Ko smo se odpravili domov, je posijalo sonce in Dolomiti so bili videti čudovito v soju sonca. Zvečer je začelo deževati, ko smo se peljali po avtocesti proti Gradcu. Doživeli smo res paleto vremenskih sprememb. Okoli polnoči smo se vsi izmučeni vrgli v postelje in zaspali. Bil je zelo lep izlet, saj takšnih gora še nikoli nisem videla. Klavdija Jelen, 7.c OŠ POLZELA POČITNICE NA KRETI Letošnje počitnice so bile zame nekaj posebnega. Začelo pa se je takole. Neko popoldne je zazvonil telefon. Dvignila ga je mamica in čez nekaj minut je bila zelo razbuijena. Ko je odložila slušalko, smo napeto čakali, kaj bo povedala. Rekla je: “Gremo na Kreto!” Začele so se priprave. Bili smo zelo vznemiijeni. Napočil je dan, ko smo se odpravili na letdišče Brnik. Zraven sta šli še teta in sestrična Sanja. Ko je bil čas za polet, so se odprla vrata letala. Malo me je bilo strah, čeprav sem se že peljala z letalom. Pred vzletom smo se pripasali. Pilot je vključil motorje in začeli smo se premikati. Naenkrat je letalo pospešilo in dvignili smo se v zrak. Ko sem pogledala skozi okno, je bil čudovit razgled. Najprej so bile spodaj hiše, polja, reke, jezera, ko pa smo bili že dovolj visoko, smo leteli nad oblaki. Pristali smo na letališču Heraklion, v glavnem mestu Krete. Utrujeni smo se z avtobusom odpeljali v Malio, pred naš apartma. Morje je bilo čisto blizu, saj sem zaspala ob poslušanju valov. Ko smo se zjutraj zbudili, smo se napotili na plažo. Voda je bila kristaho čista, pa še zelo dolgo plitva. Obala je bila iz same mivke, ki je bila že malo vroča od sonca. Marsikaj zanimivega smo počeli. Sposodili smo si avto in z njim prevozili tisoč kilometrov po Kreti. Odpeljali smo se na Way, Iger smo si poiskali senco med naravnimi palmami. Odšli smo tudi na Matalo, kjer je voda izdolbla luknje v sami skalnati gori. V tiste luknje so nekoč pokopavali ljudi. Ostale so le še tmge. Ogledali smo si tudi jamo, v kateri je bil rojen Zeus. Z ladjo smo šli na najjužnejši otok v Evropi, na Crissi. Tam je podnebje, podobno afriškemu. Nič čudnega, saj je Afrika od tod oddaljena le 270 kilometrov. Na Crissiju je bila mivka čisto bela, samo grmičevje in ničesar drugega. Na južni strani je bila le ravnina in pogled na Afriko. Voda je bila kristalno čista in dno je bilo čisto belo. V Maliji, kjer smo bivali, je bilo morje večkrat razburkano in bili so tako visoki valovi, da so te lahko kar potegnili za sabo v svoje globine, mi pa smo se metali na njih in jih preskakovali. Zadnji večer smo šli v grško restavracijo, kjer so plesali grške plese. Povabili so me medse in me naučili nekaj grških taktov. Ugotovila sem, da so Grki zelo gostoljubni, kar mi je bilo zelo všeč. Naslednje popoldne smo se vračali z letališča Heraklion domov. Bila sem zelo zaspana, in sem prespala ves polet. Na Brnik smo prispeli ob štirih gutraj. Odpeljali smo se domov. Zame je bilo to potovanje čudovito, nepozabno in neponovljivo. MARIJA VILČ, 7b OS POLZELA RiBHO Vau, počitnice v polnem teku! To je bila edina misel, ki tram je rojila po glavi, ko smo se z avtobusom peljali proti Ribnem. Vsi nadobudni taborniki smo se odpravili taborit. Po u-trujejoči vožnji smo prispeli v tabor, ki je sameval na čudoviti gozdni jasi. Že na vhodu je bilo čutiti tisto pravo taborniško vzdušje. Najbolj napeto je bilo za male črvičke, ki so bili prvič na tabojenju. Naselili smo se v šotore, ki so bili postavljeni v vrsti okoli tabornega ognja in jambora, na katerem sta plalopali zastavi. Nasproti je bil SALOON - nekakšen taborniški bar in pa kuhinja z jedilnico. Razdelili smo se v vode, to je skupina tabornikov približno iste vrste, ki jo vodi vodnik. Sedaj pa se je začelo. Vozli gor, vozli dol, šotorke, vodovi kotički,’ vodove zastave, pohodi, igra in še enkrat igra. Vse to in še več smo počeli čez dan. Zvečer pa se je začela zabava. Zbrali smo se okoli tabome-ga ognja in prepevali, zaigrali kakšen skeč, skratka, zabavali smo se. Na žalost smo imeli tudi malo dežja in najbolj neprijetno zaradi tega je bilo straži, ki je morala vso noč stražiti zastavo na jambom. Vse nevšečnosti pa smo premagali in se zabavali, seveda pa smo se tudi veliko naučili. Predvsem to, kako spoštovati naravo. Sedem dni nam‘je zelo hitro minilo, in ko je bilo treba iti domov, nam je bilo kar malo hudo, saj smo se morali posloviti od vseh novih prijateljev, ki smo jih tam spoznali. Ko sem o-dhajala, sem se še zadnjič ozrla in videla, kako je tabor spokojno zaspal ob uspavanki ptic, poln lepih spominov. Kiistina Melanšek, 8. c OŠ Polzela URŠKA DANAŠNJEGA ČASA Prelep pogled na svetlo Ljubljano je Urško kar prevzel. Odločila se je, da se odpravi na ples in tam ostane do poznih jutranjih ur. Odšla je v disko, kjer pa je bilo največ mladine. Na sebi je imela srajco, zavezano v mornarski vozel, hlače z luknjami, ki so bile take, kot bi jih prežvečili molji. Mar veste, zakaj? Hotela je biti najbolj moderno dekle. Obuta je bila v rdeče buleije s hrastovo peto. Njeni lasje so bili kostanjevo rdeči, vmes pa je imela svetle pramene. Se to. Na očeh in ustnicah je bilo šminke za prst debelo. Z zelenimi očmi, prav takšnimi, kot jih imajo krokodili, je moške obrala od pete do glave in si izbirala pravega, da bi se z njim ob glasbi zavrtela. Ce jo je kdo prišel prosit za ples, je odvrnila, da ni dovolj dober zanjo in si bo moškega izbrala sama. Izza šanka je prišel neki frajer. Imel je usnjeno jakno in hlače iz džinsa. Na glavi je nosil klobuk, kakršnega nosijo kavboji. Oči so mu zakrivala temna očala Korenjak se je približal Urškini osamljenosti. Malo se je oziral okrog, nato je odložil očala, cigarete in steklenico žganja na njeno mizo. Povprašal jo je, če bi šla z njim na ples. Urška je takoj privolila in njene nežne roke so ga že prijele okrog pasu kot ribo na trnek. DJ. zavrti tetino glasbo. Ob njej plešeta tako, da noge dvigata v zrak, kot bi preskakovala visoke ovire. Za njiju se nobeden ne zmeni, kajti vsak ima svojo družbo. Kar naenkrat glasba utihne. D J. napove obvestilo o hudi prometni nesreči: “Zaradi prehitre vožnje se je tovornjak zvrnil v Ljubljanico. V cisterni je imel strupene snovi, ki pa so se že razlezle po vodi, še preden so prišli reševalci. Na žalost so vsa živa bilja v reki poginila.” Urškinega partnerja je prijela jeza, in pričel je glasno vreščati. Med tem pa se je zagovoril: “Saj zdaj nimam kam iti, vse reke so že onesnažene, niti stanovanja in školjk si ne morem več privoščiti, tudi žena in OHRIDSKI BISER « - V arodnjih jutranjih urah smo se o-dpravili na dolgo vročo pot, ki je: bila krušena s polji sončnic. Ker zaradi velike gneče nismo uspeli preiti;: ; hrvaško-srbskespieje, smo se odpravili na Madžarsko, kjer smo tudi prenočili. Naslednje jutro smo .šli na pot zgodaj in smo hitro prevozili celotno Srbijo.; Na tej strani poti me je najbolj prevzel pogled na milijonsko mesto Beograd. Njegovi visoki bleščeči nebotičniki in solpnice so me očarali, še poscirei pa so >0 mi v spomin vtisnile pravoslavne grob1 niče, ki so krasile grič ob cesti. V ..poznih večernih urah smo prispeli v pDhrid. Desetminutna vožnja nas je peljala do hotela. Resnično nisem doživela te lepote, ker sem bila pre-tiiveč utrujena. TodiPIčpota me je očarala v jutranjik urah, ko sem se prebudila iz globofcega spanca Sprt a nisem verjela, da gledam tako veliko jezero iz tako mogcKriega hotela. Neopisno lep je bil sprehod ob kristalno bistrem jezeru, ki so ga krasilfbistri valovi. Zvečer smo se o-; dpeljali v mesto. Mesto krasijo številne zlatarne. Izjiifjhovih izložb se® . kar lesketajo beli ohridski biseri. Po daljšem spehodu in ogledu zname-‘nitosti starega dela mesta smo odšli na večerjo. Izbrali smoičudovito restavracijo tik ob obali. Postregli & nam s čudovito ohridsko postrvijo iri; drugimi speciafetamKi^akedonske llpuhinje. Bil je čudovit večer. V na-Rlednjih dneh smo si ogledali mestp, kjer je delal in je pokopan sv>. Naum. Prevzeli so me gejziiTČmega Drimu. ki teče po jezeru svoj mrzel tok.;;iPrav tako osupljiva pa je bila zgodba o jegulji, ^akatffo pravijo da živi le v OhridstostBf jezeru. Njena pot drstenja pa vodi vse do Mehiškega zaliva. Prisluhnili smo tudi zgodbic Cirila in Metoda, in njunih petih učencih. Kasneje pa smo. si ogledali legendarne cerkvice, po katerih je to mestece še posebej paho. Prav tako pa smo selpjali do cerkvice, imenovane Zaum. do katere je možno priti le s cBlnom.' Med vožnjo sem opazovala bleščeče dno jezera, ki so ga krasili bistri kamenčki. Zadnji ciisThašega bivanja v Ohridu šo bili na jezfu veliki va* ovi, skoraj takšnji kot na. morju. Vendar me moja. velika želja po kopanju ni odvrnila, da še zadnjič zatižijem to veliko lepoto narave: Spet je prišel dan. ko sem monJa reči tep jlepoti zbogom. ' A teh liioatniFgcjtpv ‘zabiti, "gotovo ne; bo mogoče ix> Tanja Terglav, Zci, fr OS Polzeli ■ I ot...” Še preden je izstrelil jezo do konca, je Urška planila v jok in s hitrimi koraki stekla iz zabave, češ, da se s tem človekom ne bo več družila. Zdaj živi samo v neki napol zgrajeni hiši tam nelge visoko v gorah. To pa se ji je zgodilo zradi prevelike izbirčnosti. Ko pa se je želela poročiti, je zdaj ni maral nihče več. MATEJA JELEN, 7. e OS ŽALEC CELJSKA UMETNEGA NA TEMO PROSTETUCUE IN HOMOSEKSUALNOSTI V galeriji Hodnik v prostorih celjske Ga-krije sodobne umetnosti je bila 10. oktobra odprta razstava fotografij Saše Leben 'Druga dimenzija’. Gre za prvo samostojno razstavo absolventke oblikovanja vizualnih komunikacij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, na kateri se umetnica predstavlja s ano-belimi fotografija-itti posameznikov v naravni velikosti. Kot celota slike sestavljajo zgodbo, ki obravnava marginalni področji prostitucije in homoseksualnosti. Razstava bo na ogled še do 5. novembra. PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC SLAVI Čeprav je planinska dejavnost v Žalcu stara že preko sto let, letos slavi društvo svojo tridesetletnico. Planinstvo se je po drugi svetovni vojni povsem drugače organiziralo in tako so skoraj po vseh krajih nastala samostojna društva V Žalcu se je to zgodilo pred tridesetimi leti. Društvo je v tem času pridobilo mnogokaj. Danes upravlja z dvemi postojankami in sicer na Bukovici ter Šentjungertu ima pa tudi svoje sekcije v Galiciji in Ponikvi ter krožke po Osnovnih šolah v Žalcu, Petrovčah, Gotovljah, Pirešici in Ponikvi. Centralna proslava bo 29. novembra v Domu II. slovenskega tabora z razvitjem prapora, podelitvijo priznanj in spo-rninskih priznanj za nekdanje funkcionaije. V pripravah za to praznovanje planinci iz Žalca pridno zbirajo prispevke za prapor v obliki žebljičkov ter spominskih trakov, tako da bo proslava jubileja kar se da svečana in veličasma. -nko TUDI IZ MALE SOLE SO PRIŠLI VELIKI LJUDJE Dejstvo, da so skoraj povsod pričeli z opismenjevanjem duhovniki, drži tudi za Ponikvo. Ze leta 1847 so pozidali k župnišču sobo, ki je služila tudi za šolo. Ko je bila pozidana prva javna šolska zgradba, je leta 1878 prišel na Ponikvo prvi deželni učitelj. V tej zgradbi je danes vrtec, mala šola ig knjižnica, ki deluje v okvirju Občinske matične knjižnice Žalec. Leta 1903 je bila pozidana nova šola, stara pa je postala zgolj stanovanje m učitelja ’Novo’ šolo so sicer malo posodobili leta 1971 s samoprispevkom, obljubljali pa so tudi nov vrtec, vendar t^zen obljub še do danes ni bilo nič narejenega. Tako še naprej gostuje v stari stavbi šole, v zgradbi, ki je med najbolj ogroženimi v vasi. __________ Šola je podružnična in ima štiri razrede, višjo stopnjo pa učenci obiskujejo v centralni šoli v Žalcu. Čeprav so nekoč morali otroci v šolo od blizu in ^aleč peš, danes ni več tako. Do šole jih iz vseh zaselkov pripelje kombi, v Žalec pa se vozijo s sodobnim avtobusom. Poučevanje poteka v dveh samostojnih razredih in enem kombini-mnem.. Računajo, da drugo leto ne bo več tako in bodo vsi razredi samostojni, saj predvidevajo, da bo preko 50 učencev. V okviru šole deluje tudi šolsko kul-tumo-umetniško društvo, ki dopolnjuje delo ultumega društva na Ponikvi. Sola ima tudi svojo knjižnico, žal Pa je propadla krajevna knjižnica v Zadružnem domu. Nekaj še uporab-mh knjig je prevzela šolska knjižnica. V okviru šole deluje tudi šolska hranilnica in ravnatelj Anton Lah zatrjuje, da so mladi Ponkovljani najboljši varčevalci v občini. Vsi učenci ter krajani skupaj z učitelji pričakujejo, da se bodo nekoč vendarle našla sredstva za novo šolo, v kateri bodo vsi prostori skupaj s telovadnico, s katerimi bodo tudi njihovi malčki dobili skupaj z drugimi v občini enake poogoje pri svojem odraščanju in razvoju. Zaenkrat jim preostaja le, da obstoječe nekako krpajo in vzdržujejo, pa kljub temu je iz te male šole prišla marsikatera pametna glava, kot je bil nekoč na primer klasični fililog, slavist, strokovni pisatelj in pisec latinskih šolskih učbenikov Janko Košan. nko DOBRE VOLJE JIM NI MANJKALO Nedavno tega so upokojenci iz pododbora Žalec imeli letos že drugi samostojni izlet. Tokrat so se napotili po poti, na kateri je pred 100 leti deloval t. i. slovenski Robin Hood ali Franc Guzaj. Peljali so se mimo njegovega rojstnega Sv. Primoža in se ustavili na Prevoiju, Iger so mu prijazni domačini postavili- primeren spomenik. Pot so nadaljevali preko Kogega do Podsrede, kjer je Franc Guzaj v svojih podvigih tudi odkupoval mačke in si tamkaj ogledali v turistično-infor- mativnem centru film o slikovitem kozjanskem svetu. Zaključek so imeli v slikoviti vasici Treče, kjer so sredi vinogradov imeli kosilo. Med vinsko trto so se v prijetnem vzdušju prav lepo zabavali. Ker jim je ostalo še dovolj časa, so se oglasili še v naravnem akvariju v Imenem ter novi Halaijevi pivovarni v Olimju. Kot so povedali vsi udeleženci, jim izleta v ta lep del Slovenije ni bilo žal. -nko Jesen zna biti zelo lepa, kot zna biti tudi jesen življenja. Odvisno je pač, kako si jo urediš. V LJUBLJANI ŽE TRETJIČ FESTIVAL MESTO ŽENSK V Ljubljani od 17. do 24. oktobra že tretje leto zapovrstjo poteka mednarodni festival sodobnih umetnosti, poimenovan Mesto žensk. Festival se je pričel z odprtjem fotografske zbirke iranske umetnice Shirin Neshat, The women of Allah (Alahove ženske), ki se v glavnem ukvarja z islamskimi ženskami v vojski in s konceptom shahadata (mučeništva); na ogled je bil film režiserke Mary Har-ron Ustrelila sem Andyja LVarhola, filmski portret kontroverzne in radikalne feministke Valerie Solanas; s prvo samostojno koreografijo se je predstavila članica slovenskega Društva za sodobni ples, plesalka Maja Delak, katere plesno predstavo je navdahnilo življenje in delo kiparke Camille Claudel; ogledati pa si je bilo mogoče tudi dokumentarni film Se spominjaš revolucije režiserke Loredane Bianconi, ki predstavlja štiri vodilne aktivistke Rdečih brigad, levičarskega oboroženega gibanja iz 70-ih let v Italiji. Nadalje se jevbilo mogoče udeležiti o-krogle mize Ženske v oboroženem gibanju, na kateri so razpravljali tudi Lo-redana Bianconi, režiserka že omenjenega dokumentarca, dopisnica Dela Mojca Drčar-Murko, pesnik Jaša Zlobec, novinarka Ida Dominjani in Andrej Mrevlje, novinar iz Rima. V spremljavi Haifa Arab Musič Orche-stra je pesmi iz sporeda Umm Kalthoum, t.i. arabske Marije Callas, prepevala 27-letna Izraelka Zehava Ben, prisluhniti pa je bilo mogoče tudi solo koncertu ameriške tolkalistke Amy Lynn Barber in prisostvovati glasbeni, likovni ter video ustvarjalnosti a-vtorice Marše. 22. oktobra ob 20.30 pa bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu plesna predstava in video umetnost z naslovom Splayed Mind Out, avtorjev Meg Stuart in Garyja Hilla. Že od 10. ure dalje istega dne bo v Kinoteki na Miklošičevi 28 potekal tudi maraton filmov in videa slovenskih avtoric, poimenovan Ne samo en dan slovenskega ženskega filma in videa, ob 15. uri pa bo v Cankarjevem domu E 8/9 okrogla miza z naslovom Politike identitet v državotvornem momentu. 23. oktobra ob 15. uri bo v Cankarjevem domu E 8/9 strokovna konferenca na temo Ženske v umetnosti iz e-vropske in slovenske perspektive, v klubu K4 pa bo istega dne ob 21-ih nastopila Džansever, ena najžlahtnejših pevk romske glasbe na Balkanu. Festival bo 24. oktobra ob 20-ih v dvorani PTL-Prule zaključila plesno-gledališka predstava Deja Donne avtorjev Lenke Flory in Simone Sandrorri. D.S- KRIZANTEMA KEPOVKA Družina: Asteraceae (Composi-tae) - košarice Opis: Številni različki in sorte, pa tudi križanci, ki jih lahko danes občudujemo in jih še vsak dan vzgajamo nove, izvirajo v veliki meri iz dveh vrst, ki sta doma na Kitajskem in Japonskem ter so ju prinesli v Evropo v drugi polovici 18. stoletja; gre Chrysanthemum sinense in Chrysanthemum indicum, trajni zeliki s precej razvejanimi, dla-IM,I ,, m mmsmmm ‘aam kavimi, do meter ali nekaj več močno pernato deljeno listno ploskvijo,'"dlakavi1 i^ sivkasto' Ul črn; 'cveti so zdruzem v cvetne koške, ki so končni ali v zalistjih ter imajo rumen krožeč m raznobarvne jezicaste cvetove. Številne sorte, dobljene z gojenjem imajo navadno vrstnate cvete s precej dolgimi jezičastimi sveti; ‘‘ke-povke so raznih oblik in najrazličnejših barvnih odtenkov, vendar so te-meljne barve bela, rdeča, škrlatna, rumena in rožnata. Ravno na podlagi jezicastih cvetov skusajo razvrstiti številne krizanteme, ki jih danes proda- iain. akn imamn c ^ritimi ^ Čas cvetenja: oktober - november Uporabnost: predvsem za rezano cvetje, pa tudi za gredice in obrobke. Sajenje: spomladi. Razmnoževanje: s potaknjenci, z delitvijo rastlin, ki zrastejo ob stari rastlini ah s semenom spomladi. Okolje: polsenca Vrsta zemlje: na splošno srednje čvrsta in dobro pognojena; dobra je mešanica iz 1/3 gnoja in 1/3 gozdne prsti. r e j > j Vlaga: redno zalivamo, dvakrat ali trikrat na teden Opomba: če hočemo dobiti od ene rastline malo (dva ali tri) koškov ali enega samega, moramo urejati njen razvoj z rezanjem in odščipavanjem popkov in poganjkov; najprej odrežemo steblo od 40 do 15 cm, potem odščipnemo poganjke v zalistjih, pustimo le tri, dva ali enega, kar je odvisno od tega, koliko koščkov, večjih ali manjših, hočemo dobiti. emu ČA RNA Polzela tysi žefffn0. U ‘U TROov/^^^mo v Uk Žalec VOLNE za plašče DIOLENI od 1.590 SIT MAROKENI vseh barv 2.890 SIT SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE MODNI ŽAMETI Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC .AAI S/VAO Že TU/ PRIDITE ŠE VI! P IZ A t X n p KAKO BOLJE... ~ jesti • vedno pojejte zajtrk ® zmanjšajte količino kofeina, ki ga zauživate • pijte velike količine vode - veste, da je popoldansko utrujenost pogosto potrebno pripisati dehidriranosti? • na mizi imejte raje neslane oreščke in rozine kot pa čips in čokolado ® raje uporabljajte olivno olje kot rastlinsko - pomaga pri zmanjševanju holesterola “ telovaditi • pojdite po stopnicah namesto z dvigalom o postavite si realistične cilje - ne vztrajajte, da boste do konca tedna tekli na maratonu, če ste šele začeli telovaditi prvič po nekaj letih ® izberite si obliko telovadbe, v kateri uživate - verjetneje bo, da boste vztrajali ® vsaj 12 minut na dan tecite, hodite ali delajte aerobične vaje, da vam bo srce resnično pričelo pospešeno delovati ® prijavite se v plesni tečaj, drsajte ali pojdite na dolg nedeljski sprehod - ni treba, da skačete okoli v legicah, da bi se telovadba poznala. - spati ® nakapajte nekaj kapljic sivkine oljne esence na svoj vzglavnik, preden greste spat ® ne skrbite, če ne morete zaspati, tudi samo počivanje v postelji vam bo dobro delo. ® izogibajte se mleka in pijač na mlečni osnovi (tudi kakava ter vroče čokolade), ker mleko vsebuje tirozin (sprožilec hormona, ki povzroča stres) ® prižgite si pomirjevalno olje v spalnici - poskusite z vonjem kamilice ® vsaj 15 minut si privoščite za to, da se malce sprostite, preden greste v posteljo ® spočiti si o zmanjšajte stopnjo stresa, tako da si učinkovito razporedite čas - pričnite s tem, da si vsak dan pripravite seznam opravil o nikoli ne puščajte ob strani svojih prijateljev in družine zaradi delovnih obveznosti ® ali veste, da bo pozitivno mišljenje, ki ga imate o sebi in zdrav odnos do sveta okrepil vašo odpornost na stres ® globoko in počasi dihajte, da upočasnite naraščanje napetosti o sami se zmasirajte, kjer se dosežete, pri čemer morate nežno pritiskati s prstnimi konicami TALIJA M. NARASTEK H KAVI Sestavine: - zmes 125 g masla 125 g sladkorja v prahu 125 g bele moke 4 rumenjake - nadev 4 beljake 50 g sladkorja v prahu 50-100 g drobno narezanih lešnikov ali orehov Loči rumenjake jajc od beljakov in jih penasto vmešaj skupaj z maslom in s sladkorjem v prahu. Ko se zmes speni m naraste, ji primešaj moko in jo vlij v pomaščen ter pomokan tortni model. Na 180°C peci 30 minut. Medtem naredi iz beljakov sneg in mu primešaj preostali sladkor v prahu, jtotem pa z njim premaži pečeno pecivo. Posuj z oreh/ali lešniki in postavi nazaj v pečico za nekaj minut, dokler po vrhu ne zarumeni. Pecivo lahko ponudimo še toplo h kavi. Dober tek! Modne novosti so točno določene zakonitosti, ki so predpisane v institutih mode po svetu. Tisti, ki se z modo poklicno ukvarjamo, se z njimi seznanimo približno leto in pol prej. Takrat, ko stvar "postane vroča", to za nas niso nove ideje, ampak že premišljene in obdelane. Vedno pa se sprašujem, kaj bo tisto, kar bomo imeli najraje in po čemer si bomo sezono zapomnili. Pa si ogljemo (v nadaljevanih) letošnje modne trende: Žareče barve (vljola, kraljevo modra, rjava, turkizna, zlata in rdeča v vseh odtenkih) na svili, satenu, brokatu.Krojl spominjajo na kimono-stil in H-silhueto. Pomembni so dolgi plašči, hlačni kompleti in dolge obleke, mandarinski obratniki. Poudarek je na lepo izdelanih detajlih, kot so žametne obrobe m jopicah, vezenine s perlami, zlate nitke na brokatu. Modeli tega trenda^jgminjajo na gledališče in so zelo primerni za posebne priložnosti^ kar pa ni pravila ŽANA MCCI PRIMORSKA POSEBNA MOKA, 1 kg 79,90 788,3( |.planinska j klobasa, 1 kg pašteta TOTA, s česnom, začimbami, s čebulo £^87,4C ; laški rizling, 0,7 ! ^za kos' šipon, 0,7 I CHOCO FRIENDS, ORANGE FRIENDS, 125 g "iissf IS«!«**) gobasta krpa VILEDA PLAČAŠ 3 PC LENA LEVEC ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO ŽANA MARKET SEL LETUŠ ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS ' PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS ZANIMIVOSTI IZ SVETA Ženske, ki podpirajo pretepanje žena Afriške skupine za ženske pravice so bile pretresene nad rezultati raziskave egiptovskega mininstrstva za zdravstvo o nasilju v družini. 7121 poročenih žensk med 15 in 49 letom so vprašali, če po njihovem mnenju ženske zaslužijo, da jih možje pretepejo in v kakšnih okoliščinah. Takole so se izjasnile: - da, kadar ženska odkloni spolnost s svojim možem 69,9 % - da, kadar ženska možu odgovarja oz. ugovarja 69,1 % - da, kadar ženska govori z moškim, ki ni njen mož 64,2 % - da, kadar ženska zažge večerjo 27 % Bissey Adeleye-Fayemi, direktorica afriške skupine za ženske pravice Akina Mama, pravi: “Večini skupin za ženske pravice so muslimanski fundamentalisti v egiptovski vladi prepovedali delovanje in kampanjo. Nisem prepričana, ali je ta raziskava mišljena kot propaganda, s katero nas želijo navesti na misel, da ženske podpirajo nasilje v družini ali pa je dejanski odraz pogleda egiptovskih žena na svet. Kakor koli že - za nas predstavlja veliko skrb.” V angleških pribežališčih za ženske ocenjujejo, da bo se bo ene od štirih Angležinj partner fizično lotil, glavna direktorica enega takšnih pribežališč Sandra Horley pa pravi: “Možje jim tako operejo možgane, da se prepričane, da krivda leži na njihovi strani.” Moški, ki želijo doseči veto na splave Gibanje moških Velike Britanije (UKMM), militantna skupina za moške pravice, ki je bila ustanovljena leta 1994, je pričela z dvojno kampanjo: odpraviti želi t.im. Komisijo za enake priložnosti (EOC) in zagotoviti moškim pravico, da bi lahko preprečili splavitev njihovih otrok. 2000 članov UKMM bombardira osebje EOC s pritožbami o diskriminaciji in poskušajo zbrati 500 podpisov moških, katerih otroci so bili splavljeni proti njihovi volji. Vodja UKMM George McAulay, bivši vojak, želi to peticijo nesti pred Evropski parlament kot dokaz zlorabe človekovih pravic. Jane Roe, direktor kampanje Zveze za reformo zakona o abortusu, vztraja, da kampanja ne more delovati. “Moški si ne morejo nikoli izborati pravice, naj odločajo o splavu ženske, ker bi bilo težko brez dvoma dokazati, kdo je oče, dokler otrok ne bi bil rojen,” pravi. Kot odgovor na napade UKMM predstavnica za javnost EOC-ja Jill Chesworth odgovarja, da so že razmišljali o zakonskem ukrepanju, pa ne želijo privoščiti UKMM še kaj več publicitete. “Ta skupina dela vsem moškim veliko škodo,” je rekla. McAu-lay je tako sovražno razpoložen do žensk, da je že izrazil svoje sovraštvo do časopisov za ženske, saj je prepričan, da ti propagirajo splav in “proti-moške” aktivnosti. Prostor prosim, prihaja kondom za telefone Ko so v eni od newyorških govorilnic na slušalkah našli mesojede hrošče, so izumili t.im. Čisti klic, ki ga sedaj uporabljajo ameriški birokrati po tistem, ko njihov pisarniški kolega zaključi telefonski pogovor. Ta “prelomnica” v higijenski tehnologiji je tanka papirnata kuverta, ki stane približno 50 SIT in jo je mogoče potegniti preko slušalke, s čimer je uporabnik zavarovan pred bacili in žuželkami. Sile, ki vplivajo na vožnjo Tisti, ki so po horoskopu biki, bodo morda kmalu morali plačevati večjo zavarovalnino kot tisti, ki so levi. Zavarovalnica VELO je povezala nebesna znamenja s stopnjami nesreč. Direktor Tim Neale pravi: “Nismo povsem prepričani, da so za razlike krivi planeti, ampak ponuditi ne moremo nikakršne tuzemske razlage.” Resnične tarče britanskih vlomilcev Ženske od 16-29 let, ki živijo v mestnih središčih so največkrat žrtve vlomilcev. Več kot pol vlomov se zgodi ponoči, ko je lastnica v stanovanju in skoraj 25 odstotkov v primerih, ko so bodisi vrata nezaklenjena ali okna odprta. Strokovnjakinja Diana Lam-plugh pravi: “Vse preveč ljudi sedi doma z odklenjenimi zadnjimi vrati in ob glasni televiziji - še zavedajo se ne, kako velikemu tveganju so izpostavljeni.” In kaj vam lahko svetujemo, če pridete domov in naletite na vlomilca v svoji hiši? Pozvonite na lastni zvonec, da ga opozorite na svojo prisotnost. Ne puščajte pri vhodnih vratih ničesar, kar bi bilo mogoče uporaviti kot orožje (dežniki, vaze) -če vlomilca presenetite, se ta lahko kaj hitro oboroži s težkim orožjem. Večina vlomilcev odide skozi tista vrata oz. okno, skozi katerega so vstopili. Ne stojte pred njimi, lahko se zgodi, da je oborožen in vas bo poskušal poškodovati. ZDA se pripravlja na usmrtitev žensk Do tega leta so imele na smrt obsojene ženske v ZDA 99-odstotno možnost, da njihova kazen ne bo nikoli izvršena (v zadnjih 30 letih je bila usmrčena le ena ženska). Zdi pa se, da je neuradne prepovedi usmrtitev žensk sedaj konec, saj naj bi do konca leta vsaj dve ženski izgubili svoji življenji. Po podatkih vrashingtonskega informativnega centra o smrtni kazni ameriška javnost ni več pripravljena priznavati ženskam privilegiranega položaja. Direktor centra Richard Dieter pravi. “V preteklosti je porota nekako lažje sočustvovala z obtoženkami, sedaj pa je izgubila potrpljenje. Prizanesljivost se je izkazala za škodljivo.” Dve ženski se bosta najverjetneje morali soočiti s smrtjo: 67-letna Prisedla Ford, ki je leta 1980 v Renu ubila tri moške in tri ženske, ter 77-letna Faye Copeland, ki je leta 1991 ubila štiri potepuhe na svoji farmi v Missouriju. Francoske šivilje -upornice?! Francoske šivilje v pokrajini Brittany, ki šivajo obleke za vrhunske modne hiše, so nagnale svojega nasilnega šefa. Alain Le Bruchec je bil v podjetje nameščen zato, da bi reorganiziral podjetje Maryflo, ko je leta 1995 imelo 11.000 francoskih frankov izgube. Vendar pa jih je njegova navada, da je nanje vpil “kuzle”, “kislice” in “Vi ste moje igračke, z vami lahko počnem, kar se mi zahoče,” pripravila tako daleč, da so pričele s stavko. Na delo so se vrnile šele po mesecu dni, ko se je posrednik strinjal, da mora Le Bruchec oditi. Trendi •Če verjamemo raziskavi v angleških supermarketih, so plavolase blagajničarke kar 23 odstotkov bolj zaposlene kot temnolaske. Zdi se, da so tako moškim kot ženskam bolj všeč. “Stereotipska podoba blondink je, da so nežne, umirjene in neogrožajoče,” pravi dr. Sheila Zajac, analitičarka človeškega vedenja. “Kupci se zanje verjetno podzavestno odločajo.” •Tisti, ki se sončijo v Parizu, se lahko po mestnih parkih sprehajajo zgoraj brez - ampak le, če imajo oblečen spodnji del bikink. Če pa nosijo spodnje hlače, pa jih lahko doleti globa 250 francoskih frankov. •“36 % moških severovzhodne Velike Britanije fantazira o seksu s Pamelo Anderson Lee in le 9 % v svoji postelji hoče Michelle Pfeiffer, v Londonu in na jugozahodu pa je situacija obrnjena: 24 % si je poželelo seks z Michelle, 12 % pa imajo v mislih Pamelo,” pravi raziskava psihologinje dr. Lenny Kristal. •Zaskrbljenost vas dela manjše! Razi-sakava v pediatričnem časopisu je ugotovila, da so bolj zaskrbljene in obremenjene deklice ter najstnice tudi do 5 cm nižje od svojih bolj sproščenih vrstnic. •Govoreči mikročipi v steklenicah belila bodo kmalu lahko opozarjali uporabnike, da je vsebina nevarna in naj navodila skrbno preberejo. Čipi so še vedno v zgodnjih fazah razvoja, tako da bomo še nekaj let varni pred steklenicami alkohola, ki bi tulile na nas. TALIJA M. MARIJA IZ FATIME NA OBISKU V SLOVENIJI Kip Marije romance iz Fatime Letos mineva 50 let, odkar je iz Fatime krenil na pot po svetu kip Marije romarice, da bi ob njem molili tudi tisti, ki ne morejo v Fatimo (Portugalska). V Fatimi se je v času od 13. maja do 13. oktobra 1917 Marija šestkrat prikazala trem mladim pastitjem, od katerih sta dva kmalu po prikazovanju umrla, tretja deklica pa še danes živi kot redovnica v samostanu. Otrokom se je prikazovala nad nizkim grmom v beli obleki in z rožnim vencem v roki in jih pozivala, naj vabijo ljudi k molitvi in pokori, molijo naj za spreobrnjenje grešnikov in za mir na svetu. Ob zadnjem prikazovanju se je zgodil tudi sončni čudež, ko je Marija omogočila kratko zrenje v pekel, napovedala drugo svetovno vojo in vabila k češčenju Njenega brezmadežnega Srca. Tretja fatimska skrivnost pa je doslej javnosti ostala še nerazkrita. To se je dogajalo v času 1. svetovne vojne, ki je divjala že skoraj tri leta. Tudi Portugalska je bila tedaj v vojni. Marija je s svojimi prikazovanji hotela posredovati kot Kraljica miru. Marijin kip je prispel iz Fatime na brniško letališče 29. avgusta letos. Potem je začel svojo pot do 17. oktobra po ljubljanski nadškofiji, nato pa po mariborski nadškofiji do 6. decembra, ko bo odšel v koprsko nadškofijo, kjer bo svojo pot zaključil. V braslovški dekaniji se mu lahko poklonite po naslednjem umiku: 21. oktober v Braslovčah, 22. oktobra v Preboldu, 23. oktobra v Šempetru in 24. oktobra v Petrovčah. 26. decembra se bo kip Marije romarice poslovil od Slovenije predvidoma na Sveti gori pri Gorici M.K SAVIMJ5KI VESELJAK ŠALE :9 L Poslušaj Franček, kako krasno poje ta tenor! Kaj pa je to? Z njegovim glasom bi jaz prav tako lepo pel. Škof gre v Londonu k brivcu. Koliko stane striženje? Osem šilingov. Koliko pa britje? Pet šilingov. Dobro, potem mi pa obrijte glavo. DOMISLICE ‘Karavana potuje, tranzistorji lajajo. ‘Trpljenje je staro, kot je staro človeštvo. ‘Ne klije zlo iz tal; vzrok hudega je človek. ‘Veliki možje ne posvečajo pozornosti svoji zunanjosti. ‘Samo drevesa, živali in ptice ne lažejo, ker nimajo uma, da bi lagale. ‘Najlepša je beseda na trdni podlagi resničnosti. ‘Kamen pade, ker je težak. ‘Ker samota ubija, usoda genijev ni zavidljiva. ‘Gibalo življenja je boj za obstanek. Po treznosti presojanja okolja, dejanj in posledic svojih dejanj se ločijo slabi in dobri ljudje. ‘Življenje je kakor svetla pot utrinka; bolj kot žari, hitreje izgori. ‘Njegova sled se izgublja za njim v temo. kot preživeto tone v preteklost. Ko pa njegova sled ugasne, ugasne tudi sam. SLOVENSKI PREGOVORI ‘Ljubezen izoblikuje iz žene novo ženo: včerajšnja ne obstaja več naslednji dan. ‘Moškine more biti prijatelj ženski, dokler je lahko njen ljubimec, ‘Nemogoče je znova vzljubiti nekaj, za kar je ljubeze že izumrla. ‘Nauči se živeti, da boš znal umreti! ‘Ljubezen je kakor tir, po katerem vlak ne more več peljati naprej, če je bil tir enkrat samkrat pretrgan na najkrajši razdalji. ‘Včasih smo bolj srečni, če nas ljubljeno bitje pusti v slepoti, kot če nam odpre oči. PRGIŠČE MISLI ‘Človek je doma predvsem v samem sebi. M. ROŽANC ‘Zaman bo duh, ki se ne zna brzdati, k cilju stremel. J. W. GOETHE ‘Človek ima v življenju le eno pomlad in spomin na kako radost ne prinese sreče znova. A. GIDE ‘Ljudje so prav tako psihično vezani na preteklost, kot so jiziološko vezani na svoje prednike. J. VIDMAR 'K politiki sodi tudi nadarjenost, da zastokaš, če drugemu stopiš na nogo. HENRI TISSOT ‘Politiki se spotikajo ob danajšnje probleme in včerajšnje citate. CARLO MARTINI ‘Doma si politik, v tujini pa si državnik. HAROLD MACMILLAN ‘Politično gledališče: na vsakega igralca pet šepetalcev. WIESLAW BRUDZINSKI ‘Diplomati so ljudje, ki neradi povedo, kar mislijo. Politiki so ljudje, ki neradi mislijo, kar povedo. CARLO FRANCKI In zakaj bi radi zdravniški nasvet? NE KAKOR PARNA LOKOMOTIVA Ali veš zakaj je parna lokomotiva najbolj neumna zadeva na svetu? Tega pa res ne. Zato, ker pije vodo in vriska. MI JE ŽE RES POVEDAL Srečata se dva kinologa ter prvi pove drugemu: Imam tako pametnega psa, da samo ne govori! O, to pa vem! Kako pa? Že moj pes mi je to pravil! NE BO POLICAJ Policaj pelje svojega psa v šolo. Na poti sreča župnika. Kam pa peljeta tega lepega kužka? V šolo, da bo postal župnik. Ko se vrača se zopet srečata. Župnik vpraša, ali se dobro uči? Zakaj pa to vprašujete? Ja, če ne bo dober učenec, bo moral postati župnik. RAZLIKA Ko smo bili nedavno v Radencih, so me vprašali: Ali veš, kakšna je razlika med evangelističnim in našim župnikom? Tega pa res ne vem. Ja, pri evangelističnem se plenice njegovih otrok sušijo na župnijskem dvorišču. Pri katoliškem pa kar po celi vasi. FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC petek, 24.10., ob 18. uri LETALO PREKLETIH - akcijski spektakel, ob 20. uri TEORIJA ZAROTE -vohunska ljubezenska drama sobota, 25.10, ob 20. uri LETALO PREKLETIH - akcijski spektakel, ob 22. uri LETALO PREKLEHH -akcijski spektakel nedelja, 26.10, ob 18. uri LETALO PREKLETIH - akcijski spektakel, ob 20. uri TEORIJA ZAROTE -vohunska ljubezenska drama četrtek, 30.10, ob 20. uri PORTRET DAME - drama petek, 31.10, ob 16. uri DAMA IN POTEPUH - risani film, ob 18. uri DAMA IN POTEPUH - risani film petek, 31.10, ob 20. uri ANGLEŠKI PACIENT nedelja, 2.11, ob ob 18. uri DAMA IN POTEPUH - risani film, ob 20. uri ANGLEŠKI PACIENT U NULO SUSPENDIRAN??? Po sicer neuradni informacijski li-niji smo izvedeli, da je voditelj razvedrilne oddaje U nulo na Savinjski televiziji, Gorazd Matela, suspendiran za nedoločen čas zaradi nekontroliranih izjav in neokusnih pripomb, tako da nihče ne ve, kdqj bo “U nulo” spet na sporedu Savinjske televizije. Ali bomo priča ukinitvi najbolj priljubljene oddaje na vse bolj popularni Sa-vinjski televiziji!? T T tehnična trgovina 2 aloktro materialom im jpimonsAJLa. ssassiffiiE^Mritiat miEEicn^s7 mj&z IBILuSiCCISS: undai Accent 15 GLS, I. 95, 14.000 DEM Meroedez Benz tovorno vodo 817 L 1 94 65.000 DEM Meroedez Benz E 300 D, I. 95, 75.000 DEM Meroedez Benz E 300 D, I. 94, 50.000 DEM Meroedez Benz 220 , L 94, 43.600 DEM KLA NEMA 15 GL L 95, 12000 DEM Vclkavagen VENTO 1.9 TDI, L 92 17.000 DEM Za vsa rabljena voda je možen kredit Informacije: 063472-409. PRAPROTNIK d.o.o. ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, L 93, zelena, 703500,00 SfF ŠKODA FAVORIT, L 92 temno ideča, 575.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, ideča, 869.400;00 SFr ŠKODA FAVORIT, L 93, bela, 593224,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, bela, 601524,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, bela, 63277200 SIT ŠKODA FAVORIT, bela-ioza, I. 91, reg, 4.400 DEM R 4, ide2 L 88, 2000 DEM R 19, L 93, 16600 DEM R 25, metal siv, l 86 5900 DEM R 4, bela, L 91, 2500 DEM AX 1.6 D, metalno srebrn, I. 94, 55.000 km. 10500 DEM Informacije na telefon 063861-570. AVTO HIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIT AX CITROEN, m. siv, L 89, 5500 DEM CITROEN BX, ideč, L 84, 3.400 DEM OPEL OORSA CITV, ideč, L 91, 8800 DEM. 7.000 DEM R5, L 89, 4500 DEM SEAT CORDOBA 1.4 GLX, L 94, 15500 DEM SEAT IBIZA 12 1. 92 9400 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6800 DEM TOLEDO TO, L 93, 45.900 DEM, 15500 DEM Registrirana veda: GOLF 1.6 JXD, I. 90; 9.900 DEM, 9.000 DEM Infonnacije na telefon 063707-365 in 06V707-395. ZALOGA RABUENIH VOZIL ŠKODA FAVORIT, l 90, 3500 DEM ŠKODA FAVORm, 91, 3.900 DEM CITROEN ZX 18 L 93, 14.800 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Infonrui-cije na tel.: 063/37-506._ anSfHEU ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A6 19 TDI, L 95, 37.000 DEM FORD MONDEO 18 CLX, vsa oprema, I. 95 FORD ORION 1.6 (XX, L 92 12900 DEM GOLF 1X13, L 84, 4.900 DEM HUNDAV PONY 15 GLSI limuzina, L 93, 10500 DEM NISSAN MAXIMAL 3.0, L 89, vsa oprema, 16.000 DEM ^ OPEL KADET 13 LS, limuzina, L 88, 6.900 Za vsa rabljena veda možen krccSt Infonnacije na tel: 063/720-283 ali 063720116. stigma 33 ZALOGA RABUENIH VOZU MAZDA 323 SEDAN, L 90, 7.900 DEM OJO RN, I. 95, SV, CZ ideč metal 12600 Možen kredit banke MALDA Infotmcie na telefon 063411-252 Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 26 L 86 7500 DEM AUDI 100 20 E L 91, 18500 DEM VOLSVVAGEN TRANSPORTER FORGON 24 D DMR, L 93, 17800 DEM Zi vsa rabljena vda veljajo kredti in popust za gotovino. Informacije na tel: 063852-155. avto škorianec PRODAJA RABUENIH VOZIL Otroen AX 1.4 D, I. 89, 6.400 DEM Daihatshu Giarade; L 90, 6200 DEM KireSjHdaij: MRD1 I 95, 32000 km, modra, KLi^Sephia GLX 1.6 1. 95, m. turkizna, 10.000 Lada Nira 1.6 1 93, bela, 7.900 DEM Opel Vedra 16,1. 90. 5v, 12900 DEM Peutjjot 405 GE L 8889, 56.000 km, 10.600 Infonnacije na telefon 063412-245. ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI A 6 KARAVAN 26 1. 95, met zelena, 45.900 DEM BMVV 318 IS ooupe, 1 95, vsa (prema 36900 DEM HVUNDAI PONY 13 18, 1 91, met siv, 8200 MAZDA 323, 1. 96 met skl, 8900 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, 1 90, bel, 9900 DEM OPEL KADET GSI 16 V, L 90, bel 11900 DEM OPEL FRONTERA 24 1 4 x 4,1. 92 27800 DEM R 19, 1.4, 1 94, 13900 DEM FORD ESCORT 1.6 16 V, 1 93, 14.600 DEM FIAT UNO 1.0 IE 1 93, 7900 DEM ROVER 111 SL l 91, met zelen, 9.900 DEM ROVER 114 GTI, I. 94, ideč, 13500 DEM SUZUKI SWIFT 1.6 GUC, I. 94, met siva, 13.900 DEM SUBARU LEGACV 20 GL L 894, metal, dodatna oprema, 22900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 (XX, 1 95, ideč, 15.900 DEM ŠKODA FAVORIT, L 9293, 6900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL L 90, met skl, 9.900 DEM VOLVO 850, 1. 95, vsa opreirui, 45.900 DEM VW POLO 45,1. 95, met zelen, 14500 DEM Infonnacije na tel: 063/34-320 in 063/32-524. AVTOHISA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 15 IE 1. 92 ES, CZ radiev nastavljiv volan po višini dobro ohranjen OPEL KADET 1.4, 4 v, I. 90, reg 398 OPEL KADET 13 S L 89, reg 11/97, radio spojler, dobro ohranjen OPEL VECTRA 1.6 I. 92 reg 298, CZ radio OPEL VECTRA 18 GLS 1. 93, pomočna streha ABS, SV Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let In-fonnage: 063864-380 in 063411-909. AvtoCEIfTER MARGIT ZAIjOGA RABUENIH VOZIL AX CABAN 1.1 TRS, I. 88, srebrn metal, 3V, 2800 DEM FORD FIESTA 1.1 CLX, I. 90, bela, reg. 5/98, CZ, el stekki, radio z zvočniki, odlično ohranjen, 8.600 DEM ^ GOLF S reiket, I. 85, reg. 7/98, bel, odlično ohranjen, 4.000 DEM 5 vrat, metal lala, radio z VW POLO 45,1. 95/96, na dcmo registriran, 14500 DEM VW TRANSPORTER FORGON, L 93, 18500 DEM Možnost kredita na 5 let biez polora, urejamo tudi prepise. Inforrrmcije 0609/M>2(X Avto hiša KOS mocte°ntEE reci VEČJA MOTORNA KOLESA APRILIA 650 PEGASO, nova, vida barve, 11800 DEM APRILIA L 96 modra, 184X10 km, 8900 DEM CAGIVA 125 MTTO, L 95, 6TO DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 15500 DEM HONDA CBR 900 RR, nova, 18.790 DEM KANVASAKI VN 800 OfOPPER. L 95, ati, 9500 DEM KTM 620 EXQ L 96 8500 DEM PIAGGIO TIPHON 50, nov, moder, 360.00600 SUZUKI GSX 600 D, L 89, 4200 DEM SUZUKI GSX 750 R, 1. 96 7.900 DEM VAMAHA XT 600, L 91, 5.000 DEM VAMAHA XT 600, L 92 6000 DEM VAMAHA FZR 606 L 95, 10900 DEM VAMAHA TOR 125, L 94, 5900 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa. Uredimo kredit Sprejemamo naročila za motoma kolesa Kavvasaki 1. 98 in Honda L 98. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekw. Izpuli Skomon za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R cena 650T>EM. Vilioe up side-dovvn za Kavvasaki ZRX 400. cena 500 DEM. Gume DUNLOP, MICHEUN, MFTZFIFR na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalegi možnest plačila na več čekov. Infonnacije na telefon 063/853471. CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. ZALOGA RABUENIH VOZIL TWINGO, L %, 9900 DEM testni avto SAXO 1.6 VTL, L 96, cena po dogovoru Informacije na telefon 063/856352 Prodam gradbeni} parcelo na Lopati s površino 1400 irf. Cena po dogovoru. Tel.: 063/471-276. Prodam Ford Escord D. 1. 85. Cena po dogovoru. Tel.: 063/471-276. Koruzo v storžih svežo prodam ali menjam za les. Tel.: 7084)93. Nemščino in slovenščino inštruiram. Prevajam tudi tekste. Tel.: 701-923 (zvečer) ali 041 670-876 Siv SAVINJSKA TV STUDIO FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel./fax: 716-116 sreda, 22.10.1997 20.00 Glasbeni coctail vodi: Aleksander Jež gostje: 12 nasprotje Prispevek TV Celje 21.30 Videomk z Jano Mesareč oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe petek, 24.10.1997 20.00 Risanka 20.05 Tednik 096 20.20 Policijsko poročilo (PP Žalec) 20.25 Borzne novice (CBM Celje) 20.30 Glasbeni internezzo 20.35 Koncert simfoničnega orkestra glasbene šole Žalec (posnetek) nedelja. 26.10.1997 ponovitev sporeda srede in petka 1-34 Pošilja: ■m 4W ,1:1 ' If' ■M:š' AVTOR: TOMAŽ MARKO- VIČ UMETN. SLOG V Španiji V15. ST. JUŽNA AMERIKA TERME V ČRNI GORI POL MEKE ZAPOR- NICA, JETNICA ODI DO 34 BO KAR DRŽALO TUR ZADNJI- CE GRŠKI PESNIK IZ EPI-DAURA POZDRAV Z VRAN- SKEGA LITERAR. IME ZA KOROŠKO ČRNOMORSKO PRISTAN. V UKRAJ. RED MORSKIH RAKCEV NASPRO- TJE OSEKE NAJVEČ. JADR. OTOK ANSAMBEL TREH OGUAR- SKA SKLA- DANICA I ŠVEDSKI P IS AT EU (PAR FABIAN) KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMUO 13 OČE UUBE- ZENSKI PESNIK KIT. POSODA ZA KUHO HRBTNA STRAN NOŽA SAMOST. PODJET. STANJE SKRIL A-VEGA ENOJ- NOST SOLMIZ. ZLOG KALCI- JEV FOSFAT ZAPOR. ČRKI OSN. ZNANJE VRSTA SLADICE 3 i DEDALOV SIN IZVIRNI KRAK MENAMA LUKA NA HOKAIDU l GOSPO- DARSTVE- NIK SREDINA VAČ KOSTUMO- GRAFKA VOGEL- NIK RAZLIČ. VOKALA OKVARA REKA V ANGLIJI JUDOVSKI DAN POČITKA INDIJA- NSKI PLEMEN. POGLAVAR AFRIŠKA JEZIK. SKUPINA ČRKA S TREBUHOM IN SIČNIK TU NAJ BINE BILO NIČ NEK.MER. ENOTA ZA POSPEŠEK BRENKALO HIMAL. KOZA NAJBOU NESRAMNE SO SRAMNE IZPO- VEDNO PESNIŠ. MAKED. M. IME NOVO MESTO NASLOV KATOL. REDOV- NIKOV GRIŽI PODOB.OTR. BOLEZEN FR. FILOZOF (ERNEST) SPOJINE AMONI- AKA MESTO VSAO PAULU (BRAZ.) TRIPRSTI BRAZ. LENIVEC SAJE NABIRALNA BISEROV ARABSKI PRINC ZA POLTON ZVIŠAN D NEMŠKI FILOZOF (IMMA- NUEL) PREBI- VALCI LITIJE LIT.DELO, KI OPISUJE MIRNO KMEČKO ŽIVU. 27 RDEČE- RJAVA BARVA ŠAHIST KASPAROV GL. MESTO JORDA- NIJE ZABOJ ZA TOVORNA VOZILU 17 UUBK. MOŠKO IME HALO- GEN L.___ Q> ^ ^ c\i co Oc 05 Celje - skladišče D-Per 1131/1997 5000004269,64 PODJETJETRGOVINE,TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE 4 J 840,00 SIT ZAVESE PO MERI OSTANKI ZAVES 1 kom. 10% BLAGOVNICA ODDELEK POHIŠTVA Telefon: 063 833-610