Leto XXXVII Št. 20 Murska Sobota 22. MAJ 1986
CENA 80 DIN
Štajerskih Slovencev ni več?
Te dni nam je Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca posredoval podatke, po katerih Slovencev v okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg — na osnovi ljudskega štetja iz leta 1981 — v bistvu ni več. Če in v kolikšni meri gre verjeti uradni avstrijski statistiki, nazorno kaže dogajanje na avstrijskem Koroškem. Glede razmer na avstrijskem Štajerskem pa vam priporočamo, da skrbno preberete pogovor s študentko germanistike in filozofije iz Gorice pri avstrijski Radgoni Andrejo Zemljič, objavljen na 9. strani.
Mladi, pa že tako otročji
Ves čas, ko sem premišljeval, kaj naj zapišem ob dnevu mladosti, mi je rojilo po glavi, da se moram izogibati pogojnikom, želelnikom in prihodnjikom v smislu: »morali bi«, »dobro bi bilo, če bi« ali »v prihodnje si bomo prizadevali za«. Pa se mi vse bolj dozdeva, da so časi taki, da brez tega enostavno ne znamo več pisati ali se pogovarjati — ne politiki, ne novinarji, ne
vedajo, v kako težkem položaju so, obenem pa je bolj kot kadarkoli jasno, da so njihove roke zvezane, da sami ne morejo praktično nič storiti. Ne bi rad, da bi me kdo narobe razumel in si zadnji stavek razlagal kot fatalizem, neodgovorni nihilizem in malodušje, češ: kar bo, pa bo. Ne. Moj cilj je opozoriti, da mladi SAMI, brez razumevanja in sodelovanja vse družbe (in tu bi
PLINOVOD DO SOBOTE IN RADGONE — Kot smo že poročali, so v drugi polovici aprila začeli z gradnjo plinovoda do Murske Sobote in Gornje Radgone, ki bo že jeseni omogočil 19 porabnikom iz obeh občin priključitev na slovensko plinovodno omrežje. Po opravljeni javni dražbi sta dela prevzela IMP iz Ljubljane in Monter iz Zagreba, nekatera dela pa so zaupali tudi gradbeni operativi iz soboške in radgonske občine. Od opekarne v Križevcih, kjer se bo novi plinovod priključil na obstoječega, bo potekal en krak v dolžini 12.780 metrov do Rakičana, drugi v dolžini 13.250 metrov, pa do Beračeve, kjer bosta zgrajeni visokotlačni merni regulacijski postaji, od teh pa bo zgrajena še plinska mreža do porabnikov. Predračunska vrednost te naložbe je dobra milijarda 800 milijonov dinarjev, 30 odstotkov potrebnih sredstev pa bodo zagotovili novi porabniki. L. K., foto: A. Abraham
Še naprej na stranskem tiru
Nekatera neugodna gibanja, ki so bila v pomurskem gospodarstvu prisotna že v lanskem letu, se nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. Celotni prihodek se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer povečal za 70 odstotkov, vendar če upoštevamo rast cen, ki so v tem času porasle za dobrih 86 odstotkov, nas ta podatek ne more zadovoljiti. To še toliko manj, ker pada tudi obseg industrijske proizvodnje, ki se je v primerjavi s prvimi tremi meseci lani zmanjšala za 5,9 odstotka.
Zmanjševanje obsega proizvodnje je bilo v pomurskem združenem delu prisotno že v lanskem letu in ker se takšna gibanja nadaljujejo tudi letos, je to najbolj resno opozorilo, da bo sestavo proizvodnje potrebno spremeniti. Zaradi kopičenja zalog nekaterih izdelkov so se v organizacijah združenega dela zavestno odločili za manjšo proizvodnjo, vendar je to le kratkoročna rešitev. Manjša proizvodnja ob istem številu zaposlenih samo le dodatno povečuje stroške, ki se seveda odražajo v končni ceni gotovega izdelka.
Podatki za prve tri letošnje mesece sicer kažejo, da so porabljena sredstva naraščala počasneje od celotnega prihodka — in to kar za dobrih 7 odstotkov — vendar nas ta podatek ne bi smel zavesti saj je nekako samo po sebi umevno, da je celotni prihodek ob manjši proizvodnji porasel takorekoč izključno na račun višjih cen. Od teh pa je bilo v največji meri odvisno tudi gibanje dohodka, ki je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem bil vi
V današnji številki:
posebna priloga
Kmetijska panorama
šji za 116 odstotkov, čisti dohodek pa za dobrih 111 odstotkov. Res je sicer, da je bilo v tem času tudi več čistega dohodka razporejenega za napredek materialne osnove dela oz. za reprodukcijo, 'vendar je pri tej razporeditvi največje povišanje pri osebnih dohodkih in skupni porabi — za kar je šlo skoraj 127 odstotkov več sredstev kot v lanskih prvih treh mesecih,.
Poseben problem v pomurskem združenem delu še naprej predstavljajo izgube. Te so porasle skoraj za trikrat in so že dosegle vrednost skoraj 2 milijardi 800 milijonov dinarjev. Z izgubo ie poslovalo 46 organizacij združenega dela, kar sta le dve več kot lani, vendar je med temi kar 21 takih ki so v lanskih treh me-secih še’poslovale pozitivno. To pa je resno opozorilo da bi se ob izgubarjih morah več ukvarjati še s tistimi, ki poslujejo na robu rentabilnosti, če ne želimo da bi se število organizacij združenega dela z rdečimi številkami povečalo.
Skoraj polovica — ali dobrih 45 odstotkov — pomurskih izgub odpade na soboško občino, kjer so se le-te tudi vrednostno najbolj povečale in so za več kot petkrat večje kot v lanskih prvih treh mesecih. Na to je v največji meri vplivala soboška Mesna industrija, kjer je izguba dosegla rekordno vrednost 750 milijonov dinarjev in predstavlja več kot polovico celotne občinske izgube. O razkoraku med cenami mesa in živine ne kaže ponavljati besed, so pa v Mesni industriji vse sile zastavili tako, da do polletja izgube ne bi vsaj povečevali. Po vseh ukrepih v zadnjem času, ki so povezani z izvozom, pa je že zdaj vprašanje, v kakšni meri jim bo to uspelo.
V kovinsko-predelovalni industriji se izguba sicer zmanjšuje se pa razmere zato toliko bolj zaostrujejo v kmetijstvu. Izgube, ki so jih doslej najbolj čutili v mesni predelavi in v zadnjem času tudi v živinoreji, se vse bolj prenašajo tudi v rastlinsko pridelavo, kar pomeni, da je ogrožen že celotni agrar.
Pa še podatek o izvozu. Ta ostaja praktično na nivoju lanskih prvih treh mesecev, saj pomurski izvozniki v tem času še niso v večji meri čutili posledic nove devizne zakonodaje, ki je začela veljati s 1. januarjem letos. Vendar pa v Pomurju z izvoznimi rezultati še vedno ne morejo biti zadovoljni, saj delež prihodkov, ustvarjenih s prodajo na tujem trgu in iz skupnega prihodka na tujem trgu znaša le 8,2 odstotka v celotnem prihodku. Je pa tudi tako, da pretežni del tega prihodka še vedno ustvarja le nekaj organizacij združenega dela, medtem ko so nekatere še vedno premalo vključujejo v izvozna prizadevanja.
Ludvik Kovač
Jubilejni praznik občine Ljutomer
Letos bodo v ljutomerski občini proslavili 30. praznik. Za počastitev je odbor pripravil številne prireditve, ki se bodo začele že 24. maja, ko bodo odprli EX-TEMPORE, razstavo risb in slik učencev osnovnih šol Pomurja. Razstava bo v Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru. Isti dan bodo po vseh osnovnih šolah pripravili tudi slavnostne sprejeme pionirjev v Zvezo socialistične mladine.
Naslednji dan, na dan mladosti, se bo že ob 9. uri na Miklošičevem trgu v Ljutomeru začel mladinski pevski festival, najprej s skupnim nastopom vseh zborov osnovnih šol in vrtcev, nadaljeval pa se bo v Domu kulture, kjer bo vsak zbor nastopil še samostojno. Ob 13. uri bo v Banovcih veliko srečanje mladine občine Ljutomer.
Novost v praznovanjih občinskega praznika pa je 29. maj, ki so ga naslovili Dan skrbi za lastno zdravje. Ves dan bodo namreč potekale številne zdravstvene akcije, pripravili pa bodo tudi posebno predavanje. Ob 17. uri pa bo še šahovski turnir Pomurja v hotelu Jeruzalem.
Največ prireditev bo 31. maja, dan pred občinskim praznikom. Že ob 9. uri bo otvoritev prizidka Doma Lukavci, ob 11. uri bodo v Stročji vasi na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo prof. Jožetu Kočarju. Odkritje plošče bo v sodelovanju s slavističnim društvom iz Maribora. Popoldne ob 15. uri se bo začel partizanski mnogoboj. Ta bo na športnih igriščih na Cvenu. Ob 19. uri bo poulični tek po Ljutomeru, ob 19.30 pa bo Osterčev večer v domu v Veržeju. Ta dan bosta še dve prireditvi, dopoldne se bodo začele športne igre in srečanje trgovcev Pomurja, popoldne pa bo na ljutomerskem hipodromu velika ljudska zabava.
Na sam dan občinskega praznika, 1. junija, bo ljutomerski pihalni orkester že ob 7. uri zjutraj z budnico pozval Ljutomerčane in Cvenarje ter seveda druge na osrednjo slovesnost, ki bo na Cvenu. Ob 8. uri bodo pri gasilskem domu na Cvenu velike sektorske gasilske vaje, ob 9. uri pa bo slavnostna seja skupščine občine, sisov in DPO. Ta seja bo v zadružnem domu na Cvenu, na njej pa bodo podelili tudi letošnja občinska družbena priznanja. Po seji bo občinska revija odraslih pevskih zborov, po njej pa bodo nastopile še folklorne skupine. Popoldne bodo na ljutomerskem hipodromu tudi velike konjske dirke, in to v počastitev občinskega praznika.
Dušan Loparnik
soseda, ko se srečata na ulici. Razne stabilizacije in ustaljeva-nja, protiinflacijski ukrepi in rast produktivnosti, dvig osebnega standarda in prisilne uprave, vse to se je že tako močno vtisnilo v našo zavest, da se o preprostih (ne upam si zapisati: vsakdanjih) rečeh enostavno nimamo več časa pogovarjati. Želimo si, da bi bilo kot nekoč in se z melanholijo spominjamo zlatih sedemdeset let, ko še vedeli nismo, kako dobro nam v resnici gre.
Zato vas nočem moriti s predlogi, stališči in mobilizacijskimi gesli. Maj, dan mladosti, pomlad — vse to naj bo povod za neobvezno kramljanje (kolikor je pisanje o družbenih realnosti sploh lahko »neobvezno«) o vprašanjih, ki zadevajo mladino, oziroma o tistih, ki jih mladi obravnavajo. In po kongresu v Krškem je jasno,, da so to prav vse plasti družbenega življenja, da je to prav vsaka nepravilnost, ki se kaže v delovanju našega političnega sistema. Pred kratkim sem v Delu zasledil bodico Jovana Hadžija Kostiča, ki sicer slovi kot eno najbolj ostrih jugoslovanskih peres: »Naši mladinci so na svojih letošnjih zborovanjih povedali veliko močnih besed o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Če mislijo, da bodo s tem kaj spremenili, je škoda, da so tako mladi, pa že tako otročji.«
Te pikre, a žal v današnjih družbenih razmerah zelo resnične besede, na neposreden in jedrnat način kažejo, kaj se dogaja z gneracijo mladih v 80. letih: morda se bolj kot kadar koli za-
ZARJAVEL ZELEZNI REPERTOAR
Klasična obrt in obrtne storitve, mikrobaza industrijskih kooperantov in visokotehnološka podjetja — to naj bi bilo temeljno izhodišče za členitev drobno-gospodarske sestave tudi v našem, torej regijskem, lokalnem gospodarstvu. Mesto prve skupine je znano, sodi pa v trdno in trajno sestavino tudi v visoko razvitih družbah, čeprav določene obrti izumirajo, nekatere, na primer tradicionalne, pa postajajo vse pomembnejše. Druga skupina je nepogrešljivi del razvite industrije, saj roji kooperantov te vrste s svojo specializirano proizvodnjo dopolnjujejo proizvodni program velikih podjetij. Obstajajo še majhna specializirana podjetja, ki se ne povezujejo z velikimi sistemi, temveč le med seboj. V Pomurju bi se mogli v tej drugi skupini najti manjši proizvodni obrati v kmetijstvu, kar so prav lahko srednje velika in velika kmečka ali mešana gospodarstva, ki se ukvarjajo z intenzivnimi kulturami, ki zaposlujejo veliko delovne sile in so dohodkovno izjemno privlačne, saj se kapital letno večkrat obrne. Gre za pridelavo ki ji zdajšnji poslovni sistem sozda ABC Pomurka ni preveč naklonjen, čeprav je nekoč — pred vojno in v 50-ih oziroma 60-ih letih — cvetela in prinašala temu območju
rod poudaril, da mislim na konkretno družbo, vsakogar, ki je vsaj malo odgovoren, ne pa na družbo nasploh) ne morejo ničesar storiti, saj vemo, da niso na vodilnih položajih, iz dneva v dan pa so v manjši meri gonilna sila našega razvoja, kakršen že je. So pa brezposelni, so brez stanovanj, so socialni problemi, so. ..
Če kdaj, moramo ob dnevu mladosti opozoriti na to. Zavedam se, da beseda ni konj, da je prepogosto (samo) dvoživka, ki smukne tja, kjer ji trenutno bolj ustreza. Zato sem tudi zapisal, da gre za neobvezno pisanje, katerega cilj je zbuditi v bralcu razmišljanje in mu pomagati oblikovati stališča, ne pa da bi z godrnjanjem nad vsem in nad vsemi »poskrbel« za takojšnje izboljšanje razmer.
Ob koncu bi rad zapisal še eno resnico, ki je ob vseh težavah in preglavicah, ki nam jih je prinesel ta čas, ne kaže pozabiti: še vedno se večina Jugoslovanov (brez razmejevanja na stare in mlade) zaveda, da smo si težave sami nakopali — in sami bomo tisti, ki se jih bomo znebili. Pri tem naj ostane drugotnega pomena, katerega generacija je večine težav kriva in katera jih je dobila za dediščino, pomembnejše pa naj ostane dejstvo, da je jedro ostalo toliko zdravo, da lahko ozdravi ves organizem. In del jedra je mladina. Menim, da s tem zaključkom, za katerega upam, da ni preotročji, lahko zakorakamo v drugo polovico 80: let.
Bojan Peček foto: Abraham A.
lepe denarje, če mislimo najbolj na semenarstvo v najširšem smislu. Toda, kako vse to organizirati, voditi, usmerjati, spodbujati? Avtorji srednjeročnih in dolgoročnih načrtov nekam sramežljivo usmerjajo manjše kmetije v dohodkovno intenzivnejšo pridelavo povrtnin, sadja in zelišč, sicer pa pri rastlinah in živinoreji vztrajajo pri železnem repertoarju: pšenica, koruza in sladkorna pesa ter prašičereja, govedoreja in perutninarstvo. Skratka, ne preveč tvegati in se raje pridrževati preizkušenih modelov in receptov, četudi za ceno izgub. Nič kaj prepričljiva in rožnata prihodnost torej, kar zadeva razvoj alternativnih (spremljajočih, dopolnilnih) obratov oziroma programov v kmetijstvu, Dodajmo še, da nas bodo v regijskem gospodarstvu morala začeti zanimat visokotehnološka podjetja s programi, izdelki in storitvami, ki zajemajo računalniško vodenje delovnih procesov, nove tehnologije, nove delovne metode, nove materiale in podobno. V nasprotnem je prisegati na gospodarski preustroj nesmisel in vztrajanje pri železnem repertoarju rjavenje, ki mu pojavne oblike, kot so izgube, prisilni ukrepi, socialni nemiri in podobno, dajejo zaskrbljujoče razsežnosti.
B. Žunec
aktualno doma in po svetu
Na zagrebškem letališču Plešo so v počastitev dneva jugoslovanskega vojnega letalstva, dneva mladosti in 40-letnice ljudske tehnike Jugoslavije svečano odprli 11. mednarodno razstavo letal, opreme zanje, letalske in protipožarne zaščite.
Prejšnji petek je dolžnost predsednika predsedstva SFRJ prevzel Sinan Hasani (Kosovo). Po Titovi smrti bo Hasani osmi predsednik predsedstva SFRJ. Od 4. maja 1980 so to dolžnost opravljali: Lazar Koliševski, Cvi-jetan Mijatovič, Sergej Kraig-
her, Petar Stambolič, Mika Špiljak, Veselin Djuranovič in Radoslav Vlajkovič.
Člani sedanjega predsedstva SFRJ, ki je bilo izvoljeno leta 1984, so: Radovan Vlajkovič (Vojvodina), Sinan Hasani (Kosovo), Lazar Mojsov (Makedonija), Branko Miku-lič (BiH), Stane Dolanc (Slovenija), Nikola Ljubičič (Srbija), Josip Vrhovec (Hrvaška) in Veselin Djuranovič (Črna gora). Po svoji funkciji je deveti član predsedstva SFRJ predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarko-vič. Mandat predsedstva je omejen na pet let, s tem da se lahko še enkrat ponovi. Ker je postal Branko Mikulič predsednik zveznega izvršnega sveta, bo bosensko-herce-govska skupščina izbrala namesto njega drugega člana predsedstva SFRJ.
Hasani je po narodnosti Albanec, rojen leta 1922. Že pred vojno se je šolal v Skopju, po osvoboditvi pa je končal visoko partijsko šolo Dju-ro Djakovič v Beogradu. Opravljal je številne odgovorne funkcije na Kosovu, v Srbiji in na zvezni ravni. Sinan Hasani je tudi pisatelj in dopisni član Kosovske akademije znanosti in umetnosti.
Napetost okrog
Po nekaterih, sicer nepotrjenih pa tudi nezanikanih vesteh je Izrael naglo mobiliziral 27 tisoč ljudi in pripravil 1700 tankov za »bliskovit napad« na Sirijo. Sirski državni poglavar Hafez el Asad je bil v Moskvi, sovjetske ladje pa spremljajo izraelske vojaške premike. Neki arabski dnev-
INFLACIJA IMA ZARES
SEDEM GLAV
Minuli teden je bil po številnih dogodkih skorajda dramatičen, posebno če pomislimo, da se je že sestala nova zvezna skupščina, da smo dobili novo vlado in seveda tudi novega predsednika predsedstva Jugoslavije, in icer predstavnika Kosova, znanega politika in pisatelja, Sinana Hasanija. Iz prejšnjih časov se spominjamo, da je bil sklic nove skupščine v središču pozornosti, tokrat pa so tako rekoč do zadnjega sprejemali odločitve, ki so za gospodarstvo v tem trenutku izrednega pomena. Ocenjevali so namreč finančni položaj gospodarstva in bank in Zvezna vlada — še pod vodstvom predsednice Milke Planinc — je menila, da so dosegli pomembne uspehe pri urejanju notranjih finančnih računov.
K dramatičnosti je seveda prispevala tudi odločitev Evropske gospodarske skupnosti, da prepove uvoz svežih živil iz Jugoslavije do 31. maja. Zvezna vlada je odločitev sprejela z obžalovanjem in zaskrbljenostjo. V tem tednu je bila v središču pozornosti tudi razsodba zagrebškega sodišča nad Andri-jo Artukovičem.
Skratka, vsi so delali do zadnjega trenutka, hkrati pa predali novi vladi v reševanje najtrši oreh našega časa, to je inflacijo. Tega zla se preprosto ne moremo rešiti, čeprav smo sprejeli vrsto protiinflacijskih ukrepov. V tem primeru ne gre za razkorak med besedami in dejanji, temveč za vprašanje, ali vsaj delno pospeševati gospodarstvo z inflacijo, ali pa gospodarske tokove preprosto zamrzniti za nekaj let in čakati na trenutek, ko bi z novimi naložbami poskušali dohiteti zamujeno. Krediti z visokimi obrestnimi stopnjami pospešujejo dvigovanje cen in seveda tudi osebnih dohodkov. K temu dodajmo še žalostno spoznanje, da prodajamo v tujino blago pod ceno, razliko pa potem pokrivamo doma z visokimi cenami. Na inflacijo vpliva potem še vrednost dinarja in drugo, zato inflaciji ni preprosto zaviti vratu. Upajmo, da bo imela naslednja vlada srečnejšo roko, čeprav ni vse odvisno od zvezne vlade.
Kaj pomaga še tako vneto zavzemanje zvezne vlade za uresničevanje dolgoročnega stabilizacijskega programa, če pa ga ne izvajajo po republikah in pokrajinah, ker se je tam nabralo toliko nevšečnosti, da jih preprosto ni mogoče odpraviti. Razvitost in nerazvitost v Jugoslaviji se žal poglablja, bodisi zaradi napačnih naložb, neustrezne demografske politike, pretiranega koncentriranja prebivalstva v nekaj mestih in ne nazadnje zaradi zanemarjanja dragocenega vira dohodka iz kmetijstva. Rešiti neko tovarno, ki je pred bankrotom, je še mogoče, ni pa preprosto spraviti gospodarstvo na zeleno vejo tam, kjer zaradi naravnega prirastka sproti porabijo novo-ustvarjeno vrednost, za oživljanje gospodarstva pa ne ostane nič. Od tod potem nerazumevanja in očitki razvitejšim, da nočejo biti solidarni z manj razvitimi. Ne samo z inflacijo, tudi s tem problemom se bo morala ubadati nova vlada.
Mirko Čepič
Prevlake ne bo
»Usoda druge jugoslovanske atomske elektrarne v Prevlaki se je odločila v Černobilu«, je zapisal NIN. Po najnovejših podatkih je bilo proti gradnji atomskih central 120 izmed 150 hrvaških občin. Zbor združenega dela hrvaškega sabora je zahteval, naj
nik je zapisal, da ima izraelska bliskovita vojna proti Siriji tri bistvene politične in vojaške cilje: da »eleminira vlogo Sirije v Libanonu, stre libanonsko odporniško gibanje na jugu ter tako prisili Sirijo na pogajanja za reševanje bližnjevzhodne krize.
JE Prevlaka črtajo iz republiškega petletnega plana razvoja, in sabor je to sprejel.
Dr. Marko Branica iz Zagreba trdi, da je način dela v krški atomski centrali tehnološki avan-turizerfv Prvo zamenjavo goriva so opravili samo s tremi tujimi strokovnjaki, so jim plačali nekaj tisoč dolarjev. S tem so prihranili milijon dolatjev, toda če bi prišlo do kakšne usodne napake, bi to varčevanje pogubilo pol Jugoslavije, trdi Branica.
Krško še vedno nima odlagališča za zanesljivo odlaganje odpadkov, prav dolžnost Krškega pa je bila organizirati graditev jedrskega odlagališča za vso Jugoslavijo.
NIN tudi ugotavlja, da so Jugoslovani politično zreli samoupravljavci, ker se jim je posrečilo postaviti se po robu največjemu nesmislu sodobne demokracije, ki se glasi: čimpomembnejša je kakšna odločitev in čim'več ljudi zadeva, tem ožji krog odloča o njej. Takšna zadeva je bila tudi gradnja ali negradnja prve jugoslovanske atomske elektrarne.
Vrt na beograjskem otoku
Če ste pogrešali pismo iz Beograda, prosim, ne zamerite mi! Bil sem prezaposlen s preurejanjem največjega beograjskega otoka v največji mestni vrt. To je tisti podolgovati otok na Donavi, ob izlivu Save. ki ste ga zanesljivo videli s Kalemegdana, če ste bili z Vestnikom na obisku Beogradu.
Ta otok je velik skoraj dvesto hektarjev in na njem je okrog 150 hektarjev obdelovalne zemlje, ki jo je beograjski kmetijski kombinat pripravljen odstopiti mestnim povrtninarjem, združenim v organizacijo občanov, ki se imenuje soDELOvanje in je organizacija drobnih kmetovalcev oziroma poljedelcev, ki se s poljedelstvom ukvaijajo po službi.
To je nekaj podobnega ljubljanskemu Vrtičku, vendar je razlika v tem, daje ljubljanskim vrtičkarjem povrtninarstvo le dodatna zaposlitev, med tem ko je beograjskim družinam tudi možnost za zaposlitev nezaposlenih družbenih članov, če se pač taki hočejo sami zavarovati za zagotovitev delovne dobe ob dohodkih, ki jih je mogoče ustvariti na desetih arih obdelovalne zemlje.
pismo iz beograda
Zanimivo je nemara to, da se v Beogradu ukvarja z vrtičkarstvom že kakih 70 tisoč družin na zemlji okrog stolpnic, na robu naselij, kjerkoli že, kjer je mogoče izkoristiti kak košček zemlje, ki ga nihče ne uporablja. Kmetijski kombinat je na primer srečen, da se zemlje na otoku znebi, ker mu je tam pridelava nerentabilna, saj je otok jeseni ali spomladi poplavljen in ni mogoča več kot ena setev, povrtninarstvo pa je seveda vse kaj drugega.
Na sto hektarjih zemlje je dovolj prostora za kakih 5000 in več vrtičkarjev, a takih površin je samo v zemunski občini nič koliko, vsaj za nekaj tisoč hektarjev — za vse, ki so brez dela, in za vse, ki skrbijo le za izboljšanje družinskega standarda, saj je povrtnina pomembna postavka v stroških prehrane družin.
Kakor si mi pomgamo z izkušnjami ljubljanskih vrtičkarjev, tako si ljubljanska organizacija želi pomagati z našimi izkušnjami in prav nič čudnega ne bo, če bo kmalu nastala zveza vrtičkarjev, saj se nekaj podobnega poraja tudi v Zagrebu in v nekaterih drugih mestih. Kaj je pravzaprav bolj naravnega kot preskrbovanje mesta s pridelki samih občanov? Temu se ne odrekajo niti najbolj bogata mesta, saj v skandinavskih deželah mesta spodbujajo meščane k takšnemu delu, in sicer tako, da jim zemljo celo ponujajo, zagotavljajo financiranje razvoja in odkup presežkov.
Za vas bo verjetno posebno zanimivo, da sem v Beogradu organizator oziroma realizator te ideje jaz, a da je v Ljubljani med najbolj zagretimi Štefan Kuhar, torej dva novinarja iz Prekmurja, da o drugih novinarjih sploh ne govorimo, ker so številni med vrtičaiji nemara prav zato, ker je novinarstvo za zdravje zelo škodljiv poklic, saj novinarji umirajo kmalu po štiridesetem letu starosti.
Povrtninarstvo je, pravijo strokovnjaki, najbolj donosno delo, saj daje z nekaj arov tolikšen dohodek kolikšnega sicer dobijo na hektarjih klasične poljedelske pridelave. Seveda je za to potrebna primerna tehnična opremljenost, pridelava v steklenjakih, in to je tisto, kar dandanes drugače opredeljuje zemljiški maksimum kot nekoč, ko je bil odgovor na vprašanje, koliko zemlje lahko obdeluje ena družina z dvema voloma, deset hektarjev. S povrtninarstvom se namreč lahko preživlja ena družina že samo na desetih arih in še manj, če je pridelava optimalizirana.
Tako pravijo poznavalci razmer, ljudje z inštitutov, ki zanesljivo vedo, kaj govorijo. Sicer pa: zakaj bi ostajala zemlja neobdelana oziroma neracionalno obdelovana, če je lahko najbolje izkoriščena, kajpak z najdonosnejšo pridelavo?!
To je res, toda resnica je tudi, da se mnogi občani kmetijstva sramujejo, zlasti v teh krajih in nemara zategadelj, ker je Beograd, kljub vsemu, pravzaprav še vedno največje naselje — kmetov, ljudi, ki bi radi iz opankov naravnost v lakaste čevlje — med jaro gospodo. Vendar je tudi res, da je med njimi dovolj neobremenjenih pametnih ljudi, ki vidijo v vrtičkarstvu mnogo več kot samo pridelavo hrane — ^kreacijo in zdravje.	Viktor širecJ
—v žarišču dogodkov—
Kako izbrisati« Černobil?
Ali bodo poškodovani jedrski reaktor v Černobilu zalili z betonom in vse območje ogradili z visoko ograjo? Allan Bromley, fizik z univerze Yale, domneva, da bodo sovjetski strokovnjaki naredili prav to. »Postavili bodo visoko ograjo in veliko razdaljo uporabili kot varnostni faktor,« domneva ameriški strokovnjak v Newsweeku.
Pri tako rešeni zahtevni nalogi bi seveda odpisali drago opremo v preostalih černobilskih reaktorjih. Skoda bi bila seveda izjemno velika. Prav iz teh razlogov se bodo morda sovjetski strokovnjaki lotili čiščenja poškodovane nuklearke na drugačen način, razmišljajo nekateri drugi jedrski eksperti po svetu. Možnost je, da bi ob pomoči robotov pospravili nekaj stotin ton grafita, s katerim se je pomešala stopljena reaktorska sredica, v posebne zabojnike, te pa bi potem zakopali kje na varnem in neobljudenem prostoru. Toda to nalogo bi lahko opravili le ob pomoči najbolj izpopolnjenih robotov, znano pa je, da je sovjetska znanost v elektroniki in računalništvu, ki je temelj robotike, precej zaostala. Za nameček pa je okuženost z radioaktivnostjo v neposredni okolici černobilske nuklearke tako velika, da bi bilo tudi daljinsko upravljanje robotov (tudi pri tem morajo biti operaterji dovolj blizu strojev) nevarno. Za posebnimi zaščitnimi stenami bi operaterji lahko ostali le kratek čas.
Problemi, ki jih imajo ameriški strokovnjaki pri čiščenju nuklearke na Otoku treh milj, zgovorno kažejo, kako zahtevno je odpravljanje posledic nesreče v jedrskih reaktorjih. Težav z nuklearko na Otoku treh milj še vedno niso rešili. Omeniti je treba, da so imeli izredno srečo, saj kontaminirana voda ni prišla dlje v okolje, ker je večina močno kontaminirane vode ostala v železobeton-skem stolpu reaktorja. Tako so imeli dovolj časa, da so premislili, kaj narediti in kako ukre
pati. Kar tri leta je trajalo, da so v poškodovani jedrski reaktor spustili kamero z daljinskim upravljanjem in si tako ogledali dejansko poškodbo reaktorja. Izkazalo se je, da je poškodba večja, kot so sprva domnevali. Tačas so odstranili tudi na stotine ton najrazličnejših snovi in jih deponirali na posebnem odlagališču nevarnih odpadkov v Richlandu. Prefiltrirali so tudi milijone litrov vode.
Celo grški junak Herkul se ni znašel pred tako težko nalogo, ko je moral očistiti sloviti hlev kralja Avgija. kot čaka tiste, ki se bodo lotili pospravljanja v poškodovanem jedrskem reaktorju černobilske jedrske elektrarne. Iz uničenega reaktorja seva tako nevarno žarče-nje, da se mu nihče ne more približati brez smrtne nevarnosti. Kot domnevajo strokovnjaki na Zahodu (vzhodni so manj zgovorni), se visoka stopnja radiacije širi v območju kakih 20 kilometrov od poškodovanega reaktorja. Strokovnjaki so prepričani, da je radiacija na tem območju tako močna, da se še nekaj let nihče ne bo mogel, kljub še takim zaščitnim ukrepom, brez nevarnosti približati mestu nesreče. Ni pa mogoče pustiti poškodovanega reaktorja tako, kot je zdaj. Sovjetski strokovnjaki ga morajo afi očistiti ali zasuti.
Ko so imeli Američani pred leti nesrečo v jedrski elektrarni na Otoku treh milj, so izdelali posebne robote in druge naprave, s katerimi so se lotili pospravljanja. Toda sovjetska ne-, sreča je povsem drugačna. Streho nad černobilskim jedrskim reaktorjem je eksplozija odpih-
globus
STRASSBOURG - Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri zahteva od Sovjetske zveze »pravično nadomestilo za škodo po jedrski katastrofi v Černobil lu«. Niso pa sprejeli resolucije, v kateri je skupina socialističnim poslančev zahtevala jedrski moratorij za vse države Evropske skupnosti.
CIUDAD DE MEXICO -Odnosi med Mehiko in njenimi posojilodajalci iz tujine so napeti. Mehika zahteva za odplačilo 100 milijard dolarjev nižje obresti in ugodnejše roke.
WASHINGTON - Več kot 6500 ameriških raziskovalcev in znanstvenikov je proti Reaganovemu projektu vojna zvezd. Trdijo, da je to slabo zasnovan in nevaren projekt.
LONDON — Britanski profesor Frederic Warner, izvedenec pri Združenih narodih, zatrjuje, da bi za posledicami morebitne jedrske vojne umrlo okoli štiri milijarde ljudi oziroma štiri petine človeštva.
BEJRUT — Neki libanonski list trdi, da je bombo v berlinskem diskoklubu, ki so jo Američani izkoristili kot napad na Libijo, podtaknila ameriška protiobveščevalna služba CIA.
BUDIMPEŠTA — Madžarska je lani zabeležila 281 milijonov dolarjev deviznih prihodkov, leto poprej pa 265 milijonov. Leta 1985 je bilo na Madžarskem prek 15 milijonov tujih turistov.
WASHINGTON - Ameriški strokovnjak za presajanje kostnega mozga dr. Robert Gale, ki v Moskvi operira ponesrečence iz Černobila, je izjavil, da je verjetno do sto tisoč ljudi toliko prizadetih, da jim grozi rak.
NEW YORK - Nekateri trdijo, da so izginili nekateri ključni dokumenti v zvezi z nesrečo ameriške vesoljske ladje Challenger. Ameriške pravosodne oblasti so odredile preiskavo.
nila, v okolju pa je prišlo do hude kontaminacije. Kot najbolj učinkovit, a tudi najbolj primitiven način za rešitev težavne naloge, očiščenja sodobnega Avgijevega hleva, se kaže zasutje celega kompleksa černobilske nuklearke. Poškodovani reaktor naj bi kar zalili z betonom, potem pa s samodejnimi rineži postrgali radioaktivno okuženo zemljo in delce, ki so pri eksploziji prišli v okolje, zgrnili na kup ter vse skupaj v primerni razdalji ogradili.
Po sedmih letih čiščenja sanacija na Otoku treh milj še ni končana. V zgradbi reaktorja sta še vedno kontaminirana voda in radioaktivna brozga. V zadnjem času pa so opazili še eno nevarnost. V okuženi vodi so se razvile bakterije — radioaktivne seveda. Razmnoževanje in širjenje radioaktivnih mikroorganizmov je nekaj, kar že meji na znanstveno fantastiko, za sanatorje nuklearke na Otoku treh milj pa je to dodatna težava.
Ameriška jedrska elektrarna bo predvidoma očiščena čez nekaj let. Če bi torej v Sovjetski zvezi ravnali podobno, potem ni upati, da bodo razmere urejene cez deset let. A ker so poškodbe reaktorja veliko hujše, kontaminacija močnejša, tip reaktorja drugačen, bo po vsej verjetnosti čiščenje černobilske nuklearke trajalo več kot desetletje. Če jo bodo sploh čistili in če ne bo zalita v beton, kot predvidevajo nekateri zahodni strokovnjaki.
Vseh posledic nesreče v Černobilu pa ne bo nikoli mogoče odpraviti. Kontaminacija z radioaktivnim jodom bo minila čez mesec dni, kolikor je raz-padna doba te snovi. Toda v ozračje in zemljo sta prišla tudi cezij m stroncij, ki ostaneta nevarna stoletja. Se najhujši je v tem pogledu plutonij, čigar raz-padna doba je 24.000 let. Nuklearnega Avgijevega hleva torej ne more povsem očistiti noben junak.
STRAN 2
VESTNIK, 22. MAJA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na skupni seji Sveta za kulturo pri občinski konferenci Socialistične zveze in občinskem sindikalnem svetu so prisotni člani največ pozornosti namenili ohranitvi mati-čnosti Pokrajinske in študijske knjižnice, za katero bi izguba tega statusa pomenila tudi izgubo obveznega izvoda vseh publikacij, ki izidejo v Sloveniji. Da se to ne bo zgodilo, jte potrebno v najkrajšem času rešiti kadrovsko vprašanje in se z vso resnostjo lotiti tudi prostorskega problema. Če bo rešitev v gradnji načrtovanega prizidka ali druge etape kulturnega doma, je potrebno temeljito proučiti; o tem je že razpravljal občinski izvršni svet, dokončna odločitev pa še ni padla.
Oba sveta za kulturo sta na ločenih sejah obravnavala tudi program dela za letos, bb
MURSKA SOBOTA — Na ponedeljski seji predsedstva OK ZKS so osrednjo pozornost namenili pripravam na sejo občinskega komiteja Zveze komunistov, ki bo 26. maja. Na njej bo govor o oceni gospodarskih gibanj v soboški občini v prvih treh mesecih in nalogah komunistov. Po mnenju razpravljalcev se je nesmiselno omejiti zgolj na številke, ki kažejo izredno neugodne finančne rezultate, ampak je treba dati poudarek nekaterim vsebinskim premikom. Teorija preživetja, nerealno načrtovanje gospodarjenja, neugodna sestava osnovnih sredstev in slaba izobrazbena sestava zaposlenih ter zaostajanje v združevalnih procesih — to so le nekatera bistvena vprašanja, ki jim morajo soboški komunisti nameniti ustrezno pozornost.
BOGOJINA — V soboto so v tem kraju pripravili občinsko tekmovanje z nazivom Mladi .v SLO in DS. Na to tekmovanje osnovnih šol se je prijavilo 26 ekip iz soboške občine, tekmovali pa sta še dve, tako da je bilo število sodelujočih ekip 28. Osnovnošolci so se v slabem vremenu pomerili v orientacijskem pohodu, streljanju z zračno puško in znanju s tega področja. Zmagala je prva ekipa iz Šalovec pred drugo ekipo z iste šole, tretji pa so bili domačini, Bogojinčani. Najboljši so dobili praktična darila, prve tri ekipe pa bodo šle na območno tekmovanje, ki bo tretjega junija v Lendavi. Omeniti kaže, da so Šalovčani premočno zmagali zaradi izredno dobrih strelskih izidov.
MURSKA SOBOTA — Slabi rezultati in pesimistične napovedi do konca leta. Takšna je zaključna ugotovitev o stanju pomurskega izvoza v letošnjih prvih treh mesecih, povedali pa so jo na seji odbora za ekonomske odnose s tujino pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v začetku tega tedna. Težav, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju ekonomskih odnosov s tujino, pomurski izvozniki v tem obdobju sicer v večji meri še niso čutili, se bodo gotovo negativno odražale na izvozu do konca leta.
do tedna
Priznanje Janku Haklu
Janko Hakl, socialni delavec in od leta 1973 direktor Doma oskrbovancev'v Rakičanu, je za svoje delo v socialnem ‘skrbstvu prejel priznanje skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Janko Hakl je opravil pionirsko delo na področju sociale v Pomurju, saj je bil po osvoboditvi edini delavec na tem področju in po letu 1958, ko je diplomiral na višji šoli za socialne delavce, nekaj let edini socialni delavec z ustrezno izobrazbo v občini. S svojim delom je postavil temelje socialnemu delu, z izkušnjami pa je bogatil prihajajoče mlade socialne delavce.
Veliko pa je prispeval in še prispeva k razvoju domskega varstva ostarelih oseb. Pod njegovim vodstvom in nadzorom so zgradili novi dom za ostarele. Tudi njegovo sedanje delo je prežeto z vrednotami etičnega kodeksa njegovega poklica in odnosa do sočloveka, ki ga udejanja tudi pri delu v raznih socialno-humanitarnih organizacijah.
Janko Hakl pa je bil tudi prvi pobudnik za ustanovitev društva
socialnih delavcev Pomurja in njegov dolgoletni predsednik. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti in delegatskega sistema je prevzel določene funkcije v organih skupnosti, aktiven pa je tudi v delu družbenopolitičnih organizacij v občini.
M. H.
---BELTINCI
Upokojenci še naprej smelo
Nedavno so se v Beltincih zbrali člani društva upokojencev Beltinci na delovni konferenci, bilo jih je kar nad 150. Ocenili so svoje delo v preteklem letu in si zadali naloge v prihodnje.
Pri oceni dela so ugotavljali', da je bilo delo društva uspešno na športno-rekreacijskem in ljubiteljskem kulturnem podro ju, pa u sicer so upokojenci vključeni v delo-drugih organizacij m Ju v organih samoupravljanja v krajevnih skupnosti in delegacij ,	-
ri so tudi funkcionarji. Pri kulturni dejavnosti pa je njihova akt vnost v uspešnem delu mešanega nevskega zbora m skupine pev j pesmi. V svoji dejavnosti pa ne pozabljajo tudi na svoje o , Te obiskujejo po domovih in v bolnicah.	.__ ,
Beseda je stekla tudi o gmotnem položaju upokoj , p1 vsem tistih, katerim je pokojnina edini vir za preživljanj.	.J
se sicer zvišujejo skladno z zakonodajo, žal pa se žara	g
večanja cen življenjski in družbeni standard ne izbo j j ,
In nenazadnje, beseda je stekla tudi o srečanju upokojencev Po murja v Gornji Radgoni, ki bo 31. maja.
Znanje v ZK je nepresušen izvir!
»Članstvo v Zvezi komunistov ni nikakršna ugodnost, kot so mnogi mislili in še danes mislijo tisti, ki bi radi dosegli svoje osebne ambicije. Zveza komunistov je armada, ki se mora bojevati, ne pa organizacija, v kateri si delijo nagrade in priznanja. V Zvezi komunistov je lahko tudi precej manj članov, toda kadrovsko mora biti na višini, biti mora organizacija zavestnih borcev z enotnimi pogledi na vprašanja našega idejnopolitičnega razvoja. Zveza komunistov mora biti v prvi vrsti, kadar gre za boj proti negativnim pojavom. Kdor tega noče, kdor ni sposoben sprejeti vse teže odgovornosti člana Zveze komunistov, naj gre iz nje. Potrebujemo notranjo enotnost, enotnost tistih, ki se bojujejo za delavski razred, za njegovo boljše življenje, za boljše družbene odnose, za tisto, kar od nas pričakujejo naši narodi in delavski razred ...«
Te značilne Titove besede, ki jih je izrekel o liku komunista, smo uporabili kot uvod v razmišljanje o zdajšnjem idejnopoliti-nem usposabljanju v Zvezi komunistov. Ne pravimo zaman, da bi morala v sedanjih razmerah ZK postati pomembna inovacijska sila naše družbe, ki bi se borila za dolgoročne cilje družbenega razvoja, pri tem pa ne bi smela zanemariti konkretnih interesov ljudi. Za vse to pa nista potrebna le volja in delo, ampak
SOBOTI USTANOVILI DRUŠTVO VARNOSTNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV POMURJA
ZAVZETEJE REŠEVATI VARNOSTNO PROBLEMATIKO
V Murski Soboti so pretekli teden ustanovili Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja, ki šteje 73 članov. To je narekovalo stanje varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja, ki zdaleč ni takšno, kot bi moralo biti. Na ustanovnem občnem zboru, na katerem pa so pogrešali predstavnike družbenopolitičnih organizacij, so ugotavljali, da je tako društvo v Pomurju potrebno in nujno pri uspešnejšem reševanju varnostne problematike. To je sedmo tovrstno društvo v Sloveniji. Namen je jasen: doseči večjo učinkovi-
Stanič in Novi svet v Banovcih
Sprostitev — naravno življenje — avtentična hrana — osvoboditev dela — nov pogled na okolje in planet — neagresivnost — poklic življenja ... To je le nekaj ciljev (tem seminarja in razprav), ki jih želijo doseči v Banovcih z novim Centrom joge Novi svet.
»Slovenski center joge Novi svet naj služi iskanju notranjih obratov življenja in presegajočih uvidov. Služi naj ti za prakticiranje in preskušanje svojih notranjih iščočih motivov, potreb, spoznanj, idej, navdahnjenj, raziskav življenja in eksperimentov, življenjskih preusmerjanj — živih potreb po delu s samim seboj,« je zapisal živogoj Lojze Stanič v enem od svojih pozivov. Osnovni poziv slovenskega centra joge Novi svet (ki bo odprt javnosti) je dvojen: odpirati možnost posameznikom izvajati delo s samim seboj po svojih motivih, potrebah, zmožnostih in zanimanjih z ustvarjanjem lastnih programov ob pomoči učitelja joge ter praktično proučevati in preraščati v novo bivanjsko kulturo življenja. Programi bodo potekali na prostem sredi tabora. Teme predavanj bodo med drugim: o avtentični hrani človeškega bitja, o samooskrbi, o kundalini jogi in o telesnih izhodiščih življenjskih pojavov, o delu in času, o seksu in osvobojenosti, o nočnem bivanju,, o osebni bivanjski svobodi, biti sam s seboj in podobno.
Zbor seminaristov bo 27. julija, trajal pa bo do 9. avgusta. Bivali bodo v šotorih in v spalnih vrečah. Cena je primerna mladim (tem je tudi v glavnem namenjen ta tabor), za štirinajst dni bodo morali odšteti 2000 din. To bo prvi center joge v Sloveniji in pomeni hkrati popestritev turistične ponudbe termalnega kopališča v Banovcih.	bp
je bistvenega pomena vsekakor znanje. Vsak komunist bi moral poznati osnove marksistične politične ekonomije, filozofije, sociologije in najnovejša idejna gibanja na teh področjih. Podrobno pa bi se moral seznaniti tudi z izkušnjami mednarodnega delavskega gibanja, socialističnih revolucij in narodnoosvobodilnih gibanj ter naše revolucionarne preteklosti. Slediti bi moral tudi najnovejšim tehnološkim in znanstvenim dognanjem, še posebej na svojem delovnem področju.
KOMENTAR
In prav v teh prizadevanjih ima odločilno vlogo idejnopolitično usposabljanje partijskega članstva. V Pomurju, kjer je po podatkih iz leta 1985 vključenih v osnovne organizacije ZKS 4733 komunistov, je bilo v pretekli izobraževalni sezoni 387 udeležencev v pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja v ZKS. To pomeni nekaj Čez 8,1 odstotka vseh pomurskih komunistov, kar ni niti majhno število v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 4,8 odstotka. Lahko bi rekli, da je Medobčinsko študijsko središče za Pomurje uspelo pritegniti precejšnje število komunistov v razvejane oblike organiziranega idejnopolitičnega usposabljanja
tost preventivne dejavnosti varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja. Zato naj bi društvo dajalo strokovno pomoč pri urejanju delovnih razmer, varnosti delovnega in življenjskega okolja, preprečevanju požarne varnosti, izobraževanju ter reševanju varnostne problematike v organizacijah združenega dela in drugih inštitucijah. Predvsem pa naj bi imeli v društvu večjo podporo varnostniki v organizacijah združenega dela, ki so večkrat prepuščeni sami sebi in nimajo pravega razumevanja
STOPIMO V VRSTO DANES, DA NAS JUTRI NE BO ZEBLO — z malo zamude objavljamo fotografijo, ki dokazuje, da Pomurci že zelo zgodaj mislimo na naslednjo zimo. Na Kurivu so v začetku tega meseca začeli z vpisovanjem naročnikov za premog in prvega dne so ljudje trumoma drli proti ulici Lole Ribarja, kjer stoji »svetišče«, imenovano Kurivo. Tisti, ki je vstal že v zgodnjih jutranjih urah in je še v trdi temi pritaval pred oblegano zgradbo, je dobil častno in najboljšo številko ena — pomeni, da bo prvi srečnež, ki mu bodo pripeljali premog. Večina pa je prišla malo kasneje — v vrsti je bilo zanimivo, srečali so se znanci in prijatelji, vrstniki in sodelavci. In ko so opravili »slovesen akt vpisa«, so se mnogi napotili na kakšen kozarček in pomenek. De-
lovni čas pa je vsem tekel...
— GORNJA RADGONA-----------------------------
Za enako delo — enako plačilo
Delavci v vzgojno izobraževalnih ustanovah radgonske občine so dokaj nezadovoljni s svojim položajem. Zato so občinskemu sindikalnemu svetu naslovili tudi več pozivov (osnovne organizacije sindikata, Zveze komunistov, samoupravni organi), v katerih zahtevajo izboljšanje razmer. Zaradi pomanjkanja denarja namreč vse bolj zaostajajo pri opremljanju šol s sodobnimi učnimi pripomočki, kar bo vplivalo na kakovost pouka (še posebno kritično je na nekaterih podružničnih osnovnih šolah), prav tako pa so nezadovoljni za
svojega članstva. Glavne oblike so: usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK, seminarji in pogovori s kandidati za vstop v ZK, seminar za novosprejete člane, individualno marksistično izobraževanje, politične šole ZK v občinah, trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, enoletna politična šola, nekaj komunistov iz Slovenije, torej tudi iz Pomurja, pa vsako leto obiskuje tudi Politično šolo ZKJ Josip Broz-Tito v Kumrovcu. Poleg omenjenih oblik izobraževanja so še številni seminarji, okrogle
mize in drugačna izobraževalna srečanja komunistov.
Kljub temu pa tudi v Zvezi komunistov Pomurja še niso povsem zadovoljni z idejnopolitičnim usposabljanjem in marksističnim izobraževanjem članstva. Ugotavljajo namreč, da je še vedno premalo tistih, ki so se odločili za katero od oblik usposabljanja v ZK. Tako se v praksi marsikdaj zgodi, da morajo čakati na potrebno število prijavljenih kandidatov, nekaterim oblikam usposabljanja pa se morajo zaradi prepičlega odziva celo odreči. Nekaj razlogov je treba iskati tudi v premajhni zavzetosti občinskih organizacij ZK, osnovnih organizacij ZK in drugje, kjer premalo skrbijo, da bi bili člani
pri vodilnih, zato marsikje fudi s težavo rešujejo varnostno problematiko ter izvajajo preventivne ukrepe, ki jih predlagajo varnostniki. Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja — tako je bilo poudarjeno na ustanovnem občnem zboru, naj bi v sodelovanju z drugimi dejavniki, prispevalo delež k večji skrbi za človeka in njegovo varnost. Za predsednika društva so izvolili inž. Miladina Periča, ki je bil tudi predsednik pobudnega odbora za ustanovitev društva.
Feri Maučec
BoP foto: A. A.
radi zaostajanja pri osebnih dohodkih.
Svet za izobraževanje in kulturo pri občinskem svetu ZSS Gornja Radgona je zato minuli četrtek sklical razširjeno sejo, na kateri so proučili razmere in sprejeli stališča do reševanja problematike financiranja šolstva. Zlasti so poudarili, da je treba to vprašanje rešiti dolgoročno in enotno v vsej Sloveniji. Vse šole v republiki delajo namreč po enakih programih in do vseh ima naša družba iste zahteve — potemtakem naj bodo povsod tudi
ZK vse bolj, ne pa vse manj usposobljeni. Vzroki za nezanimanje komunistov za razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja so prav gotovo globlji. Le-to je bilo najbolj uspešno v zgodovinskih razmerah, za katere je značilna enotnost marksistične teorije in revolucionarne prakse. Danes to pogrešamo, saj je še precej pragmatističnega in prak-ticističnega reševanja sedanje krize in njenih posledic. In če vemo, da na predavanjih še vedno prevladuje opisovanje, ne pa prikazovanje bistva družbenih pojavov in procesov, poleg tega pa se izogibamo odprtih vprašanj in nismo dovolj aktualni, je lažje razumeti, zakaj sedanji obseg usposabljanja pomurskih komunistov še ni dal pričakovane kakovosti. Pa tudi predavatelji niso dovolj usposobljeni za uporabo novih metod, ki so na pohodu, kot so, na primer, metoda projekta, raziskave, analize in druge. Zato je razumljiva skrb ZKS, da bi za vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja pripravila dopolnjene ali pa povsem nove programe, kakor tudi posodobitev študijskih sredstev. To pa terja, da idejnopolitičnega izobraževanja v Pomurju ne obravnavamo le kot del dejavnosti ZK, temveč kot nujni in sestavni del stalnega delovanja.
Milan Jerše
Za koga nepopolni vozni red?
Pot nas mnogokrat vodi mimo -avtobusne postaje v Murski Soboti, ki je skoraj v središču mesta. In tako nam pogled iz povsem praktičnih razlogov uide tudi na vozni red avtobusov, ki je jasno viden potnikom in mimoidočim. Toda, marsikdaj pomislimo, da bi bilo bolje, če tega ne bi videli. Vozni red je namreč tako pomanjkljivo napisan, da predstavlja, kot bi rekli novinarji, dezinformacijo. Ob gostem potniškem prometu, ki se ponavlja iz dneva v dan, bi vendarle
morali imeti popolni vozni red prihoda in odhoda avtobusov. Nedopustno je, da morajo zaradi teh pomanjkljivosti ljudje tavati sem ter tja, ker manjka večina prog drugih avtobusnih prevoznikov, razen seveda Certusovega tozda Avtobusni promet Murska Sobota. Tako si na omenjenem voznem redu zaman prizadevamo, da bi našli medkrajevne proge po Sloveniji in Hrvaški, po katerih vozijo drugi avtobusni prevozniki. Na njem ni niti mednarodne proge iz avstrijske Radgone proti Zagrebu, čeprav so zanjo še kako zainteresirani delavci na začasnem delu v tujini, ki večkrat potujejo v domovino’ Tudi pri okencu za informacije na soboški avtobusni postaji boste zaman spraševali za pojasnilo o voznem redu avtobusov drugih organizacij.
Zakaj je to tako? Mar se v Certusovem tozdu Avtobusni promet v Murski Soboti bojijo konkurence drugih prevoznikov ali pa je to posledica malomarnosti odgovornih oseb, ki bi morale poskrbeti za natančen vozni red. Kakorkoli že, čimprej bo treba urediti seznam prihodov in odhodov avtobusov vseh organizacij, ki vozijo potnike, kajti zdajšnji vozni red na soboški avtobusni postaji potnikom ne daje prave informacije. M. Jerše
izenačeni pri materialnih razmerah in še zlasti nagrajevanju opravljenega dela. Seveda ne gre za uravnilovko, ampak za enake štartne osnove. Kot kratkoročen ukrep pa,so predlagali izvršnemu svetu občinske skupščine v Gornji Radgoni, naj ne znižuje prispevne stopnje za vzgojo in izobraževanje, morebitne presežke pa bi namenili za reševanje problemov v šolstvu. Ponovno je treba aktivirati tudi delo občinskega odbora delavcev v vzgoji in izobraževanju.
J. G
..... 

Pogovor z mag. Gezo Vogrinčičem
GLOBOKO TEMELJENJE LN »CUKRČK!«
Sodeloval je pri številnih projektih doma in na tujem. Nekaj časa pri stabilnostnih analizah pregrad Grančarevo in Mratinje, izvedbi temeljenja in stabilnostnih problemih gradnje avtoceste čez Ljubljansko baije, gradnji predorov Pletovarje in Golo rebro in zlasti gradnji luke Koper, kjer so strokovnjaki geotehnike in geomehanike nepogrešljivi. Pomagal je pri temeljenju gradbenih premostitvenih objektov v tujini. Med pomembnejšimi omenja mostove čez reki Evfrat in Tigris v Amari oz. Kumi ob izlivu obeh rek v Šat el Arab. Večkrat je navzoč pri oblikovanju ponudb za geotehnična dela za Egipt, Alžirijo in druge države, čeprav v zadnjem času večkrat ostaja le pri ponudbi, saj gradbena podjetja do tega, da bi jih izvedli, čedalje težje prihajajo.
KDO JE NAŠ TOKRATNI SOGOVORNIK?
Po končani gimnaziji v Murski Soboti sem leta 1961 začel študij gradbeništva na konstrukcijskem odseku fakultete v Ljubljani in ga leta 1965 končal. Ze med študijem me je pionir na področju mehanike tal in temeljenja akademik prof. Škulje pritegnil v svoj krog sodelavcev ter me usmeril v ožjo gradbeno specialnost — geomehaniko. Za diplomsko nalogo sem prejel Prešernovo nagrado za študente in delo na tem področju nadaljeval s podiplomskim študijem ter ga leta 1979 sklenil z magistrsko nalogo. Zaposlen sem na inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; najprej kot asistent, nato pa vključen v pedagoški proces na FAGG (t. j. fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo) pri predmetu fundira-nje in mehanika skale. Ob delu samostojnega raziskovalca na inštitutu s tretjino delovnega časa sodelujem kot višji predavatelj pri predmetih mehanika L in mehanika hribin pri odseku za matematiko in mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.
Povod srečanju z vami v našem uredništvu je nagrada za inovacijo, ki vam jo je oktobra lani ob dnevu inovatorjev podelila RTV Ljubljana, zanimati pa utegne, zlasti gradbenike in gradbince,
najbolj zavoljo »pogruntavščine«, ki je s tega področja.
Natančneje: je s področja globokega temeljenja objektov na kolih (pilotih). Objekte temeljimo na kolih najpogosteje na ma-lonosilnih tleh, kjer je potrebno koristno obtežbo in lastno težo objekta prenesti v nosilnejša tla in v nosilnejše plasti temeljnih tal globoko pod površino terena. Pilot ali kol je nosilen gradbeni element, ki ga lahko izdelamo neposredno, se pravi na gradbišču samem kot tako imenovani uvrtani kol, kjer z rotacijo v zemljino uvrtavamo ali utiskujemo jekleno cev. Nato iz notranjosti cevi izkopljemo zemljino in jo nadomestimo po prejšnji vstavitvi armature z betonom. Jekleno cev, imenovano tudi kolona, pri tem postopoma izvlačimo. V izredno malonosilnih, na primer glinasto-meljastih zemljinah, v žitkem ali lahkognetnem konsi-stenčnem stanju, obstaja velika nevarnost prekinitve stisnjenja tega stebra iz svežega betona v trenutku, ko odstranimo zaščitno jekleno kolono in se začnejo ustvarjati bočni pritiski okoli zemljine na še ne strnjeni beton. Zaradi morebitnega strujanja podzemne vode lahko pride včasih do izpiranja betonske mešanice. Taki koli jasno da ne morejo prevzemati obtežbe, za katere so bili projektirani.
Alternativa tem uvrtanim kolom so že prej izdelani koli, ki jih zabijemo v tla do potrebne globine. Pri tej vaši inovaciji gre za uvedbo nove vrste zabitega kola. Kakšnega?
To je votel, prednapet, armiranobetonski kol s prečnim prerezom v obliki dvanajsterokotnika s premerom očrtanega kroga 70 centimetrov in z debelino stene okrog 12 centimetrov. Dolžine kola so lahko glede na to, da smo že raziskali in preskusili način stikovanja posameznih njegovih sestavin, od nekaj metrov do čez 40 metrov. Prototipni kol, ki smo ga raziskovali, je bil izveden v enem samem kosu v dolžini kar 27 metrov. Pn nas so se zabiti koli uporabljali najprej predvsem kot leseni in armiranobetonski koli s polnim kvadratnim prečnim prerezom, ki so bili manjših dimenzij, samo okrog 30 centimetrov. Nosilnost teh so veliko manjše od kola, o katerem
govorim. Ta je, krajše ga imenujemo kol PAB, zaradi uporabe v proizvodnji gradbenih elementov že znanega postopka predna-penjanja, izveden kot votel in more kljub temu prenesti dodatne natezne napetosti, ki se pojavljajo med zabijanjem. Votla izvedba omogoča prihranek materiala ob zmanjšani lastni teži kola in smo na ta račun razširili obseg oz. površino plašča kola, kar pomeni pri trenjskem kolu, to je tistem, ki prenaša obtežbo v temeljna tla prek trenja ob plašču, večjo nosilnost. Še večji je prihranek med izvedbo temeljenja, saj ga je mogoče zabijati neprimerno hitreje kot pa uvrtavati kole. Vemo pa, kaj pomeni pri
»Upam, da se bomo počasi le spametovali in za lokacije industrijskih objektov uporabljali kmetijsko nezanimiva območja,« je optimistično razpoložen rojak, inovator mag. Geza Vogrinčič.
nas glede na nenehen porast cen hitrejša gradnja temeljnega dela objekta.
Upamo, da ta vaša zelo podrobna in strokovna pojasnila ne bodo odvrnila pozornosti bralstva. Zanima nas, kdaj in kako ste se lotili razvojno-raziskovalnega dela za opisano inovacijo?
S skupinskim delom smo jo razvijali že od leta 1980. Skupina je bila sestavljena iz strokovnjakov gradbenega podjetja Gradis in naše znanstve-no-raziskovalne ustanove, predvsem iz enote laboratorija za mehaniko tal. Stroške reziskovanja, preverjanja in uvajanja inovacije sta večidel porav
nala Gradis in posebna raziskovalna skupnost za graditeljstvo. Rad bi poudaril, da je šlo pri tej inovaciji za uspešno, žal še vedno redko sodelovanje med združenim delom in znan-stveno-raziskovalno organizacijo, saj sem bil na podelitvi priznanja inovator leta eden redkih z univerze.
Kakšna pa je njena vrednost ali prednost na manj primernih, močvirnih, nekmetijskih površinah?
Poleg že naštetih prednosti — prihranek pri materialu in času — omogoča uvedba te vrste kolov uporabo oz. izdelavo iz domačih surovin. Pomembna pa je njihova uvedba tudi zato, ker omogoča hitro in racionalno gradnjo industrijskih kompleksov na agrarno nezanimivih območjih, na malonosilnih tleh, močvirjih, bonifi-kah in podobno. Teh pri nas ne manjka, ne le v Pomurju, ampak še drugje. Vzemimo samo Ljubljansko barje ali
koprsko bonifiko. Upam, in nekatera dejanja že kažejo na to, da se bomo počasi le spametovali in za lokacije industrijskih objektov uporabljali doslej premalo izkoriščena, kmetijsko nezanimiva območja, čeprav so, kar zadeva temeljenja, morebiti nekoliko bolj zahtevna. Le tako bomo ohranili nujno potrebne in po moje že preveč skrčene obdelovalne površine.
Ali je bila ta inovacija že kje koristno uporabljena?
Ja, je že bila, in sicer pri temeljenju industrijske hale SAP-Integrala na Ljubljanskem barju in pri temeljenju mostu čez Mali graben, to je ob začetku avtoceste Ljubljana—Vrhnika.
Prav temeljenje v SAP-Integralu je tipično temeljenje na malonosilnih tleh. To je industrijska cona, ki smo jo v Ljubljani začrtali na območju občine Vič-Rudnik na Ljubljanskem barju. Načrtovano je tudi temeljenje nekaterih premostitvenih objektov na trasi južne obvoznice Ljubljane.
Je mogoče na tem področju govoriti o kakšnih primerjavah s svetom in ali so morda še druge vrste in možnosti temeljenja na malonosilnih tleh?
Ce primerjamo razvoj na tem področju v svetu, lahko ugotovimo, da je znana uporaba že omenjenih polnih armiranobetonskih kolov manjših dimenzij prečnega prereza in zato tudi manjših nosilnosti. Zlasti je uveljavljena uporaba le-teh na Švedskem, kjer pa je sestava tal drugačna od naše. Tamkaj zabijajo te kole običajno do trdne podlage, do skale. Ta pa je pri nas često zelo zelo globoka, na primer na Ljubljanskem barju do 60 metrov, na območju luke Koper, v Koprščini, posebno še na mestu gradnje sedanjih novih obal ali objektov, sega čez 40 metrov globoko. Za gradnjo na malonosilnih tleh, ki jih lahko pogosto enačimo z nerodovitnimi ali v kmetijskem smislu manj zanimivimi, je mogoče za določene vrste objektov, ki niso pretirano občutljivi na posedanja, ali za objekte, ki so lažji in mehkih tal čezmerno ne obremenjujejo, izvesti tudi druge vrste temeljenj, kot je recimo globoko temeljenje na koleh, o katerem smo ravnokar govorili. Prav tu je šel razvoj v svetu naprej in imamo pri nas še veliko možnosti in rezerv.
Zatrjujete, da nekatere od teh postopkov uvajamo ali že uporabljamo tudi pri nas. Katere?
Predvsem postopek predobreme-njevanja temeljnih tal, po katerem območje, predvideno za gradnjo, prej obremenimo, ponavadi s predobre-menilnim nasipom, s katerim izzovemo predvsem začetne distorzijske deformacije tal; to je posedanje tal brez spremembe volumna zemljine in del tako imenovanih konsolidacijskih oz. sferičnih posedkov. Predobremenilni nasip tik pred gradnjo objekta odstranimo. Pretežni del z nasipom že izvajanih deformacij se pod objektom potem ne bo več izvršil in proces posedanja novogradnje bo zato veliko manj intenziven in časovno zelo razpotegnjen. Proces konsolidacije, to je stisnjenja zemljine pod obtežbo ob izcejanju porne vode, lahko pospešimo z različno vrsto vertikalnih drenaž, kar že uspešno uporabljamo pri gradnji avtoceste prek Ljubljanskega barja. Poleg naštetega so bili izvedeni že prvi poskusi uporabe tako imenovanih apnenih in grušnatih kolov. Pri apnenih izkoriščamo vezavo vode z apnom zato, da z zmanjšanjem vlažnosti nenosilnih nasičenih glinastih zemljin izboljšamo trdnostne značilnosti tal, grušnati koli pa opravljajo
— če so tlorisno ustrezno razporejeni — hkratno vlogo: delno kot nosilni in delno kot drenažni stebri. Izbor določenega postopka je seveda odvisen od sestave temeljnih tal in izbora ustrezne mehanizacije. Potrebno je opraviti vrsto poprejšnjih raziskav, preden lahko z gotovostjo upamo na uspeh, in ne gre vedno le za enostaven, neposreden prenos nekje v svetu že uporabljenega postopka.
Znano je, da je raziskovalni dinar pri nas za razvojno-raziskovalne naloge izredno pičlo odmerjen. Tudi sami imate o tem že določene izkušnje?
Tako je. Za raziskave v gradbeništvu — kljub najnovejši ugodnejši klimi — ni dovolj denarja. Nasprotno: ob zmanjšani gradnji objektov, slabšanju položaja združenega dela v gradbeništvu in podobnem je gradbeni raziskovalni kupček denarja vse manjši in manjši.
S čim se tačas ukvarjate?
Sodelujem pri premostitvenih objektih na trasi južne obvoznice Ljubljane. Delali smo že obremenilne preskušnje za nadvoz Peruzzijeve ceste čez južno obvoznico. Pripravljamo se tudi — ker imamo, kot sem že omenil, nekaj izkušenj pri meritvah pri gradnji predora Pletovarje in Golo rebro — na gradnjo predora skozi Karavanke. Delamo skupaj z Avstrijci oz. Nemci in upam, da bomo uspešni.
Ob vsem tem pripravljate doktorsko tezo?
Gradivo pripravljam že dalj časa. Problem je v tem, da odrivam zadeve, ki so bolj osebnega značaja in se več ukvarjam s problematiko, na katero čaka gradbena operativa. Razmere so tudi sicer težje za to, da bi v miru opravil doktorat, kajti — kot že omenjeno — je raziskovalnega denarja, ki bi omogočal študijo, čedalje manj.
Ko sem začel na inštitutu kot asistent, je bilo v celotnem prihodku približno 80 odstotkov raziskovalnega denarja, 20 odstotkov pa iz problematike, ki smo jo reševali za združeno delo. Zdaj je to razmerje ravno obratno.
»Cukrčki« ste imenovali to.
Ja. Takrat smo zbirali »cukrčke«, se pravi, da smo zavračali manj zahtevna dela in zbirali tista, pri katerih smo računali na dobiček. Dosežek zlasti v tem, da bomo lahko študirali nove zadeve ob problemu, ki ga rešujemo za gradbeno operative. Zdaj je popolnoma drugače in delamo vse, kar nam prinese gradbena operativa, ker — nekako se je treba preživeti.
Branko ŽUNEC
Posnetek: Albert Abraham
INFORMACIJE DA, AMPAK DRUGAČNE
Za zadnje zasedanje skupščine  ki so imela po 100 listov. Poleg te-Lendava so delegacijam poslali ga je vsako gospodinjstvo prejelo 310 izvodov ciklostiranih gradiv, Informacije Indok centra, ki so

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o.
ABC POMURKA - KZ PANONKA
MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
I. na podlagi sklepa zadružnega sveta KZ naslednja dela in naloge:
1.	direktorja kmetijske zadruge
2.	vodjo komerciale
'II. na podlagi sklepov zadružnih svetov temeljnih zadružnih organizacij za kmetijsko kooperacijo:
3.
4.
5.
6.
7.
direktorja TZO Murska Sobota direktorja TZO Cankova direktorja TZO Gornji Petrovci direktorja TZO Beltinci direktorja TZO Martjanci
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2.
— da ima agronomsko ali ekonomsko fakulteto in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih organizacijah združenega dela
— da ima višjo agronomsko ali višjo ekonomsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih organizacijah združenega dela
pod 3. do 7.
— da ima agronomsko fakulteto ali višjo agronomsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo izpolnjevati tudi poseben pogoj, da imajo mo-ralno-politične vrline in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov.
Za opravljanje navedenih del oz. nalog bodo kandidati imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota, Markišavska 3, z oznako za razpisno komisijo za dela oz. naloge, za katere se prijavljajo, v 15 dneh od dneva objave razpisa.	/
obsegale 44 strani v slovenskem in prav toliko strani v madžarskem jeziku. Seveda je bilo za tako obveščanje porabljenega veliko dragocenega papirja, časa in denarja, zato se povsem upravičeno postavlja vprašanje: Je doseglo svoj namen? Če bi bil eden izmed maloštevilnih, ki odklanjajo tako obsežne tekste, potem bi se pač sprijaznil s stanjem, kakršno je. Toda mnogo je občanov, ki tako potratne porabe papirja in denarja ne odobravajo. Kaže, da se tega zavedajo tudi v skupščini sami, saj je sam predsednik napovedal »pogovor s pripravljalci delegatskih gradiv«. Dobro bo, če se tam ne bodo dogovorili le o rokih, do katerih je treba pripraviti informacije, ampak predvsem, kakšne. Takšne, kot jih zdaj dobivajo delavci, kmetje ..., niso sprejemljive. Namesto,
da bi pisci uporabljali preprostejše, vsem razumljive besede, se zatekajo k tujkam in »političnim izrazom«, da bi bili na ta način »na liniji«. Posamezna poročila so več kot predolga, v njih kar mrgoli odstavkov, točk, zaporednih številk, odstotkov, tabel, členov... Iz vsega tega »šolani« človek težko potegne bistvo (če sploh je), kako neki naj se potem »znajde« preprostejši občan. Predlagam: če že mora biti sestavljeno neko uradno poročilo, ni nujno, da je v celoti objavljeno v Informacijah. Veliko več bo povedal povzetek. Sploh pa naj bi bile informacije za delegatsko odločanje krajše, nakazano naj bi bilo več možnosti... Če bodo občani poljudno seznanjeni z vsebino, potem jih tudi ne bo strah razprave v skupščini.
š. s.
CERTUS Avtobusni promet Maribor, n. sol. o.
TOZD
AVTOBUSNI PROMET
CERTUS Maribor, tozd AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1 1 SPREVODNIKA za določen čas 6
mesecev
Pogoji:
— dokončana osemletka,
— opravljen matematični preizkus,
— bivališče Hodoš ali okolica,
— poskusno delo 1 mesec.
2 2 ČISTILKI AVTOBUSOV za
določen čas 8 mesecev
Pogoji:
— vsaj 6 razredov osemletke,
— bivališče M. Sobota ali okolica,
— poskusno delo 1 mesec.
Prijave sprejema tajništvo tozda, Bakovska 29, M. Sobota, osem dni od dneva objave.
Deset uspešnih let
V soboto, 17. maja, so se v soboški kinodvorani zbrali invalidi Pomurja in obenem proslaviti 10-letnico obstoja Društva invalidov Murska Sobota. Ob tej priložnosti so podelili najzaslužnejšim članom društev pisna priznanja. Na slovesnosti je govoril predstavnik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje Štefan Ftičar. O delu društev invalidov in soboškega društva pa je spregovoril Jože Farkaš. V bogatem kulturnem programu, v organizaciji ZKO Murska Sobota-, so nastopili recitatorji ekonomskega šolskega centra, pevci OŠ Edvard Kardelj pod vodstvom Helge Horvatove in harmonikarji glasbene šole, ki jih je vodil prof. Ladislav Vbroš. Ob koncu slovesnosti sta zbrane pozdravila tudi predsednik Zveze društev invalidov Pomurja in predsednica Društva invalidov Jesenice, ki so pobrateni s soboškim društvom.
Smilja Gaber
POMURSKI SREDNJEŠOLCI IN SLO
Območno tekmovanje bo 30. maja
Minuli teden so na Srednješolskem centru, kot vsako leto, izvedli tekmovanje iz SLO. Letošnja tema je bila precej široko zasnovana, saj je zahtevala znanje iz civilne zaščite, RBK zaščite in dekontaminacije, protioklepnega boja ter topografije in veščine orientacije.
Zaradi številčnosti ekip (sodelovalo je 55 ekip, kolikor je tudi oddelkov na šoli) je bilo tekmovanje izvedeno v dveh dneh. Prvi dan so opravili prvo pomoč, met bombe, streljanje z malokalibrsko puško in reševanje testa. Drugi dan pa je bil orientacijski pohod, dolg 6 km, s kontrolnimi točkami.
Rezultati tekmovanja so bili izredno dobri, saj je nekaj ekip doseglo tudi čez ti-
soč točk, kar pa je seveda dokaz dobre pripravljenosti posameznih ekip in samega tekmovanja. Kot že nekaj let je prvo mesto zasedla ekipa 3/2 razreda, ki bo s še dvema ekipama zastopala šolo tudi na območnem tekmovanju, ki bo letos v Lendavi. Tekmovanje bo v petek, 30. maja, in se ga bodo udeležili najboljši predstavniki srednjih šol Pomurja.
Tekmovanje bo gotovo potekalo v napetem vzdušju in željah po zmagi. Resda bodo zmagali najboljši, toda najpomembneje je sodelovati, kajti taka tekmovanja so dokaz, da bo ob vojni ali nesreči tudi mladina pripravljena priskočiti na pomoč.
Bernarda Pintarič
STRAN 4
VESTNIK, 22. MAJA l»86
kulturna obzorja
Zadnjič smo predstavili dr. Karola Grosmana kot fotografa le v besedi, zdaj pa ga predstavljamo še na Avtoportretu z družino na gugalniku. Posnetek je iz 1907. leta in je objavljen v publikaciji, ki jo je izdal Slovenski gledališki in filmski muzej, na ogled pa je tudi na razstavi v ljutomerski Galeriji Ante Trstenjak, bb
TA PUF PA NI OD MUH!
V Murski Soboti se radi (in ne neupravičeno!) pritožujemo čez borno kulturno ponudbo. Zato s toliko večjim zanimanjem spremljamo vsakršna prizadevanja za izboljšanje razmer na tem področju. Soboška mladina je med tistimi, ki se želijo zganiti iz tega mrtvila, saj v letošnjem maju že drugo leto zapored prirejajo Puf. FRANC KNAUS, sicer upravnik soboškega Kluba mladih, je eden osrednjih pobudnikov izvajanja te prireditve.
Kaj sploh je Puf in kako je prišlo do te zamisli?
Ko sem predlani prišel v Mursko Soboto za upravnika Kluba mladih, je bila dobro razvita le gledališka dejavnost, za razmah katere ima veliko zaslug Miki Roš, ki je med najzaslužnejšimi, da je do Pufa sploh prišlo. Zamisel se je porodila spontano, zanimivo pa je, da smo najprej »ustvarili« kratico — PUF — in šele nato njeno razlago — pomladni ustvarjalni festival. Gre za enomesečni prikaz kulturne dejavnosti mladih ne samo soboške občine, pač pa nasploh. Puf ima dva osrednja cilja: poudariti ustvarjalnost mladih in obogatiti soboško kulturno življenje.
Franc Knaus se z mladinsko ustvarjalnostjo sicer ukvarja poklicno, pa vendar ima še dovolj elana, da razmišlja o ustanovitvi Mladinskega kulturnega centra. In zaveda se, da goli profesionalizem pri tem še zdaleč ne bo dovolj.
Ker je prvi Puf že za nami, je verjetno prireditev pri vas, ki skrbite za njeno, izvajanje, sprožila določena razmišljanja, kako organizirati letošnji Puf...
Po moje je bilo na lanskem festivalu precej napak — tako organizacijskih kot čisto človeških. Toda to se dogaja na vsakem začetku, zato bomo lanske izkušnje s pridom uporabili pri izvedbi letošnjega sporeda. Lani je bilo veliko težav zaradi pomanjkanja denarja, prireditev je bila nova in je nihče, razen redkih zanesenjakov, ni podprl. Tudi obisk je bil slab, čeprav si prizadevamo v spored Pufa uvrstiti stvaritve, ki so zanimive za širše občinstvo,
ne le za mlade. Zato v Mursko Soboto vabimo tudi priznane slovenske in jugoslovanske umetnike, kar velja tudi za letošnje prireditve.
Puf je sicer že v polnem razmahu, pa vendar bi se vrnila na začetek — kako ste si zamislili izvedbo Pufa 1986?
Naš prvi cilj je bil, zagotoviti dovolj denarja. Sele ko nam je to uspelo, smo naredili podrobnejši spored. Zdaj jg že gotovo, da se letošnji Puf ne bo končal z izgubo. Predvidevali smo, da bo stal okrog 600 tisoč dinarjev, ker pa smo se odrekli nekaterim dražjim predstavam, bo za 200 tisoč dinarjev cenejši. Doslej smo zbrali že 300 tisoč dinarjev pomoči združenega dela, krajevnih skupnosti, kulturne skupnosti itd.
Murska Sobota tako razsežne in poleg tega kakovostne prireditve verjetno še ni imela. Zato bi bilo zanimivo izvedeti nekaj več o letošnjem sporedu.
Poudaril bi, da smo si mladi zamislili te prireditve tudi zato, da bi »potegnili za sabo« še druge, ne le mlade. Resnično bi radi — in to je tudi usmeritev dela v Klubu mladih — da Murska Sobota ne bi bila več kulturno mrtvo mesto. Ustvarjalci, kot so Svetlana Makarovič, Tone Janša, gledališče Daska, Radoslav Milenkovič in Sreten Mokovič, so imena, ki že sama po sebi izzivajo pozornost. Predstavili pa se bodo tudi mladi Pomurci — literati, likovniki, glasbeniki — katerih dejavnost na splošno še vse premalo cenimo. Zato bi vsem, ki se vsaj malo zanimajo za kulturo, priporočil obisk naših prireditev.
Eden osrednjih ciljev Pufa je torej spodbuditi mladinsko ustvarjalnost na našem območju. Je Puf kot prireditev, ki si bo z leti gotovo pridobila ugled, sposoben uresničiti take zamisli?
Resnica je žal dokaj siva — v zadnjem letu se pri kulturnem ustvarjanju med soboško mladino ni zgodilo prav nič novega. Še več: prenehala je delovati skupina za izrazni ples Plesna kuhinja, ki je na lanskem Pufu postregla z izredno odmevnim in uspešnim nastopom. Poleg tega so letos domačemu občinstvu že prikazali vse gledališke predstave, zato jih nismo mogli vključiti v Puf. Mladih (pa ne le njih!) v kulturi enostavno ni! Vzroki so globlji in zapleteni, eden osrednjih pa je, da v posameznih mladinskih organizacijah ne delajo dovolj dobro in zavzeto, da so t. i. »interesne dejavnosti« drugotnega pomena. Zato imamo tako kulturo, kot si jo v bistvu zaslužimo. Moja velika želja in namen pa je, da bi v Murski Soboti ustanovili Mladinski kulturni center. Ta bi bil pravna oseba, in tako bi lažje dosegli, da bi tudi v vseh drugih inštitucijah mladinsko kulturo obravnavali resneje. Seveda tak center zahteva veliko delavnih ljudi, ki so sposobni in voljni žrtvovati za razvoj naše kulture več kot le kakšno urico tedensko za ogled filmske predstave.
6	Bojan Peček
SAMOSTOJNI POKLIC ZAHTEVA DELAVNOST - ALI: ZA DOBRIM
KONJEM SE KADI, ZA KLJUSO PA NE
Vsestranski ste: s hčero uživam ob kaseti Čuk sedi na palici, s sinom prebirava Kosovirja in številne druge mladinske knjige, mož se navdušuje nad jazzovskim projektom, ki je plod sodelovanja z Denissom Gonzalesom, sama pa priznam, da so mi najbližji vaša Pelin žena in druge pesmi ter plošča Dajdamski portreti, ki jo često poslušam. Izkoriščam pa vaš obisk tukaj v Murski Soboti za pogovor in kot prvo, morda malce banalno vprašanje: kako vam pravzaprav uspeva ta delovni razpon med koncertiranjem, pisanjem knjig in igro, kajti po poklicu ste diplomirana igralka in navsezadnje človek, ki rabi nekaj časa tudi zase.
»Vesela sem predvsem tega, da imam publiko tudi s poezijo, ki jo imenujem Pelin poezijo po stilu Pelin žene, ker se zavedam,
da je ta publika najbolj zahtevna in brezkompromisna in meni tudi zato najljubša, ker je to vedno spopad na najvišji ravni. Vendar je treba upoštevati, da je človek lahko tudi žrtev močne ustvarjalnosti, kot sem jaz, ker dostikrat to ni prijetno. To svojo ustvarjalnost moram vendarle porazdeliti na razna področja, ker je nemogoče vlagati vso energijo le v eno vrsto poezije, ker bi potem ta poezija zašla v slepo ulico in zame je neke vrste osvežitev delati tudi na področju šansona. Posebno zato, ker mi je izrazito blizu, kot žanr, ki sodi v neko urbano okolje. Sem namreč meščanski otrok in človek, ki ga po drugi strani privlačuje ljudska poezija, ker mu je tuja in misteriozna. Ena najlepših stvari v literaturi, kar jih sploh poznam, je ljudska pesem o Desetnici, ki jo jemljem za svojo in predelujem na razne načine.
Nekaj podobnega se je zgodilo pred letom z Denissom Gonzalesom, ko me je skoraj proti moji volji potegnilo v neke vrste etno jazz, čeprav le-ta ni povsem to. Melodije, ki sem jih vzela za osnovo, so nekatere prave slovenske ljudske pesmi, kot Lepi Jurij kres nalaga, zadnja pesem na plošči Pelin žena, na osnovi belokranjske ljudske kresne pesmi. Tudi pesem Ura je delana kot preštevanka in zdelo se mi je na neki način atraktivno isti glasbeni motiv in melodijo uporabiti v dveh popolnoma različnih žanrih, kot je to v primeru pesmi Črni muc, kaj delaš. Prva je na De-nissovi plošči in druga na otroški kaseti Čuk na palici.«
Omenili ste ljudsko pesem. Tu pri nas v Prekmurju je ohranjena in razširjena. Ste kdaj pomišljali, da bi jo uporabili? Obenem pa sprašujem, če je ta vaš postanek pri nas prvi, ali pa ste že kdaj bili v pokrajini ob Muri?
»Bila sem pred davnimi leti in
že takrat sem se na neki način zaljubila v pokrajino in prekmur-stvo. Tem bolj zato, ker se mi ne zdi naključje, da seje ljudska pesem ohranila prav tod. Značilno je namreč za duhovno nerazvita okolja, da je tam niso obdržali, ampak jo je deloma (če ne povsem) izrinila komercialnozaba-vna glasba. Prekmurje pa je svojo ljudsko pesem ohranilo in je s svojo milino kraj, ki me od nekdaj silno privlači. Pred leti sem celo sanjarila, da bi se naselila v Prekmurju. In ljudska pesem, ki jo poznam s tega območja, je vplivala, da sem v zadnji pesniški zbirki začela uporabljati neki način — dikcijo in ritmično shemo — ki je značilen za to ob
močje. Tako je nastala rima Kako ti je hčerka moja na tem belem sveti z govorico, ki mi je sicer tuja, prišla pa je iz podzavesti in ravnine — iz tople in otožne pokrajine, v pesmi Oltarna slika, ki sodi med moje najljubše. Je pa očitno plod vtisa in očaranosti nad pokrajino.«
Kot rojena Prekmurka vam lahko zagotovim, da je govorica domača in vsekakor pristnejša od »spakedranščine«, ki jo običajno slišimo v slovenskih filmih, ko gre za »avtentično« govorico v Prekmurju!
»Vas povsem razumem, saj tudi sama občutim čudno, nemuzi-kalno imitacijo tega narečja. Menim, da se ga posnemati ne da, predvsem pa, da ne more neki Gorenjec — tudi igralec — govoriti kot Prekmurec, ker prej ali slej zaide v karikaturo. To je ta-
Intervju s Svetlano Makarovič
Samosvoja in zanimiva je — izjemna sogovornica za kulturne teme. Po poklicu je igralka, po delu umetnice, in to ne le na odrskih deskah, na katere se v zadnjem času vzpenja kot šanso-njerka. Najbolj pa je znana kot avtorica številnih mladinskih del, ki jih zdaj tudi sama ilustrira in izdaja v samozaložbi. Zakaj, ni tečko uganiti, saj je njena delavnost in neposrednost marsikomu trn v peti.
ko občutljivo področje, da se lahko loti le glasbenik ali pa pesnik.«
Ob vsem povedanem o naši pokrajini in vašem odnosu do prekmurske ljudske pesmi gotovo ni naključje nocojšnji koncert, na katerem je glasbeni projekt z Denissom Gonzalesom pravzaprav nekakšna promocija; čeprav gre za vrsto jazza.
»Pri Slovencih je jazz še dokaj neudomačen in se ta zvrst glasbe ni razrasla, po drugi strani pa me ravno zato zanima, kako bo ta zahtevna glasbena zvrst sprejeta v Murski Soboti.
(Op. p.: Sprejeta je bila odlično, saj je bil koncert Svetlane Makarovič v okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala in Večerov jazza, ki jih organizira Vojči Celec, odmeven. Prva dvorana Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti zapolnjena, po zahtevni Pelin ženi in pesmih kot so Kako temna je noč in drugih, tudi s plošče Dajdamski portreti, pa je vztrajna publika umetnico ponovno priklicala medse.)
Pogovor s Svetlano Makarovič je namreč potekal v uredništvu Vestnika v zgodnjem popoldnevu, koncert je bil zvečer, naši obeti o navdušencih jazza v pomurskem središču pa izpolnjeni, tudi zato, ker v svojih pesmih (in drugih delih) znana in po nekaterih sporna Svetlana zna povedati med vrsticami veliko resnic, ki jih drugod ne slišimo.
Dopoldne pa so gostujoči umetnici s pozornostjo prisluhnili tudi šolarji osnovne šole 17. oktober v Beltincih in jo sprejeli za svojo. To pa je bila tudi iztočnica za naslednje vprašanje: »Verjetno je
CARLOS
Carlos je igra mladega slovenskega dramatika in pesnika Gorana Glubiča, ki je še skoraj nepoznan. Njegovi teksti so bili objavljeni v revijah, kakor sta Problemi in Mentor, prvo gledališko predstavitev svojega dela pa je doživel lani, ko so mariborski gledališčniki pripravili Borutovo poletje.
»Bili smo v dilemi, ali predstaviti nekaj klasičnega ali pa sodobnejšo stvar. Vendar so učenci in dijaki mladi ljudje, zato jim je ta tema veliko bolj ustrezala zaradi kritičnosti,« je dejala Cilka Jakelj, profesorica, mentorica dramske skupine in režiserka (tudi ona je debitirala z igro Carlos). Mladi so res kritični, neza-
tak odziv zato, ker so otroci neposredni, odrasli pa vam morda kdaj zamerijo, da nimate dlake na jeziku in ker se ljudje v teh časih vedno teže neposredno izražajo in tudi vedno teže sprejemajo neposredno povedano?
»Mislim, da je veliko ljudi zelo preplašenih, sama pa laže dajem odgovore, zato ker poslušam samo svojo vest in nimam otrok, ali moža, ali kogarkoli tako blizu, ki bi bil potem ogrožen zaradi mene oziroma kakšne moje izjave. Jaz lahko sama nosim svojo črno piko, medtem ko marsikdo tega ne zmore.« Ko že govoriva tako o tem času, ne bo odveč, da omeniva tudi eksistenčne probleme. Je vaša vsestranskost povezana s tem, da se kot svobodna umetnica pač na neki način morate preživljati; poleg danosti, ki jih očitno imate?
»Ja, seveda, tem bolj, ker sem pred dvema letoma izgubila vse
svoje imetje, ker sem nasedla neki goljufiji (op. p.: v zvezi z Jurklo-štrom, o katerem je bilo med obnovo veliko zapisanega v dnevnem časopisju in revijah) in sem začela pravzaprav iz nič s strašnim dolgom, ki ga zdaj odplačujem. Mislim, da se bom, kot vedno znova, spet postavila na noge.
Pri stalnem govorjenju, kako gre umetnikom slabo, mislim, da moram biti pravična in omeniti, da gre marsikateremu slabo zato, ker ni zadosti delaven. Samostojni poklic zahteva izredno delavnost, ker to ni služba, ampak zaresno delo in tudi v prostem času se je velikokrat potrebno zagnati in marsikdo tega ne zmore. Jaz imam neko strašno energijo; sem prav sumljivo zdrava, močna in zaenkrat mi gre kaj v redu in se ne bojim prihodnosti. O tem, kaj bo, če zbolim, ne maram misliti! No, ampak vem pa, da moram biti izredno pridna. To ni naključje, da imam čez štirideset knjig, da imam kasete, plošče in par sto tekstov, šansone, kompozicije. Da vadim vokal na klavir in da skratka ves čas delam. Seveda dostikrat naletim na to, da mi moji kolegi, predvsem pesniki in pisatelji, predvsem tisti, ki so ostali v društvu, (ker nas je nekaj iz Društva slovenskih pisateljev izstopilo!) to zamerijo. Zato, ker s svojo poezijo nastopam, mi očitajo, da se prodajam kot estradni umetnik.
Ker vem, da je pri tem veliko nevoščljivosti, si pač rečem, da se za dobrim konjem kadi, za kljuso pa ne!«
Brigita Bavčar Foto: Bojan Peček
dovoljni s svetom odraslih, največkrat to izražajo s svojim oblačenjem in obnašanjem, z vrsto glasbe, ki jo poslušajo — in taki so tudi igralci, 13 jih je, ki igrajo igro Carlos. Vendar to spet niso oni, ko jih vidite na odru, ko zaigrajo glavnega inšpektorja, predstavnika države, vrhovno sodnico ...
Vadili smo približno štiri mesece, pošteno zadnje tri mesece. Nekaj problemov smo imeli s prostorom. V začetku smo vadili v šoli, kasneje pa v kurilnici nekega stanovanjskega bloka. Prav gotovo mladim ni bilo lahko priti dvakrat, trikrat ali celo štirikrat na teden na vaje, se pripeljati iz Radenec ali Beltinec, hkrati
kulturni koledar
ČETRTEK, 22. MAJA
LJUTOMER - Ob 20. uri bo v domu kulture uprizoritev Bre-šanove SLAVNOSTNE VEČERJE V POGREBNEM PODJETJU, s katero se ljubitelji gledališča kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič v režiji Staneta Kralja uvrščajo na republiško srečanje gledališčnikov v Novem mestu. Prireditev poteka ves teden, ljutomerski ljubitelji gledališča pa bodo v petek zvečer gostovali v Dolenjskih Toplicah.
PETEK, 23. MAJA
MURSKA SOBOTA — V grajski dvorani bo dopoldne med 8. in 13. uro s predstavama MEDVEDEK GRE PRVIČ V ŠOLO in GOSPOD PETELIN nastopala lutkovna skupina osnovne šole Ivan Cankar iz Bogojine. Predstave si bodo ogledali učenci nižjih razredov soboških osnovnih šol in predšolski malčki iz vrtcev. Popoldne pa bosta predstavi ob 16.00 in 17.00 za izven in tako lahko starši pripeljejo tudi svoje najmlajše.
V okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala bo ob 20. uri v Klubu mladih otvoritev razstave likovnih del mladih umetnikov iz Ljubljane.
Ob 21. uri pa bo na grajskem dvorišču JAZZ VEČER TONETA JANŠE z mednarodno zasedbo.
LJUTOMER — Ob 19.30 bo v domu kulture letni koncert dekliškega pevskega zbora srednje družboslovno-jezikovne šole Frana Miklošiča pod vodstvom Mirka Preloga.
SOBOTA, 24. MAJA
RADENCI — Ob 16. uri bo v Razstavnem salonu hotela Radin otvoritveni ogled likovnih del akademskega slikarja Franca KOŠCA iz Celja. GORNJA BISTRICA — Ob 20. uri se bo v dvorani prenovljenega vaškega doma začela občinska revija odraslih folklornih skupin.
MURSKA SOBOTA - Na predvečer dneva mladosti bo na Trgu zmage tradicionalni poulični tek. Ob tej priložnosti so kulturniki Mure povabili v goste MARIŠKA BAND iz Koprivnice, njihov koncert pa se bo prepletal s podiranjem mlaja in drugimi prireditvami, ki jih pripravljajo mladi.
razstave
V Železnem (Eisenstadtu) na Gradiščanskem v Avstriji so ob navzočnosti nekaterih pomurskih in drugih likovnih umetnikov odprli tradicionalno mednarodno razstavo PANONNIA 86, kije plod večletnega sodelovanja na stičišču meja treh panonskih dežel.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava fotografij dr. Karola Grosmana m skulptur Fritza Langa, ki jih posreduje Inštitut za film iz Ljubljane v sodelovanju z Muzejem za film in gledališče.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Matgorzata Musierowiez — NAJSTNICA TINA (Mladinska knjiga), Vitan Mal — TOD ŽIVE SLOVENCI (Kmečki glas) in David Longman - NEGA SODOBNIH RASTLIN (Mladinska knjiga)-
pa šest ali sedem ur sedeti pri pouku.-Vsi so namreč tudi dobri .učenci! Veliko je bilo odvisno od njihove volje in pripravljenosti, kajti kakšnega posebnega gledališkega predznanja ni imel nihče, osnove so dobili na gledaliških seminarjih v Radencih ter z gledališko vzgojo pri nas na šoli,« je dejala tovarišica Cilka.
O vsebini Carlosa bi težko govorili, kajti to ni klasično dramsko delo. V bistvu je to zelo kritičen prikaz vseh današnjih inštitucij, ki pritiskajo na preprostega človeka in počnejo z njim, kar se jim' zljubi. V boju za prevlado med temi institucijami »nastrada« preprost človek.
Bernarda Peček
STRAN 5
c v
VESTNIK. 22. MAJA 1986
RADGONSKO GOSPODARSTVO
Izguba večja za 230 odstotkov
Ne preveč rožnato poslovanje v letu 1985 (vse izgube so bile pokrite) se je nadaljevalo tudi v letu 1986. Samo v prvih treh mesecih je bilo 647 milijonov 887 tisoč dinarjev izgub, to pa pomeni, da so se v primerjavi s preteklim letom povečale za 230,8 odstotka.
Za lansko gospodarjenje v občini Gornja Radgona je značilna minimalna gospodarska rast, padec produktivnosti dela in nazadovanje kmetijske proizvodnje. Še posebej zaskrbljuje: nedoseganje planskih ciljev na področju ekonomskih odnosov s tujino, rast zalog gotovih izdelkov, .pomanjkanje obratnih sredstev ter visoke obresti, ki dodatno zaostrujejo probleme nelikvidnosti združenega dela. Delitvena razmerja so potekala v škodo akomulacije, saj so se sredstva za osebne dohodke realno povečala za 7 odstotkov, vendar ta rast ni imela ustreznega kritja v povečani fizični proizvodnji in produktivnosti (rast fizične proizvodnje je bila le 0,5-odstotna). Takšna delitev pa onemogoča izboljša
nje materialne osnove dela in nujno tehnološko obnovo večine temeljnih organizacij združenega dela, čeprav so bili delitveni odnosi na škodo akomulacije in v korist povečevanja osebnih dohodkov, pa so le-ti še vedno med najnižjimi v Sloveniji, predstavljajo le 81 odstotkov republiškega povprečja. Kljub temu pa so imeli v radgonskem gospodarstvu v letu 1985 najnižjo stopnjo nezaposlenosti v Pomurju, pa tudi izguba v primerjavi z drugimi občinami ni bila najvišja. To pa nikakor nepomeni prednosti.
Vse nepravilnosti v radgonskem gospodarstvu so se nadaljevale in povečevale v letošnjem letu, zato so rezultati prvih treh mesecev zaskrbljujoči. Poleg tega da industrijska proizvodnja še naprej nazaduje (zmanjšala se je za 2 odstotka), se je zmanjšal tudi realni izvoz, čeprav se je številčno povečal za 9 odstotkov. Delitvena razmerja še dalje potekajo v škodo akumulacije, najbolj zaskrbljujoče pa je naraščanje izgub.
V prvih treh mesecih so bili zgubarji naslednji: Avtoradgo-na tozd Bivalne enote (čez 129 milijonov), tozd Transport (čez 38 milijonov), Radenska tozd Mineralna voda (čez 85 milijonov), Tovarna polnilne opreme (čez 71 milijonov) in tozd Grozd (čez 4 milijone dinarjev). Izgubo ima tudi Lina Apače tozd Notranja oprema, čez 6 milijonov, najbolj kritično pa je na Kmetijskem kombinatu, saj so zgubarji tozd Kmetijstvo (čez 47 milijonov), tozd Prašičereja (čez 32 milijonov), Tok Gozdarstvo (milijon 305 tisoč) in tozd Mesoizdelki s čez 42 milijoni dinarjev izgube. Zelo veliko izgubo ima (tako kot povsod po Sloveniji) Elek-tro Gornja Radgona (čez 69 milijonov), zgubarji pa so še Marles-Žaga Boračeva (373 tisoč dinarjev), Element Gradbeni izdelki (17 milijonov) in delovna skupnost (35 tisoč dinarjev).
Skupaj je bilo torej vseh izgub v radgonskem gospodarstvu v prvih treh mesecih čež 647 milijonov.
Bernarda Peček
v
Sole tja, kjer so potrebne
NA SKUPŠČINI AGROŽIVILCEV TO POT GLAVNA POZORNOST NI BILA NAMENJENA FINANČNIM SREDSTVOM
V prihodnje več pozornosti racionalnejši mreži šol, opremljenosti in kakovosti pouka
Na torkovi seji zbora delegatov uporabnikov in izvajalcev republiške skupščine Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo v Kmetijskem šolskem centru Rakičan pri Murski Soboti so ugotovili, da upada vpis v vseh agro-živilskih usmeritvah. V preteklem srednjeročnem obdobju je bil načrt vpisa v srednjem usmerjenem izobraževanju uresničen s 94 odstotki. Od tega je v kmetijski usmeritvi v okviru načrta v usmeritvi kmetijska mehanizacija in veterinarstvo pa je znatno presežen. Najmanjši interes kažejo mladi za živilske poklice, saj se jih je v te usmeritve vpisala le polovica od načrtovanega števila.
Čeprav vpis za šolsko leto 1986/87 še ni končan, pa vse kaže, da se bo v kmetijske smeri vpisalo le 662 učencev, ki bodo zasedli le 66 odstotkov prostih učnih mest, kar je manj kot v letu 1985. Za smer kmetijska mehanizacija se je odločilo 81 učen
cev, kar je 90 odstotkov načrtovanega števila, za poklic veterinarskega tehnika se je odločilo 86 učencev, kar je 95 odstotkov, in za živilce 260 učencev oziroma 92 odstotkov načrtovanega vpisa.
Ob naštetem je zanimivo, da je vpis v višje in visoke šole za izobraževanje agroživilskih usmeritev vsako leto presežen, razen v živinorejskih usmeritvah. Zaskrbljujoče je, da izobraževanje ob delu stagnira.
Na seji skupščine so opozorili na premajhno prilagodljivost šolstva. Veterinarska šola je le v Ljubljani, v Pomurju in na Štajerskem pa delajo v pretežni meri veterinarji iz drugih republik. Res je, da Slovenija ni tako velika in bogata, da bi šole gradili na vsakem dvorišču, res pa je tudi, da morajo biti šole tam, kjer je zaledje s potrebami po kadrih, ki jih šolajo. Ob tem, da morajo šole biti specializirane in dobro opremljene.
Na predlog komisije za reševa
Stanovanjska vprašanja
nje problematike SAŠ Kamnik so se na skupščini zavzeli za selitev šole iz Kamnika v nov agroži-vilski šolski center, ki ga bodo gradili v Ljubljani, del pa v Mlekarsko kmetijsko šolo v Kranj. Skupščina se je zavzela za enkratno selitev in ne kot so predvidevali najprej, da bi selitev izvedli v več fazah.
Novi izvršni odbor pisov za agroživilstvo bo predlagal sestavo odbora za izvedbo operativnega načrta preselitve srednje agroživilske >ole iz Kamnika v Ljubljano.
Agroživilski šolski center v Ljubljani bo predvidoma stal 330 milijonov dinarjev. Sredstva za gradnjo naj bi zagotovilo združeno delo.
Na skupščini so izvolili novega predsednika zbora uporabnikov. To nalogo so zaupali Ani Bugar iz sozda ABC Pomurka, za predsednika zbora izvajalcev so izvolili inž. Dušana Modica z Biotehniške fakultete, vtozd za agronomijo, za predsednika skupščine mag. Jurija Kumerja iz KZ Škofja Loka, predsednik izvršnega odbora pa bo poslej Niko Ribar, predsednik medobčinske konference SZDL iz Novega mesta.
Boris Hegeduš
Kdo koga ogroža?
»Naše avtocisterne večkrat stoje, medtem ko zasebni prevozniki tekočih goriv vozijo brez prestan-ka. Saj ne da bi zavirali zasebno pobudo, vendar »privatnikom« ne bi smeli dovoljevati tako obsežnih prevozov, posebno še ne, če se zavedamo, da so med njimi tudi taki, ki sicer stanujejo v naši občini, medtem ko imajo namišljeno bivališče prijavljeno na Hrvaškem, kjer plačujejo tudi davke.«
Tako smo slišali na seji izvršnega sveta v Lendavi, ko so se (mimogrede) ustavili tudi ob drobnem gospodarstvu in pri tem ugotovili, »da se zastavljene naloge ne realizirajo zaradi nestimulativnih ukrepov«.
Lendavska občina, kot ena izmed štirih pomurskih družbenopolitičnih skupnosti, »ne more iz kože«, da bi pogumneje reševali probleme v drobnem gospodarstvu. Gre predvsem za to, naj bi kar največ obrtnikov vnaprej vedelo, koliko bodo plačali davka oziroma prispevkov interesnim skupnostim. Zdaj vedo le to (tisti, ki vodijo poslovne knjige), da bodo, če bodo več in bolje delali (včasih gre za nenormalno razdajanje), tudi več plačali. Na prvi pogled je taka ureditev pravilna, poštena, vendar jo mnogi odločno odklanjajo, nekateri tudi s konkretnimi odločitvami: ko dosežejo normalni promet, kar se zgodi proti koncu tretjega četrtletja, malo popustijo z delom. Obrtniki tudi ne kažejo interesa, da bi zaposlovali delavce, saj ima v povprečju posamezni le enega delavca in se število prijavljenih delavcev celo zmanjšuje.
In zakaj je nekaj obrtnikov prijavilo obrt v hrvaških občinah? Predvsem zato, ker jim naši predpisi, zlasti pa njihovo večkrat togo tolmačenje, ne omogočajo pavšalnega davka oziroma plačila določenega odstotka od prometa. V sosednji republiki je to mogoče, pa tudi obrtnik vsak dan ve, koliko je zaslužil, pravi tistih nekaj, ki jih zdaj hočejo preganjati z miličniki, seveda na »fin« način: zaradi navidezne prijave stalnega prebivališča tam, kjer pravzaprav ne stanujejo.
In kaj bo s cisternami? Bodo družbene še naprej počivale, medtem ko bodo zasebne krožile? Odgovora na to vprašanje ne boste prebrali v tem zapisu, ker bi ga morali dati naročniki prevozov. Morda pa »prizadeti« iz družbenega sektorja prevozništva pretiravajo, ker se boje konkurence? Ta je povsod potrebna, sicer bi razvoj zastal, pa draginja bi bila še večja. Pri oddaji določenih naročil (pa naj so to prevozi, gradbene usluge ali kaj drugega) morata biti v ospredju kakovost opravljenega dela in cena, ne pa izključno dajanje prednosti zdaj temu zdaj drugemu sektorju..
Š. Sobočan
Delavci lendavskega Gradbenika so te dni končali dela pri gradnji prvega 90 metrov dolgega in 3,60 metra širokega vhodnega betonskega jaška v rudnik premoga v Benici pri Lendavi in že začeli graditi drug enak jašek. Tako kot prvi, bodo tudi drugi jašek zgradili poševno v zemljo v globino 20 metrov, kjer so prve plasti premoga. Ta pripravljalna dela bodo končali do konca tega meseca (oba oboda jaškov bodo zasipali z zemljo), ko naj bi pobudo prevzeli rudarji. Gradbenik Lendava bo z gradnjo betonskih jaškov in drugimi deli zaslužil 140 milijonov dinarjev.
Foto: Š. Sobočan
VSE VEČ NADUR
Medtem ko je bilo v gospodarstvu in družbenih dejavnostih lendavske občine v letu 1984 nekaj čez 168 tisoč nadur, jih je bilo lani skoraj 193 tisoč. V podaljšanem delovnem času so sicer največ delali v gospodarstvu (168 tisoč 500 nadur), v negospodarstvu pa je bilo 24 tisoč in še nekaj nadur, kar je za 4 tisoč manj kot leto prej.
V negospodarstvu torej nadurno delo zmanjšujejo in rajši zaposlujejo nove delovne moči. V gospodarstvu, kjer so lani sicer precej povečali zaposlenost (povsem drugo pa je, ali so delavci res polno zaposleni), pa imajo vsako leto več nadur. Teh je bilo največ v Naftinem tozdu Strojne delavnice (skoraj 52 tisoč), potem v Planiki v Turnišču (27 tisoč), v Varstrojevem tozdu Mon-taža-Purlen (16 tisoč), v Indipu (13 tisoč), Leku (11 tisoč) in v tozdu Varis, ki posluje v okviru Varstroja (10 tisoč).
Seveda bi zdaj lahko »udarili« po teh tozdih, češ da z nadurnim delom onemogočajo zaposlitev delavcem s seznama nezaposlenih, vendar zadeva ni tako preprosta, pravijo v podjetjih. Delo v( podaljšanem delovnem času je
— KAPELA ——————————————————
Dva kilometra asfalta
Krajani kapelskega območja, ki sodijo v krajevno skupnost Radenci, si prizadevajo, da bi čim več vaških cest asfaltirali. Tako so večji del zbranega denarja iz samoprispevka namenili za asfaltiranje vaških cest. Letos bodo položili dva kilometra asfaltne prevleke v Zgornjem Kocijanu. Dela že potekajo, izvaja pa jih Cestno podjetje iz Čakovca. Dve tretjini sredstev bo iz samoprispevka, eno pa bodo prispevala gospodinjstva. Celotna investicija bo stala 15 milijonov dinarjev. Z deli naj bi končali do konca maja.	Ludvik Kramberger
potrebno predvsem iz objektivnih vzrokov, ko je treba v krajšem času uresničiti nepredvideno naročilo, potem ko nenadoma pride blago po železnici in še bi lahko naštevali. Pa tudi v primerih, ko vnaprej vedo, da bodo potrebovali delavce, še na nezaposlene menda ne morejo zanesti, saj, Četudi obljubijo, ne pridejo. Enako je s pogodbenim delom. Vse to pa seveda ne bi smelo odvrniti delovnih organizacij od prizadevanj za boljšo organizacijo dela. Tudi v prihodnje namreč lahko računajo na povečan obseg dela, pa na pošiljke blaga po 14. uri... Morda bi število nadur zmanjšali z drugačno razporeditvijo delavcev. Ali morajo res vsi začeti z delom ob 6. uri? Ali ne bi bilo primerneje, da bi prišlo nekaj delavcev pozneje in delalo dve ali več ur popoldne oziroma proti večeru? Brez nadur seveda. Možnost je tudi da delo v podaljšanem delovnem času nadomestijo s prostim dnevom. Skratka, gre za to, da število nadur zmanjšamo z boljšo izrabo časa zaposlenih oziroma z zaposlitvijo delavcev s seznama pri zavodu za zaposlovanje.
Š. Sobočan
Na konstitutivni skupščini občinske samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti je novi predsednik Janez Ciman delegate pozval k sodelovanju in večji sklepčnosti. Dosedanji predsednik skupščine Marjan Tinev, ki bo odslej vodil zbor uporabnikov, pa je v poročilu o delu v preteklem mandatnem obdobju opozoril na raznolikost interesov in potrebe po usklajevanju v stanovanjskem gospodarstvu v občini in boljši hišni samoupravi. Ekonomska stanarina še vedno ni dosežena, osnovni cilj pri vzdrževanju 2758 stanovanj, kolikor jih je v soboški občini, pa je ohranitev obstoječega stanovanjskega fonda in obnovitev starejših stanovanj s slabšimi standardi. Solidarnostnih stanovanj je 508, od tega jih je bilo v obdobju 1982—86 vseljenih 192, skupnosti stanovalcev pa je v območju občine 117.
Med nadaljnjimi umeritvami je primerna obnovitev investitor-stva pri gradnji stanovanj s poudarkom na racionalnih — to je relativno poceni in stanovanj z minimalnimi stroški vzdrževanja,, katerih stanarino bo stanovalec lahko plačal. Kot posebno problematično in pozornosti vredno pa mora biti tudi v bodoče reševanje energetike — ogrevanja stanovanj: kot realnost z letošnjim novembrom plin, kot vizija pa izraba geotermalne energije. Prav v ceni plina in izrabi geoter-mične energije je bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje, odgovor nanj pa tak, da se plin dolgoročno splača, čeprav je njegova cena sedaj enakovredna ogrevanju s kurilnim oljem, na kar vpliva pocenitev nafte v svetu. O geotermalni energiji in njeni izrabi pa bodo dokončno pokazale raziskave, saj zaenkrat z izjemo Moravskih Toplic drugih izkušenj nimamo. Tak odgovor je podal tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti — Aleksander Mekicar, ki je delegate seznanil tudi s tekočimi zadevami v stanovanjskem gospodarstvu, med katerimi je zapisa vreden podatek, da bo cena kvadratnega metra nove stanovanjske površine v stanovanjskem kompleksu Lendavska jug — LJ 2, ki ga bodo začeli graditi v juniju in naj bi bil zgrajen do maja naslednjega leta, 245.141 dinarjev. Izvajalec del bo SGP Pomurje, zgradili pa jih bodo 42. Na delegatsko vprašanje iz krajevne skupnosti Cankova o olepšanju pročelja stavbe, v kateri je krajevni urad, ambulanta in drugo, pred septembrsko proslavo ob odkritju spomenika Avgustu Pavlu, ki bo stal v neposredni bližini v parku, delegat ni dobil popolnega odgovora. Ta bo posredovan na naslednji skupščini občinske stanovanjske skupnosti, saj se bo pri oblikovanju odgovora poleg strokovnih služb stanovanjske skupnosti vključila tudi občinska konferenca Socialistične zveze, ki je s primerom seznanjena.	Brigita Bavčar
Staro za novo tudi v Murski Soboti
Če želite kupiti nov avtomobil in se hkrati rešiti starega, lahko slednjega prodate Agroservisu v Murski Soboti.
Rabljena vozila bo ocenila posebna strokovno-tehnična komisija. Vrednost rabljenega vozila bo zmanjšala račun za novo vozilo. Ne gre namreč prezreti, da kupec, ki kupuje staro za novo, plača prometni davek le za razliko med ocenjeno vrednostjo rabljenega avta in tovarniško ceno novega vozila. Pri tovrstni zamenjavi oziroma nakupu novega vozila pa kupcem tudi ni treba čakati na nov avto kot bi sicer. Seveda je olajšava tudi to, da lastniku, ki se je odločil rabljen avto prodati, ni treba vozila ponujati po avtomobilskih sejmih in oglasih. Delovnim organizacijam pa so prihranjeni posli za organizacijo sicer obveznih dražb. Lastnik, ki želi vozilo zamenjati za novo, mora izpolniti nekaj zahtev. Vozilo mora biti starejše od dveh let. Imeti mora prometno dovoljenje, zavarovalno polico in račun o nakupu ali kupoprodajno pogodbo.
V soboškem Agroservisu bodo v začetku v prodajo staro za novo vključili vozila, stara od dveh pa do največ petih let. V nakup staro za novo se bodo lahko vključili le lastniki vozil IMV-re-nault, TAS-golf, cimos-citroen, zastava in lada. V zamenjavo staro za novo pa bodo vključili tudi tovorna vozila.
Na začetku bodo zamenjavali le vozila znamk, za katere je Agroservis pooblaščen serviser. Vsa rabljena vozila bodo namreč na Agroservisu tehnično usposobili in dodatno popravili v vrednosti najmanj 10 odstotkov ocenjene vrednosti. Kupci rabljenih avtomobilov bodo k računu dobili dokazila o opravljenem po-
pravilu in potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila. Vozila bodo sprejemali na Agroservisu v M. Soboti v Kraški ulici 58 (telefon 21-630), ocenjevali pa jih bodo enkrat tedensko. Predvidevajo, da bodo prva rabljena vozila ocenili v soboto, 24. maja.
Ker je sistem staro za novo v
velikih mestih že dobro utečen, se tudi v soboškem Agroservisu nadejajo, da bo tovrstna prodaja zaživela. To ni nepomembno, saj bodo ob tem, da bodo imeli od take prodaje korist kupci, imeli več dela in s tem zaslužka tudi delavci Agroservisa.
Boris Hegeduš
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Delavski svet razpisuje
JAVNO DRAŽBO
na prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev
— telefonska centrala s posredovalnim
aparatom	1 kos	50.000
— kovinski, železni okvir, oblečen z aluminijem — zastekljen 2,35 m x 1,30 m (okna)	2 kosa	25.000
— kovinski, železni okvir, prevlečen z aluminijem — zastekljen 3 m x 1,25 m (vrata)	1 kos	10.000
— železna omara (blagajna)	1 kos	5.000
— oljne peči	3 kosi	3.000
— okensko krilo — leseno 110 x 100 cm	1 kos	1.000
— okensko krilo — leseno 100 x 90 cm	1 kos	1.000
— okensko krilo — leseno 100 x 80 cm	1 kos	1.000
— razna pisarniška oprema (mize, stoli, pulti) — telefoni	po spisku 9 kosov	500
— računski mehanski stroj OLIVETTI 24	1 kos	3.000
— računski mehanski stroj OLYMPIA	1 kos	2.500
— električni kalkulator TRS 611	1 kos	2.000
— električni kalkulator DIGITRON 1214	1 kos	1.500
V izklicni ceni ni zajet prometni davek in ga plača kupec, inventar je naprodaj po načelu VIDENO — KUPLJENO. Po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Pred začetkom dražbe morajo interesenti plačati 10 odstotno vaščino.
Javna dražba bo 30. 5. 1986 ob 13. uri na sejmišču v G. Radgoni. Ogled osnovnih sredstev bo od 10. ure.
STRAN 6
VESTNIK, 22. MAJA 1986
kmetijska panorama
POMURSKO KMETIJSTVO V PRIMEŽU IZGUB
Da ne bo prepozno!
O težavanem položaju, v kakršnem se je v zadnjih letih znašlo naše kmetijstvo in na katerega tudi pomurski kme-tijci že ves opozarjajo, je bilo povedano že veliko besed in porabljeno veliko črnila, vendar se položaj ne izboljšuje. Lahko bi celo trdili, da se slabša, kar potrjujejo tudi podatki o poslovanju organizacij združenega dela v letošnjem prvem četrtletju.
Če smo še do nedavnega ugotavljali, da sta v najtežjem položaju predvsem živilsko-predelovalna industrija in živinoreja, se tema zdaj pridružuje še rastlinska pridelava. Nesorazmerja med cenami surovin in kmetijskih proizvodov so prisotna v celotnem agraru, ki sam tako položaja več ni sposoben obvladovati. Povečujejo se izgube, ki so v letošnjih treh mesecih že presegle vrednost 990 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot v enakem lanskem obdobju, ko so izgube v kmetijstvu in živilski predelavi znašale nekaj manj kot 290 milijonov dinarjev. Tako so v letošnjem prvem četrtletju poslovale - z izgubo tudi nekatere organizacije združenega' dela, ki do‘’ej niso beležile rdečih številk.
Najdlje se z izgubami ubadajo v soboški Mesni industriji, kjer že vrsto let ne beležijo pozitivnega finančnega rezultata, letos pa si je ta delovna organizacija nadela še nečasten naslov največjega pomurskega izgubarja. Izguba v Mesni industriji je namreč v letošnjih prvih treh mesecih že dosegla vrednost 750 milijonov dinarjev, kar predstavlja skoraj 60 odstotkov celotne izgube v soboški občini, medtem ko je pomursko kmetijstvo ustvarilo več kot tretjino vseh pomurskih izgub.
Med kmetijskimi organizacijami združenega dela, kjer se je položaj v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno poslabšal, naj omenimo še kombinatovo temeljno organizacijo Mesoizdelki iz Gornje Radgone, kjer se je izguba povečala na dobrih 42 milijonov dinarjev, temeljno organizacijo  Prašičereja istega kombinata, kjer znaša izguba skoraj 33 milijonov dinarjev, ter temeljno organizacijo Kmetijstvo Črnci, ki je še lani poslovala pozitivno, v letošnjem prvem četrtletju pa je izguba že krepko presegla vrednost 47 milijonov dinarjev. Podobno velja tudi za Ljutomerčanovo temeljno organizacijo Živinoreja in poljedelstvo, kjer znaša izguba več kot 65 milijonov dinarjev.
Takšen položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker tudi za naprej ne kaže, da bi se razmere v kmetijstvu bistveno izboljšale. Kmetijci sami so pri tem nemočni, toda, ali se bodo tisti, ki so za to odgovorni, vzdramili šele takrat, ko bo že prepozno?!
L. Kovač
INOVATIVNOST V POMURSKEM KMETIJSTVU
1800 belih smrčkov
Načrtna reja kuncev je v Sloveniji v bistvu nerazvita in zato zelo redka kmetijska panoga, v Pomurju pa je med ljudmi prava neznanka. Pa vseeno imamo Pomurci rejca kuncev — res samo enega, vendar jih ta redi zares načrtno in strokovno. Ker se ukvarja s tako (za nas) nenavadno panogo, je bil naš obisk pri Jožetu Sočiču iz Kramaro-vec dragocena izkušnja.
»Da bi začel z rejo kuncev, mi je prišlo na misel na enem radgonskih kmetijskih sejmov,« je začel Jože, »kajti kmetija je majhna, zemlje ni veliko, zato menim, da je kun-čereja tista dejavnost, ki se na naši domačiji najbolj splača. V Sloveniji sva le dva, ki se s tem samostojno in načrtno ukvarjava.«
Vstopili smo v hlev in ponudila se nam je zares impresivna slika: veliko kuncev najrazličnejših velikosti, večinoma bele barve, v ličnih kletkah, ki jih je Jože sam naredil: »Trenutno jih imam 1800, od tega je 120 samičk, ki kotijo vsak mesec, povprečno osem do devet mladičev. Na vsakega samca pride do osem samičk. Ker pogin ni velik — osemodstoten, tja do osemnajstih pa je še normalno — je prirastek kar precejšen. Sodelujem s kmetijsko zadrugo Šentjur pri Celju, ki vsakih štirinajst dni odvaža kunce, včasih tudi do petsto. Doseči morajo vsaj 2,5 kg, za kar mora preteči približno 80 dni.«
Pogovor je tekel med sprehodom po hlevu. Nekateri kunci so bili stari šele dan ali dva, ne-navajeni svetlobe so se stiskali skupaj na prijetno mehkem in toplem senu. »Mladiči so pri materi 28 dni. Za vsakega imam evidenčni karton, kjer je datum skotitve, za samičke pa so na njem še podatki, kdaj in koliko mladičev je skotila. Redim dve vrsti kuncev, za kateri pravijo, da sta najboljši v Evropi — hila in elko. Gre za francoske hibride. Enkrat mesečno razkužim hlev, ob tem pa prihaja iz zadruge veterinarska kontrola, prav tako enkrat na mesec, oziroma takrat, ko je to potrebno. Sodelovanje z zadrugo je torej zgledno, saj tudi odkup poteka gladko.«
Da se je Jože dela s kunci lotil resno in zavzeto, nam je dokazovalo dejstvo, da je bil hlev skrbno očiščen in urejen, vgrajena pa je celo ventilacija, da poleti ne bi bilo prevroče: »Kunce lahko gojiš pri določeni temperaturi, ki naj ne bi bila nižja od 18 in višja od 25 stopinj. Čiščenje kletk pa je navadno na vrsti takrat, ko z zadruge pridejo po kunce in jih je veliko praznih.«
Seveda pa je osnovno vpra-
šanje, če se taka reja splača: »S kunci se sicer še ne ukvarjam dolgo, vendar za zdaj lahko trdim, da se ta panoga obrestuje. Za kilogram prirastka dobim 4,5 kilograma krmila in še 240 dinarjev. Seveda pa je potrebno nekaj veselja do takega dela. Kot rečeno imam 120 samičk, v prihodnje pa bi rad to število povečal na 180, kar bi pomenilo, da bi imel v hlevu tri tisoč kuncev. Zato sem začel urejati nov hlev. V prihodnje bodo v hlevu, kjer imam danes vse kunce, samo samičke, vsi ostali kunci pa bodo v novem. To bi bilo največje število, s katerim še lahko uspešno dela en sam človek.«
bolje izkoristim. Seveda pa s črvi ne moreš obogateti čez noč. To je naložba, ki se ti izplača morda čez tri ali štiri leta. Zato gospodarskega učinka še ni, čeprav nekateri menijo, da je to pot do lahkega in velikega zaslužka. Sicer pa imam na kmetiji dovolj prostora za 800 do 1000 legel črvov, kar je moj načrt.«
Obisk in pogovor z Jožetom Sočičem nam je navrgel nekaj novih misli, saj se je ta obisk bistveno razlikoval od drugih pri pomurskih kmetih. Zelo razveseljivo je, da so v Pomurju mladi ljudje, ki so pripravljeni vložiti denar, svojo energijo in trud tudi v panoge, ki si-
Rihard Beorača, upravnik ekonomske enote KG Rakičan v Krama-rovcih, nas je prijazno popeljal do Jožeta Sočiča (desno), ki se je načrtno lotil reje kuncev. Vse kaže, da je pri uvajanju te, za Pomurje nove panoge mladi gospodar zelo uspešen.
Zvedeli pa smo tudi, da kunci niso edine živali, ki jih redi Jože Sočič. Za hlevom ima namreč kalifornijske črve, ki jih goji v sodelovanju z zadrugo Gruda: »Ko sem se odločil za rejo kuncev sem ugotovil, da je njihov gnoj najboljši za rejo črvov. Zato sem se odločil še za ta korak. Začel sem z dvema legloma črvov (eno leglo šteje 100 tisoč črvov — op. p), zdaj jih imam Osem, vsako pa velja približno 120 tisoč dinarjev. Od kuncev dobim 150 kg gnoja dnevno in na ta način ga naj-
cer pri nas niso razvite. Jožetove zamisli so nove in do neke mere v pomurskem ekstenzivnem kmetijstvu revolucionarne, zahtevajo pa človeka, ki je poznavalec panoge, s katero se ukvarja. Toda kljub temu Jože ni niti najmanj »ljubosumen« na svojo — do neke mere bi temu lahko tako rekli — inovativnost, saj je zagotovil, da je pripravljen strokovno pomagati vsakemu, ki bi se odločil za rejo kuncev.
Bojan Peček
Možnosti za obnovo vinogradov
Vinogradništvo, ki je imelo v prejšnjih stoletjih na Goričkem bogato tradicijo, saj so bila tu doma priznana, in kakovostna vina, ki so jih pili celo na dunajskem dvoru, je začelo v drugi polovici prejšnjega stoletja naglo propadati. Trsna uš je uničila na stotine vinogradov, obnova pa je zastala.
Šele v petdesetih letih tega stoletja se je začela ponovna obnova, vendar so mnoga območja primerna za vinogradništvo, še vedno prazna.
K organizirani obnovi vinogradništva na Goričkem je veliko prispevala predvsem ekonomska enota Kmetijskega gospodarstva
Več kot 70 tisoč litrov vina bi ob povprečni letini morali pride ........ marovcih, vendar so kletni prostori premajhni, da bi lahko vs ves pridelek vina. Kakšnih 60 odstotkov gozdja zato prodajo K j mu kombinatu v Gornji Radgoni.
Rakičan v Kramarovcih, ki je na tem območju doslej že uredila 13 hektarjev vinogradov, od katerih je deset hektarjev že v rodnosti, in dobivajo z njih kakovosten pridelek. Ob normalni letini bi morali dobiti okrog 70 tisoč litrov vina, nam je povedal Rihard Beorača, upravnik ekonomske enote v Kramarovcih, vendar so ga lani pridelali le kakšnih 18 tisoč litrov. Močna zimska pozeba v letih 1984/85 je namreč uničila okrog 10 tisoč trsov, ki so jih šele letos obnovili, tako da bodo posledice čutili tudi v prihodnjih letih. Ob nasadih v Kramarovcih imajo še 4 hektarje vinogradov pri Gradu, kjer prav tako pridobivajo kakovostno vino. Po laškem rizlingu je med kupci veliko povpraševanje, večino pa ga prodajo gostincem,
Turnišče: cene pujskov
Kaže, da je začela ponudba pujskov na sejmu v Turnišču ponovno naraščati. To smo ugotavljali že prejšnji teden, pa tudi tokrat (v četrtek, 15. maja) so rejci pripeljali na sejem kar 90 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Vseh niso prodali, saj je lastnike zamenjalo le 60 živali, prodajalci pa so za par zahtevali od 29 tisoč do 35 tisoč dinarjev.
Sejem v Turnišču se začne vsak četrtek ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti potne liste za živali, ki jih prodajajo.
tako zasebnim gostincem kot družbenim gostinskim lokalom.
Žal pa imajo premalo kletnih prostorov, da bi lahko shranili vse vino, zato grozdje prodajajo Kmetijskemu kombinatu Radgona, čeprav bi jim vino dalo precej večji dohodek. Zato so se v letu 1984 odločili za gradnjo večnamenskega prostora, ki je delno tudi podkleten, vendar je to še vedno premalo za ves pridelek.
Ker je na tem območju še veliko možnosti za vinogradništvo, že v prihodnjem letu načrtujejo nadaljnjo obnovo vinogradov, ob tem pa ne pozabljajo tudi na sadovnjake. Pred tremi leti so uredili en hektar plantažnega nasada jablan, za katere so tu prav tako zelo dobri naravni pogoji.
L. Kovač
PROGRAM RAZVOJA ŽIVINOREJE POD LEČO
Razvoj živinoreje do leta 1990 le ob izboljšanih pogojih gospodarjenja za rejce
Res je, da so podpisnice samoupravnega sporazuma o združitvi v živinorejsko poslovno skupnost že aprila ugotovile, da je program žvinorejske proizvodnje v naši republiki do leta 1990 uresničljiv, zato so ga tudi sprejele. V številnih kmetijskih organizacijah, pa tudi člani republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imajo precej pomislekov na račun tega programa.
Program razvoja, ki je sicer v skladu z razvojnimi dokumenti naše republike, je zasnovan tako, kot da se v zadnjih dveh letih v živinoreji ni prav nič spremenilo, kar pa seveda ni res. Program bi bilo v normalnih okoliščinah sicer mogoče uresničiti, nikakor pa ne v zdajšnjih. Neizogibno je torej izboljšati možnosti gospodarjenja v živinoreji, poleg tega pa potrebujemo tudi podatek, koliko bomo v prihodnjih letih sploh lahko prodali. Ker smo se odpovedali širjenju farmske vzreje živine, saj farme zmanjšujejo rejo, bo potrebno spodbuditi vzrejo na kmetijah. Mnogi sicer menijo, da se zavoljo slabih izkušenj v preteklosti kmetje v prihodnjih letih ne bodo odločali za tako ozko specializacijo, kot je predvidena v programu. Pretirane pa so najbrž tudi napovedi, da bi lahko že v tem srednjeročnem obdobju v Sloveniji pridelali dovolj koruze za rejce živine in soje za perutninarje. Še posebej bode v oči, da program nima opredeljene materialne podlage, manjka pa mu tudi dolgoročnejša ocena tržišča. Govedina, denimo, je draga, standard ljudi pada, naši kupci v tujini pa imajo sami preveč mesa. Kdo bo potem to meso kupoval in kako naj bi ga izvažali, še posebej ker so blagajne skladov za spodbujanje izvoza skoraj prazne? Torej ne gre več le Za vprašanje vzreje živine, temveč tudi za možnosti prodaje. Prav te možnosti naj bi ugotovila posebna komisija.
Tako kot v vsej Jugoslaviji, so tudi v ABC Pomurki v letu 1984 izbile na dan in se nadaljevale tudi v letu 1985 resnejše težave v prireji mesa zaradi nesorazmerja cen med reprodukcijskimi materiali in končnimi proizvodi. K težavam so prispevale tudi visoke obresti, kar se je močno odrazilo predvsem v organizirani reji. V omenjenem času pa je bil v Pomurju močan odliv telet na druga območja.
V ABC Pomurki so skušali ugotoviti trenuten položaj v primarni proizvodnji oziroma probleme, s katerimi se srečujejo, da bi opredelili proizvodno naravnanost v prihodnosti. Zbrani podatki kažejo, da reja govejih pitancev in prašičev upada tako v primerjavi s planom, kakor tudi v primerjavi z realizacijo dosežene reje v letu 1984.
Kljub neugodnim cenovnim razmeram pa se število osemenjenih govejih plemenic v zadnjih petih letih ni bistveno spremenilo. Letno v Pomurju osemenijo okoli 37 tisoč plemenskih telic. Strokovnjaki menijo, da je težave v reprodukciji potrebno temeljito analizirati, ker sta od uspešne oploditve in dolžine poporodnega premora odvisna število telet in izpad dohodka v govedoreji. Isto velja za prašičerejo kar je razvidno iz analize, ki je za rejo v KZ Panonki že narejena.
Znano je, da je imela vsa organizirana prašičereja izgubo. Tudi odliv prašičev oziroma prodaja izven Slovenije iz tako imenovane proste reje se je povečal za 50 odstotkov, predvsem zaradi nespodbudnih cen, ki niso bile urejene za daljše obdobje. Odkupne cene za prašiče so'v primerjavi s tistimi na drugih območjih kasnile za 14 in več dni.
Načrt reje živine za minulo srednjeročno obdobje ni bil uresničen — zaostanek pa se približuje 20 odstotkom. Zdajšnji načrt predvideva, da bomo imeli leta 1990 625 tisoč glav govedi (v primerjavi z letom 1985 je indeks 111), 430 milijonov litrov mleka (indeks 122), 54 tisoč ton mesa (127), šest tisoč plemenskih telic (252), 633 tisoč prašičev (112), 70 tisoč ton perutninskega mesa (105), 413 milijonov konzumnih jajc (267), 16 tisoč konj (109), 45 tisoč ovac (174), 365 ton kunčjega mesa (456), 16.500 ton morskih (6275), 1.500 ton sladkovodnih rib (194) ter 2500 ton školjk (922). Natočili naj bi tudi 2.350 ton medu (indeks 235). Izvoz naj bi namesto lanskih 88,5 milijona dolarjev leta 1990 dosegel skoraj 125 milijonov dolarjev, kar je za 41 odstotkov več.
Zaradi visokih stroškov reje se je bistveno spremenila tudi tehnologija pitanja v široki reji, posledica pa je slabša kakovost mesa.
Strokovnjaki ABC Pomurke, ki so ugotavljali stanje v reji zato opozarjajo, da bo potrebno več strokovnega dela predvsem pri pripravi pitanja za izvoz mesa in plemenske živine. Boljše pitanje bo potrebno pnmemo spodbuditi. Ena od ugotovitev je da kmetijske za druge nimajo dovolj vpogleda v telitve in promet s teleti zato bo po treben učinkovitejši nadzor nad rejo.	’	1
Problem reje je oskrba družbenega sektorja s teleti. Slednjo bo potrebno rešiti dolgoročno. Rejci pa imajo pripombe na programe in pogoje za izvozno pitanje goved. Predvsem na način odbire, podaljševanje rokov prevzema in slabe stimulacije.
Slaba je informiranost in povezanost od reje do prodaje in o doseženih učinkih. Kriza prevzema prašičev v lanskem letu je imela za posledico navezavo pomurskih rejcev na druge kupce, ki pa so nakup prašičev pogojevali z nakupom govejih pitancev iz Pomurja.
Vsekakor bo potrebno v prihodnje točno opredeliti strokovna navodila v reji za srednjeročno in dolgoročno obdobje, ob tem pa bo potrebna večja disciplina pri blagovnih pretokih med rejci in mesno industrijo. V dogovarjanje bodo vključili tudi mešalnice in ŽPS.
Mesna industrija načrtuje do leta 1990 letno prevzeti 35 tisoč goved in 200 tisoč prašičev. Iz Pomurja predvideva letno prevzeti 18 tisoč goved, razliko pa prek svojega obrata za kooperacijo, v katerem organizira farmsko rejo goved za izvoz. Za intenzivnejšo rejo bodo morali v ABC Pomurki večjo skrb posvetiti že zastareli tehnologiji vzreje v KG Rakičan, enotnim nakupom reprodukcijskih materialov, vlogi interne banke kot finančne ustanove, ki po potrebi podpira rejo s posojili za obratna sredstva ali naložbe, veljalo pa bi opredeliti tudi vlogo sredstev skladov za, rezerve hrane. Slej ali prej je potrebno rešitev iskati v parametrih proizvodnje, ki morajo postati osnova za oblikovanje realnih cen mesa. Slednje bodo najboljši porok za rast prireje.	Boris Hegeduš
ODPRAVLJANJE POSLEDIC POZEBE VINOGRADOV 50-ODSTOTNI ODPIS DAVKA
Skupščina občine Lendava je na zadnjem zasedanju sprejela odlok, na podlagi katerega bo uprava za < ružbene prihodke vsem vinogradnikom na območju lendavske občine priznala v letošnjem in prihodnjem letu vsakokrat po 50-odstotno davčno okuša-vo. Odlok je posledica »pritiska«, saj so bili.zaradi pozebe vinogradov v letu 1985 mnogi lastniki goric gmotno prizadeti. Tako so našteli oziroma ocenili, da je bilo v zasebnih vinogradih uničenih kar 469 tisoč trt in enkrat več trt poškodovanih. Škoda zaradi pozebe je 948 milijonov dinarjev. Čeprav odpis davčnih obveznosti mnogim davkoplačevalcem ne bo kaj pridi izboljšal materialnega stanja, pa je odločitev skupščine o »geaeralncm« priznanju davčnih olajšav le pomembna. Dokazuje, da so %; vinogradniki pred upravnimi organi enaki. Dodamo naj š 3a bodo davek odpisali vsem tistim, ki obveznosti poravnajo s. ; t>ri občine Lendava. Ker pa imajo nekateri občani vinograde riiAv Medžimurju, kjer je bila prav tako pozeba, bodo znižanje da As morali uveljavljati na davčni upravi v Čakovcu, pri tens pa jim bo skušala pomagati lendavska uprava za družbene prihodke. Š S
VESTNIK, 22. MAJA 1986
Znati prepisati in vohuniti
Samo na načelih svet ne more (ob)stati. (Zrno izza okrogle mize)
Kako vendarle drugače začeti v energetski politiki? Današnja — tudi v Pomurju — ne le razgalja v prav bengalični luči številne zgrešene podmene, pač pa je tudi hrbtenica zgrešene gospodarske in življenjske prakse. Brez alternativne energetske politike ni poti iz sedanje slepe ulice.
PRVA TESTNA POSTAJA ZA BIOPLIN
»Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti je izdelal študijo o vlogi bioplina v energetski oskrbi Pomurja. Prvi del naloge je neke vrste učbenik teh-nološko-biološke vsebine, ki kaže, da pridobivanje bioplina ni tako preprost proces proizvodnje, da bi si lahko vsak kmet zbe-toniral bunker ter začel proizvajati bioplin,« se je lotil pojasnjevanja Stanko Juršič. Vskočil je prof. Štefan Smej in menil: »Dovolite! V nekaterih družbah je to tako enostavno, da si kmetje betonirajo.« Juršičev odgovor: »Ja, samo dobijo tudi ustrezne nasvete. Drugi del študije je analiza možnosti z ekonomiko. Naslednja naloga, ki jo je sprejela soboška raziskovalna skupnost, je gradnja prve testne postaje za industrijsko proizvodnjo bioplina pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu. Tu je že toliko enot velikih živali, da bomo mogli testirati proizvodnjo bioplina iz svinjske in goveje gnojnice ter piščančjih odpadkov, pa seveda druge vrste biomase, ki se dajo mleti v reaktorjih in se da ugotavljati potrebne fizikalno-biolo-ške-kemijske parametre. Svet vse to že pozna in mi kaj novega ne bomo >pogruntali<. Imeti moramo vsaj toliko znanja, da to prenesemo na naše dvorišče. Vemo, da tudi v svetu niso vse raziskave izvirne, ampak jih okrog 90 odstotkov pomeni prepisovanje. Toda tudi prepisati in zvohuniti moramo znati, da nekaj pripravimo. Žal je naš današnji tehnični kader mizemo usposobljen že kar zadeva znanje tujih jezikov, kar je osnova za kolikor toliko uspešno delo nekega slovenskega inženirja. Obvladati je treba — če že ne aktivno pa vsaj dobro pasivno — enega od svetovnih jezikov: nemščino ali angleščino, da je mogoče brati, spoznavati in koristno rabiti izkušnje iz tuje (strokovne) literature. »Zadržimo se še pri biotehnologiji!
KAKO BO Z OGREVANJEM DRUŽBENIH STANOVANJ V LENDAVI?
DIM IZ ZRAČNIKOV?
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava je v letu 1979 s hišnimi sveti podpisala samoupravni sporazum o upravljanju in gospodarjenju s centralno kurjavo. Dokler je bilo kurivo poceni, ni bilo večjih težav, pač pa so se le-te pojavile v kurilni sezoni 1984/85, ko so postali računi za gretje precej »težki« in jih veliko stanovalcev ni sproti poravnavalo. Nekateri, ker niso imeli denarja, drugi pa kar tako — iz kljubovanja, češ da za svoj denar dobe premalo toplotne energije in morajo stanovanja dodatno ogrevati. Bilo je nič koliko tožb, opominov, prerekanj in — odklopov centralnega gretja. Tedaj so stanovalci končno spoznavali, kaj so pravzaprav izgubili. Nekateri so si omislili električne termoakumulacijske peči, drugi so si pomagali z navadnimi električnimi pečkami, tretji so se zatekli h klasičnemu gretju z drvmi in premogom in tam, kjer ni bilo dimnikov, za odvod dima uporabili kar zračnike, nekdo pa se je celo znašel in na toplovodno inštalacijo v svojem (družbenem) stanovanju priključil lastno peč. V stanovanjski skupnosti na tihem sicer priznavajo, da imajo za prenehanje centralnega gretja v nekaterih blokih tudi sami nekaj »zaslug«, kljub temu pa se hočejo čimprej znebiti skrbi zanj. Delovna skupnost je v ta namen sprejela sklep o odstopu od samoupravnega sporazuma o upravljanju s centralnim gretjem in predlaga, naj se hišni sveti sami ubadajo z ogrevanjem. Na seji izvršnega sveta skupščine občine, kjer so pričakovali za ta predlog »blagoslov«, pa so bili drugačnega mnenja: stanovanjska skupnost se ne more kar tako enostavno znebiti svojih obveznosti, ampak
V BIOTEHNOLOGIJI JE PRIHODNOST
»Zeleno gorivo« — gasohol, bioplin kot bioenergija, interferon kot čudežno zdravilo proti raku — je le nekaj pojmov, s katerimi nas vse pogosteje zasipavajo sredstva javnega obveščanja. Pomurje v tem pogledu ni izjema. Za kaj pravzaprav gre pri tej pomembni novi znanosti? Po opredelitvi EFB (European Federation of Biotechnology, to je Evropsko biotehnološko združenje) je to integrirana uporaba biokemije, mikrobiologije in inženirskih ved, ki ima za cilj tehnološko uporabo sposobnosti mikroorganizmov in kultiviranih tkivnih celic. Zajema širok spekter: od fermentativne proizvodnje hrane (pivo, vino, siri, jogurti, kvasi in drugo) in kemikalij (antibiotiki, encimi, etanol, mlečna kislina, ocetna kislina, citronska kislina, aminokisline, vitamini, ergot alkaloidi, nukleotidi, dekstrani in tako dalje) do kultiviranih celic obdelave odpadnih voda, pridobivanja energije in tako naprej. Omogoča zlasti pridobivanje surovin za prehrambeno in kemijsko industrijo, pridobivanje energije z izkoriščanjem biomase in odpadkov (koruzni storži, odpadni les, slama, živalski odpadki za pridobivanje metana, etanola itd.), povečano pridelavo hrane (visoko proteinska živilska krma iz metanola in amoniaka), zdravje človeka in analitske aplikacije. V pomurskem gospodarstvu imamo razmeroma le dobro uveljavljeno »klasično biotehnologijo«, to je predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji. Glede treh stebrov razvoja biotehnologije (gensko inženirstvo, hibridna tehnologija in bioprocesna tehnologija) pa smo, kot sicer v Sloveniji in Jugoslaviji, tako rekoč še v kameni dobi. Toda sodeč po dejstvu, da je biotehnologija v naši republiki že uvrščena med prednostna področja in da že potekajo prizadevanja za ustanovitev projekta Biotehnologija v SR Sloveniji, upamo na boljši bio-tehnološki jutri, da »vremena tudi Pomurcem bodo se zjasnila ...«
mora tvorno sodelovati pri dokončni rešitvi. Ne glede na to, da je do začetka nove kurilne sezone 6 mesecev, bodo skušali čimprej najti ustrezno rešitev. Pobuda, naj bi s centralnim gretjem upravljal Gidosov tozd Komunala, je dobra, seveda pa je treba še prej urediti veliko vprašanj oziroma nalog: čimprej izterjati vse dolgove; poskrbeti, da bodo na centralno gretje spet priključeni vsi družbeni stanovanjski bloki; kurivo je treba kupiti v času, ko je cenejše; prej ali slej pa je treba
IMP PANONIJA industrija kmetijske mehanizacije in montaže, M. Sobota, n. sol. o.
TOZD BLISK montaža in obdelava kovin, M. Sobota, n.sol.o.
objavlja,
prosta dela in naloge:
1.	VODJA MONTAŽ II. (pridobivanje montažnih del in vodenje)
2.	ORODJAR I.
Poleg splošnih, z Zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
— višješolska izobrazba tehniške smeri ali srednješolska izobrazba tehniške smeri in z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje navedenih del in nalog,
— 4 leta delovnih izkušenj v montažni dejavnosti,
— smisel za prodajo montažnih storitev,
— vozniški izpit B kategorije.
Pod 2:
— 4. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri (3-letna poklicna šola),
— 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom pod 1. točko 3 mesece, pod 2. točko 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v.8 dneh na naslov: IMP PANONIJA, TOZD BLISK, Bjedičeva 3, Murska Sobota.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XXII)
TVEGANE PRESOJE ČEZ PALEC
»Tovariš Juršič razvija nekaj, kar v centralistični energetski politiki ni zaobseženo, namreč bioenergijo,« je menil prof. Štefan Smej. »Ves čas prebiram analizo Energija v Sloveniji (v Delovni Sobotni prilogi) in ugotavljam, da tovariši v centru niso postavili vprašanja o bioenergiji, medtem ko veter zanemarljivo obravnavajo. Sklepam, da se Zavod za
V akcijo zgraditi sto malih vodnih elektrarn se je vključilo tudi Pomurje, saj v Obalovem mlinu na Ledavi v Pertoči že nekaj časa deluje mala elektrarna. Tudi to je alternativa.
ekonomiko in urbanizem podaja na >slepo pego< ali >čmo cono<. Hkrati se govori, da v zadnjem času prihajajo spodbude iz province in ne le iz centrov, kjer imajo veliko številk in se jim zdi en ali dva odstotka bioenergije
tudi preiti od kurjenja s plinskim oljem na klasična trda kuriva. Navsezadnje ne bo odveč temeljit pregled toplovodnih naprav in njihovo popravilo (tam, kjer so se pritoževali, da je gretje slabo). Časa za vse to res ni veliko, saj bo poletje hitro minilo in spet bo treba zakuriti. Upajmo, da bodo stanovalci v prihodnje bolj zadovoljni s »svojo« centralno kurjavo, seveda pa bodo morali za to tudi sami storiti nekaj več.
Š. Sobočan
za začetek v energetski preskrbi Slovenije malenkost. Spodbuda je očitno na deželi in ne zgolj v monopolnih upravah. To samozavest bi bilo dobro spodbdditi.« Juršič: »Vsakdo se je v šoli učil, kako je s Sončno energijo, koliko je pade na zemeljsko površino, koliko od tega je gre za fotosintezo in koliko za prehrano. Ta energija je veliko večja — namreč ta, ki se ustvari s fotosintezo v obliki biomase — od vseh energetskih virov, ki jih porabimo na zemeljski obli. Tu je velika prihodnost. Danes so mikroorganizmi že tako selektivni, da lahko iz določene biomase pridobivamo petrokemikalije oziroma karbokemikalije, ki jih sicer pridobivamo iz nafte. Biomase je največ prav v Pomurju. Čez palec se da ocenjevati to, kot to počno politiki. Če jim govoriš o geotermalni energiji — čez palec. Če o bioenergiji — že manj čez palec. Za vse je potreben strokovni pristop in skupinsko delo. Saj, če bomo >mlatili kot maksim po diviziji<, še dolgo dolgo ne bo nič.«
»Če gospodje v centru ne uvidijo alternativ, ker gledajo na vse to — kot pravite — čez palec, z njihove strani tudi ni mogoče pričakovati ustrezne davčne politike. Hočem reči, da je potrebno, da se pokrajina sama osvesti,« smo razumeli prof. Smeja. Juršič: »Mislim, da so v Pomurju kadri — sicer bi jih mogli šteti na prste — ki so že toliko osveščeni, da bi razvojno kaj storili. Ampak podpore ni nobene.«
Morali smo dodati, da ima prof. Smej najbrž v mislih tisto, kar je lepo zapisano v Alternativah dr. Huberta Požarnika, študiji, ki je nesporno na seznamu najpogosteje citiranih del pri nas, ko je posredi ekološka in energetska politika. »Na eni strani je potrebno uvesti poseben progresivni davek na porabo energije iz fosilnih goriv in jedrskih elektrarn, na drugi strani pa je treba oprostisti davka vse tiste izdelke in investicije, ki prispevajo k varčevanju z energijo in k uporabi energije iz obnovljivih virov. Cilj tega davka je spodbujanje optimalne porabe energije^ ki jo imamo na voljo in zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo dolgoročne politike stabilizacije v porabi energije.«
Prihodnjič: Še o bioplinu, zlasti pa o izolacijah ter recikliranju odpadnih snovi, nato pa bomo v nekaj obrisih in v poglavitnem začrtali problematiko, ki jo sproža nameravana gradnja murske verige hidroelektrarn.
BRANKO ŽUNEC
Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje
V Ljubljani je bila letos februarja ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. Pobudo zanjo je dalo Andragoško društvo Slovenije, Filozofska fakulteta, s sodelovanjem Doma starejših občanov Marije Draksler v Šiški.
Vodja univerze je redna profesorica dr. Ana Kranjc, ki se poklicno ukvarja z izobraževanjem odraslih.
Po svetu so ustanove za izobraževanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju ustanovili že pred 20 levi. Tako so si nabrali veliko izkušenj pri delu z ljudmi, ki so se upokojili. Ponekod se v razne oblike izobraževanja vključuje do 70 odstotkov upokojencev.
Pri nas smo začeli z izobraževanjem za tretje življenjsko obdobje dokaj pozno, vendar na osnovi potreb vedno večjega števila upokojencev, višjega standarda ter višje izobrazbene ravni populacije.
Osnove za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju so zajete v pravila, da dokler se učiš, dokler si se sposoben razvijati, tudi živiš. Tako ugotovimo, da je treba v tem življenjskem obdobju dodati življenju nove vidike, razširiti življenjski prostor z vključevanjem v nove aktivnosti. V tem obdobju človek prisluhne skritim željam, potrebam po aktivnosti, ki jih je celo življenje potiskal ob stran zaradi družinskih, službenih in drugih obveznosti. Vzgoja otrok, urejanje stanovanja, obveznosti v poklicu, javnem življenju in drugo so mu porabili vso energijo, ki bi jo uporabil za zadovoljevanje skritih potreb.
Da bi taka oblika izobraževanja zaživela v širšem slovenskem prostoru, je v prvi vrsti potrebno usposabljati mentorje. Seminarji, ki jih je razpisala Univerza za tretje življenjsko obdobje, imajo namen seznaniti udeležence s konceptom izobraževanja starejših ljudi, z gerontologijo, psihologijo, sociologijo in z meto-diko izobraževanja starejših, ki ima svojo specifiko.
V letošnjem letu bodo štirje seminarji za bodoče mentorje, prvi je bil v drugi polovici marca v Ljubljani.
Tako izobraževanje ne sme potekati po določenem receptu, predpisanem programu, temveč mora obvezno upoštevati želje udeležencev. Potrebno bo prisluhniti potrebam, stiskam posameznika ter zajeti čim širši krog upokojencev.
Ob tem se v prvi vrsti postavlja vprašanje, kako pridobiti, navdušiti posameznika. Tu je potrebna pomoč javnih sredstev obveščanja, lokalnih glasil ter glasil ozdov. O možnostih izobraževanja je potrebno bodoče upokojence seznanjati že v ozdih. Pri tem lahko uspešno pomagajo klubi upokojencev, spiz, center za socialno delo, ozd, delavska univerza itd.
Pri organizaciji takega izobraževanja sodelujejo vse naštete ustanove, še posebej pa delavska univerza, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih.
Upamo lahko, da'bodo omenjena prizadevanja rodila uspehe ter s tem prenekaterega ostarelega rešila osamljenosti, in občutka nepomembnosti.
r	Stanko Gerič
Kakšne hidroelektrarne na reki Muri?
UJETEGA PTIČA TOŽBA
Ali pomeni odločitev slovenskega Elektrogospodarstva, da na inštitutu Milan Vidmar naroči primerjalno študijo za vsestransko presojo obeh tipov hidroelektrarn, akumulacijsko-pretočnih in pretočnih, že tudi spremembo inačice?
Doslej je EGS vztrajalo pri prvi, akumulacijsko-pretočni, ki po izkušnjah naših severnih sosedov Avstrijcev daje letno sicer nekaj več megavatov moči kot pretočna, zajezi pa reko Muro, najmanj dvakrat bolj in znaša širina zajezitve, upoštevajoč obojestranske drenažne kanale in dovozno cesto ob nasipih, kar okrog 300 metrov. To je nesporno izjemen poseg v prostor, ki ne omogoča — kot recimo avstrijska hidroelektrar-niška veriga, smotrne in smiselne vključitve v okolje. Na zadnji seji medobčinske gospodarske zbornice v Murski Soboti je predstavnik EGS, vodja projekta Peter Skok, sicer menil, da je preuranjeno sklepanje, da bi mogla študija že sama po sebi prinesti spremembo inačice. Res pa je, da prav tačas soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem v sodelovanju z ljubljanskim urbanističnim inštitutom pripravlja t. i. krajinsko zasnovo, ki bo morala kot sestavni del dolgoročnih načrtov občin ob Muri dati odgovore na velik del odprtih vprašanj. Zasnovana je po stopnjah. Najprej inventarizacija in valorizacija po posameznih sektorjih — predvsem je še veliko nedorečenega na kmetijskem in gozdarskem področju — nato
Povezovalni klobčič v drugo smer?
Vse kaže, da bo Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota — zaradi zmanjšanega vpisa učencev za en oddelek in s tem tudi manjšega deleža sredstev iz republiške izobraževalne skupnosti — do konca leta manjkalo za normalno delovanje blizu 10 milijonov dinarjev. Letošnje prvo trimesečje pa so že končali z izgubo v višini
proučitev izhodišč in možnosti za ohranitev dobrin splošnega družbenega pomena, kot so nafta, zemeljski plin, premog, biomasa in druge ter še odgovori na več drugih vprašanj. Rok za izdelavo študije je 13 mesecev. Pri tem je — in po omenjeni seji ostaja — zadrega, kdo in kako naj jo plača. Slišali smo predlog, naj bi 75 odstotkov prispevalo Elektrogospodarstvo, 25 odstotkov od skoraj 17 milijonov dinarjev, kolikor naj bi stala študija, pa vse štiri pomurske občine. Prišlo je do dialoga, saj je predstavnik EGS vztrajal pri tem, da njihov delež lahko znaša kvečjemu polovico, torej 50 odstotkov. Naj ne izzveni kot ujetega ptiča tožba, če spomnim na izjemno težak gospodarski položaj EGS, je dodal Peter Skok ter s tem spodbudil navzoče, da se razgovorijo o drugih možnih virih. Imenovali so t. i.. Razdevškovo komisijo, to je tista, ki se v republiki ukvarja s skladnejšim regionalnim razvojem, in republiško raziskovalno skupnost. Seveda pa bo morala svoj delež prispevati še Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Rok za uskladitev finančnih deležev za krajinsko zasnovo je 30. maj.
Branko Žunec
580.570.— dinarjev, in to kljub temu, da delavci šole že dve leti nimajo plačane prebrane (malic), povprečni osebni dohodki za prve tri mesece letos pa so znašali nekaj čez 85 tisoč dinarjev. Zaposlenih je 15 delavcev z visoko oziroma višjo izobrazbo, 1 s srednjo in 3 z osnovno.
Kako do manjkajočega denarja? S tem vprašanjem se je na zadnji seji ukvarjal tudi izvršni svet občinske skupščine. Zavzel se je, da moramo zdravstveni program v Pomurju obdržati, čeprav trenutno ostaja precej medicinskih sester s končano šolo brez zaposlitve. V Ljubljani in drugih središčih pa bi sicer lahko dobile službo, vendar tja, kot kaže, le malo koga mika. Vsak bi raje ostal v domačem gnezdu. Zdravstveno šolo v Rakičanu sicer obiskuje nekaj čez 53 odstotkov učencev iz občine Murska Sobota, iz radgonske občine jih je vpisanih 20,3 odstotka, iz ljutomerske 13,7 odstotka in iz lendavske občine 12,7 odstotka. Šola je torej regijska vzgojno-izobraževalna ustanova, zato naj bi, kot so menili na omenjeni seji izvršnega sveta v Murski Soboti (pretekli torek), manjkajoča sredstva zagotovile izobraževalne skupnosti vseh štirih pomurskih občin s popravkom finančnih programov. Kot začasen ukrep pa so se dogovorili, da bo izobraževalna skupnost M. Sobota namenila zdravstveni šoli posojilo v višini 648 tisoč dinarjev.
Pravzaprav sta začasnega značaja ena in druga rešitev, kajti šola se bo morala čim prej povezati s katero izmed drugih usmeritev. Konkretnega sklepa o tem niso sprejeli, v razpravi pa so omenjali kot eno izmed najrealnejših možnosti povezavo s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan (bližina). Povezovalni klobčič naj bi se tako zasukal v drugo smer, saj je organizacijska enota Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti pripravila kot najsprejemljivejši strokovni predlog združitev zdravstvene šole s Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota. Ta predlog je v prejšnji sestavi podprl tudi izvršni svet, čeprav je treba zapisati, da si okrog tega vsi člani niso bili enotni. Medtem pa se je tudi pokazalo, da so proti taki združitvi na samem centru — tudi iz nekaterih objektivnih razlogov. Potrebna bodo torej nova prizadevanja za rešitev tega problema.
Jože GRAJ
STRAN 8
VESTNIK, 22. MAJA 1986
Besedo ima tovariš Mate
Pri slovenski študentki Andreji Zemljič na avstrijskem
Kadar partijski delavci na Madžarskem ocenjujejo narodnostno politiko, vedno znova poudarjajo, da le-ta temelji na marksistično-lenin-skih načelih. In ta so vključena tudi v vse partijske dokumente. Kot vodilna politična organizacija pa ima Madžarska socialistična delavska partija tudi močan vpliv na uresničevanje narodnostnih pravic. Zanimalo nas je, kako ocenjuje razvoj porabskih Slovencev prvi sekretar mestnega partijskega sveta v Monoštru Endre Mate, sicer pa smo ga najprej povprašali za oceno sodelovanja v obmejnem prostoru.
»Naši stiki so že precej stari in tesni. To pa ne pomeni, da v prihodnje, pri nadaljnjem razvijanju sodelovanja ne bomo imeli dosti dela na obeh straneh. Mislim, da sta oba naroda spostavi-la most in da o tem ni potrebno posebej govoriti. Moja ugotovitev je, da so bili naši stiki v zadnjih letih zelo odkriti, kritični in samokritični, prijateljski in na zelo visoki ravni. Med rezultate lahko štejem tudi lanski obisk slovenske umetnice na naših šolah, pa tudi gostovanje lutkovne skupine, orkestrov in plesnih skupim- To si želimo širiti vse dotlej, dokler slovenski knjižni jezik med mladimi in odraslimi ,v Porabju ne bo dosegel takšne ravni, da bomo narečje lahko omenjali kot zgodovinsko ali kulturno posebnost. Do maja bomo pripravili program nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava. Letos pa nameravamo na novo organizirati srečanje učencev mlajših od 15 let iz Avstrije, Madžarske in Slovenije — zaenkrat v nogometu, in sicer naj bi bilo enkrat tekmovanje v Murski Soboti, drugo leto v Heilingen-kreuzu ali Jennersdorfu, nato pa v Monoštru. Prav tako bomo v Monoštru organizirali nastop folklornih skupin.«
— Ali so doseženi, tudi pomembnejši premiki v narodnostnem razvoju porabskih Slovencev?
»Mislim, daje minulo leto prineslo Slovencem v Porabju velik
ČE SE MADŽAR PRESELI V LJUBLJANO, SLOVENEC PA V BUDIMPEŠTO... ?
Kakšen je družbenoekonomski položaj narodnosti v Pomurju in sosednji Železni županiji na Madžarskem? To je bila tema skupne seje (minuli četrtek v Murski Soboti) komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL in komisije za narodnosti pri županijskem svetu Železne županije.
Tako iz poročil, ki sta ju pripravili obe komisiji, kot iz razprave je mogoče izluščiti osnovno ugotovitev, da so območja (vasi) na obeh straneh meje, kjer živijo pripadniki narodnosti — pri nas madžarske, onkraj pa slovenske, hrvaške in nemške — manj razviti predeli, iz katerih so se v minulih letih ljudje dokaj, množično izseljevali v mesta, kjer so dobili zaposlitev. Tako se je, na primer, na narodnostno mešanem območju občine Murska Sobota med popisom prebivalstva iz leta 1971 in 1981 število prebivalcev zmanjšalo za skoraj 13 odstotkov. Praznjenje tega dela Goričkega je sicer posledica slabih naravnih razmer, obrobne lege in zaostalih družbenogospodarskih razmer v preteklosti. Ljudje so' se resda odseljevali tudi z drugih predelov, toda to nima enakih negativnih posledic. Če se Slovenec, denimo, preseli v Ljubljano, bo seveda še naprej ostal Slovenec, če pa se tja izseli pripadnik madžarske narodnosti, je njegova narodnostna identiteta močno ogrožena. Še bolj pa se to potem kaže pri njegovih otrocih, ki nimajo možnosti obiskovati dvojezičnih vzgojno-izo-braževalnih ustanov in se sploh izobraževati v svojem maternem jeziku. Podobne so posledice, če se porabski Slovenec preseli v Budimpešto ali druga mesta. Zato bo potrebno na narodnosno
napredek. Predvsem bi rad postavil v ospredje dvojezični pouk, ki smo ga dolgo časa odlagali, ker smo iskali ustrezne razmere, pri tem pa smo uporabili tudi izkušnje iz Slovenije. Končno
IZ PORABJA

smo torej v tem šolskem letu prišli tako daleč, da ni samo šola na Gornjem Seniku začela prvih korakov dvojezičnega pouka, ampak tudi šoli v Stevanovcih in Monoštru, kjer smo zgradili tudi novo šolo in ustvarili sodobne razmere za pouk. Dvojezični po
mešanih območjih ustvariti predvsem boljše možnosti za zaposlovanje. Ob tem je naša stran omenila predvsem Dobrovnik, kjer naj bi si prizadevali za postavitev tovarne. Sicer pa v lendavski občini migracijska gibanja v glavnem niso imela tako velikih negativnih posledic, kot je bilo to v minulih letih na Goričkem, kjer so se ljudje preseljevali večino
S skupne seje narodnostnih komisij Pomurja in Železne županije ki ie bila tokrat v Murski Soboti. (Foto: A. Abraham)	’
ma v Lendavo (ali okolico), ki je hkrati občinsko, gospodarsko in tudi narodnostno središče. S tovarnami v Prosenjakovcih, Križevcih in Petrovcih pa se je tudi stanje na Goričkem precej izboljšalo.
Tudi v poročilu narodnostne komisije Železne županije je med drugim zapisano, da množično preseljevanje pripadnikov narodnosti v mesta opozarja, da ie treba v bodoče »podpirati uresničitev narodnostne politike tudi v mestih, ne le v naseljih«. Ker pa so že dosegli popolno zaposlitev prebivalstva, »ustanovitev nove tovarne m upravičena«. /To se nanaša na narodnostno mešane vasi, torej tudi slovenski
uk poteka pri predmetih spoznavanje narave in glasba, na Gornjem Seniku pa smo v 5. razredu uvedli tudi dvojezično poučevanje zgodovine. To je zelo pomemben korak na tem področju. Mogoče bi lahko omenil, da so pred leti v Stevanovcih nameravali šolo ukiniti zaradi slabih razmer, vendar smo uspeli problem rešiti, tako da je tudi tam ostala popolna osemletka in zgradili smo celo otroški vrtec. Obiskuje ga 19 malčkov, ki jih pripravljajo tudi za vstop v osnovno šolo. Leto 1985 je bilo pomembno tudi zato, ker smo na volitvah uspeli doseči dobro zastopanost Slovencev v vodstvih raznih organizacij in ustanov. Pomembno je tudi to, da smo pred nedavnim pri Demokratični zvezi južnih Slovanov ustanovili slovensko sekcijo ali odbor, ki ima sedež v Monoštru, s tem pa bomo premostili razdaljo med Budimpešto in Monoštrom in na kraju samem lažje reševali narodnostne naloge. Med njimi je tudi pouk slovenščine na mono-štrski gimnaziji, kjer zdaj deluje le slovenski krožek, prizadevali pa si bomo, da bi čez dve leti uvedli slovenščino kot fakultativni predmet.«
— Kateri pomembnejši dogodek v lanskem letu pa bi še omenili?
»Da, rad bi omenil še srečanje mladih iz Italije, Avstrije, Slovenije in Madžarske, ki smo ga lanskega novembra organizirali v Monoštru. Ocenjujem, da je bilo srečanje zelo koristno, saj so si mladi izmenjali izkušnje in se zavzeli za enakopraven položaj narodnosti. To mora biti v interesu vsakega naroda.«
JOŽE GRAJ
del Porabja.) Izboljšati pa bodo morali oskrbo s pitno vodo, prometne zveze, oskrbo in »razširiti dopolnilno in stransko dejavnost za zaposlitev delavcev, ki bi določena opravila lahko opravili na domu«. S kreditiranjem pa bodo še naprej pospeševali individualno stanovanjsko gradnjo.
V stališčih naše komisije pa je tudi zapisano, da bi — tako kot
je to primer na obmejnih območjih z Avstrijo in Italijo — lahko bila ena izmed spodbud za hitrejši družbenogospodarski razvoj tudi povečan obmejni promet in sploh bolj komplementarni (dopolnilni) razvoj gospodarstva na obeh straneh meje, kar bi ob sproščanju mejnega režima (na madžarski strani) pomenilo tudi večje možnosti za razvoj narodnosti. Sicer pa so s sistemom funkcionalnega dvojezičnega izobraževanja, kakršnega razvijamo v Pomurju, kjer se mora tudi večinski narod učiti jezika narodnosti, dane maksimalne možnosti za enakopravno vključevanje mladih v družbenogopodar-ski razvoj.	Jože GRAJ
Štajerskem
»ALI SPLOH IMAM SLOVEN SKO IDENTITETO?«
Spremljani z eno vodilnih misli duhovnega očeta pomembne sodobne meščanske filozofske smeri logičnega pozitivizma Avstrijca Ludwiga Wittgensteina — »kar je sploh mogoče reči, je mogoče reči jasno; o čemer ni mogoče govoriti, o tem je treba molčati« — smo pred nedavnim pozvonili v Gorici (Goritz bei Radkersburg, nekoč Slovenska Gorica oz. Windisch Goritz) pri Zemljičevih. Dočakala nas je domača, slovenska beseda, in ko smo se v salonu prostorne stanovanjske hiše dodobra razgovorili, se nam je na trenutke zazdelo, kot da smo v Iljaševcih pri Ljutomeru, od koder se je pred četrt stoletja priselila hišna gospodinja, ki je že lep čas kot šivilja zaposlena pri podjetniku Peterki v avstrijski Radgoni.
' Namen našega obiska je bil, da s hčerko Andrejo, 21-letno študentko germanistike in filozofije na graški univerzi, skušamo »ovreči« razširjeno (in očitno zmotno) prepričanje, češ da na območju Radgonskega kota — podobno pa velja, kot nam kažejo zbrani podatki, za dvojezična, obmejna okraja Lipnica in Deutschlandsberg na avstrijskem Štajerskem — ni slo-vensko-nemških razumnikov: učiteljev, profesorjev, odvetnikov, duhovnikov, arhitektov in drugih. Hkrati pa se nam niso zdela odvečna pojasnila matere o ne ravno lahkih razmerah v tovarni težke konfekcije radgonskega zasebnika Peterke, kj‘er je med okrog 150 zaposlenimi več Slovencev in Slovenk iz bližnjih vasi (Dedonec, Potrne, Gorice, Zenkovec, Žetinec in drugih) ter znaša mesečni zaslužek najmanj 6 tisoč šilingov. Med demonstranti proti Hein-burgu
Pravzaprav smo z Andrejo prevajali in pilili vprašanja za pogovor s prof. dr. Wolfgan-gom Gombotzom iz Potrne, docentom filozofije na inštitutu za filozofijo univerze v Gradcu, ki ga bomo pobliže predstavili v enem prihodnjih Vestnikov, saj gre takorekoč za našega rojaka, ki ima izjemno intelektualno, jezikovno in kulturno širino in ki, kar je veliko vredno, ostaja — po očetu iz Korovec in materi iz Ivanjec — zvest slovenstvu in čvrsto zasidran v slovenskem rodovnem izročilu in tradiciji na območju Radgonskega kota. A tudi njo smo izzvali z nekaterimi zdaj in tu izredno aktualnimi problemi časa, ob katerih ne more ostati ravnodušna.
Vse bolj se prebijajo v ospredje v mislu dileme, bomo sloh preživeli, problemi ekologije v navezi s pospešenimi procesi industrializacije in urbanizacije. Tudi v Avstriji so čedalje dejavnejša in odmevnejša gibanja zelenih. Kako jih doživljate in o(b) njih razmišljate, nas je zanimalo.
Odvrnila je gladko in brez zadrege: »Mislim, da so zelo zdrava za republiko, saj so v opoziciji proti strankam. Tako se te vsaj malo gibljejo in niso tako konzervativne. To pa še ne pomeni, da bi bilo gibanje zelenih nekoč sposobno prevzeti politiko ali celo oblast.«
Verjetno ste slišali za Hein-burg?
»Ja, seveda. Tudi sama sem se udeležila demonstracij proti gradnji hidroelektrarne na tem območju. Ne, nisem bila v Hei-nburgu, ampak v Gradcu. Tam so bile demonstracije in menila
sem, da moram biti zraven, saj so imeli prav.«
Svet je čedalje bolj razburkan in negotov. Mirovne pobude so takorekoč vsak dan na dnevnem redu, organizatorji teh pobud pa so zelo različno »obarvani«. Verjetno ste slišali za mirovnike, mirovna gibanja, koncepte, kot so mirna Evropa, nevtralna Evropa...
»Mislim, da je ta argument, da so ti organizatorji zelo različno »pobarvani«, od tistih, ki so »pobarvani« tudi v drugo smer. To je taktika, da se imunizirajo pred temi vprašanji. Torej ne gre za dober argument in to lahko govori, kdor hoče.« Kako naj to razumemo? Mar kot krilatico, češ da cilj posvečuje sredstvo? »Ne, ne. Seveda niso dovoljena vsa sredstva, da pridemo do miru.«
Kakšno je v teh in takšnih razmerah poslanstvo filozofije
»Moram priznati, da je slovenska identiteta, za katero ne vem, če jo sploh imam, stvar, ki se pozabi,« razmišlja 21-letna študentka filozofije in germanistike Andreja Zemljič iz Gorice pri avstrijski Radgoni.
in filozofske misli? Kaj lahko stori ali pripomore k temu, da bi se nekateri napredni procesi še pospešili? Je sploh sposobna biti njihov pospeševalec ali pa je raje zadržana, neopredeljena, se omejuje od takih vprašanj? Študentka petega semestra oz. tretjega letnika germanistike in filozofije na graški univerzi, ki izvrstno obvlada oba jezika, slovenščino in nemščino, je bolj posredno odgovorila: »Mislim, da se nekateri filozofi od tega ograjujejo. Zelo malo je takih, ki se poskušajo politično udejstvovati. V Gradcu je velika tradicija analitična filozofija, logika in podobno. Vse je bolj teoretično.« Mar bolj heglovsko? »Ne, ne, sploh ne. Hegel je prepovedan.« Kaj pa Marx? »To še gre. Ampak Hegel sploh ne. Tega ne smete omenjati.« To je torej velik greh? »Ja, ja. Najbolj so cenjeni Camap, Wittgenstein in angleški analitični filozofi in logiki.« Kaj pa denimo fenomenologi ali eksistencialisti, kot je Sartre? »Bolj malo. To tu in tam študirajo kakšen semester, sicer pa predvsem logiko in analitično filozofijo.«
Zakaj ni v graškem klubu slovenskih študentov?
Lani se je Andreja Zemljič v Ljubljani udeležila seminarja slovenskega jezika, kulture in literature. Bilo je poleti, julija. »Na slavistiki sem dobila štipendijo za Ljubljano. Udeleženci smo bili iz več držav in smo se učili slovensko.« Je bilo koristno? »Ja, seveda, a le za kratek čas. Marsikaj sem pozabila. To se hitro pozabi, saj nihče v Gradcu z mano ne govori slovensko.« Vendar se doma v Gorici z mamo pogovarjata izključno v slovenščini? »Ja, doma se lahko ...«
Kako to, da se ne pridružite
klubu slovenskih študentov v Gradcu? »V tem klubu so bolj ali manj koroški študenti. Počutila bi se osamljeno, saj to niso moji problemi. Nimam občutkov ne proti avstrijski ne proti jugoslovanski državi. Kolikor vem, je ta klub financiran iz Jugoslavije in pripravlja propagandne akcije. To me nekako moti.« Pravite, da vas moti in da se počutite osamljeni. Verjetno pa ne bi bili, če bi v Gradcu odkrili še kakšnega študenta ali študentko z obmejnega, narodnostno mešanega območja na astrijskem Štajerskem? »Ja, seveda. Moram priznati, da je slovenska identiteta, za katero ne vem, če jo sploh imam, stvar, ki se pozabi. Živim v Avstriji in nimam pogostejših stikov z Jugoslavijo, razen z babico in sorodniki.« Imate pa tesne stike z našim rojakom prof. dr. Gombocem, ki
se ta čas pospešeno uči slovenski jezik.
»Večkrat mi je pripovedoval o Avgustu Pavlu in o tem, da so nekoč živeli v Radgonskem kotu intelektualci. Da torej to ni prazen kot, kjer slovenščina ne bi imela preteklosti. Tega prej nisem vedela. Prepričana sem bila, da tod ni slovenske tradicije.«
Dr. Gomboc vas skuša navdušiti zato, da bi se podrobneje ukvarjali s slovenskogoriškim filozofom iz Gornje Radgone dr. Francetom Vebrom. »Ja. Dejal mi je, da bi mogel biti zanimiv za diplomsko nalogo. Doslej se še nisem odločila, če jo bom pripravila ali ne.« Kaj pa po diplomi? »Mislim, da kot filozofinja nimam prihodnosti, čeprav me študij filozofije zanima in ga hočem končati.« Kaj pa naj bi vam omogočalo preživljanje? Germanistika? »Ja, mogoče. Moram se špecializirati. Lahko bi se zaposlila v knjižnici ali — če bom imela srečo — v založbi.«
Zelo so ji pri srcu knjige. Rada bere. In veliko. Ali tudi slovensko literaturo? »Malo že, kolikor mi dopušča čas. Ne poznam sodobnikov, ker sem prelena, da bi se zanimala zanje. Brala sem Cankarja, Prešerna, Voranca.« Kaj pa Župančiča? »Ne, zanj še nisem slišala.«
Od Zemljičevih v Gorici pri avstrijski Radgoni smo odhajali z zadoščenjem in prepričanjem, da smo odkrili nov, dragocen kamenček v mozaiku slovenstva na avstrijskem Štajerskem. Najbrž smo bili dovolj jasni in smiselno se nam zdi ponoviti prepričanje Ludwiga Wittgen-steina: »Kar je sploh mogoče reči, je mogoče reči ja„no; o čemer ni mogoče govoriti, o tem je treba molčati. O Slovencih v okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg prav gotovo ni mogoče molčati.
1 Branko ŽUNEC
Za krepitev samozavesti štajerskih Slovencev
Že od januarja 1979 obstaja v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem 19-članski odbor predlagateljev projekta o dr.Avgustu Pavlu, slovensko-madžarskem znanstveniku, pesniku in publicistu. Člani so izključno iz vrst strokovno usposobljenih ljudi z dvojezičnega območja okrog avstrijske Radgone (predvsem vasi Dedonci, Gorica, Potma, Stara Nova vas in Žetin-či), pobudnik akcije pa naš rojak iz Potrne dr.Wolfgang Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze. Projekt obsega: muzej, organizirano skrb za slu-.venski in madžarski jezik, litera-
PROJEKT AVGUST PAVEL IN BIBLIOGRAFIJA
turo in kulturo,ter otroški vrtec Da so predlog zanj sprožili, je narekovalo dejstvo, daje v Potr-"F štev 35 v Radgonskem kotu od 1910 do 1927 živel in ustvaril ir Aveust Pavel, čigar stole-jal dr. A g 40 obletnico prav tako pre nagih vidnih dr.Gombocza	ziasti zdaj
znanstvenih del ’ Zorna, že pokojnega ,dr™n^ Tr. dr. Vilka Novaka stenjaka in drugin P
razgovorih v Ljubljani predstavnikom republiške konference SZDL na čelu z Jožetom Hartmanom. V mislih so imeli celo, da bi naša in avstrijska vlada prispevali okrog 500 tisoč šilingov, kolikor bi bilo treba odšteti za nakup in ureditev Pavlove domačije v Potmi. Do danes je vse skupaj ostalo na papirju, čeprav je projekt neposredno povezan z vlogo in položajem štajerskih Slovencev v luči 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki povsem enako velja za naše rojake v okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg, Rot velja za koroške Slovence.
V tej zvezi ni nič manj pomembna vest, da slavisti lju
bljanske in univerze v Gradcu že dalj časa pripravljajo bibliografijo graških slovenskih tiskov od leta 1592 do 1918. Dokaj zajetno delo je to, ki bo vsebovalo kakih 400 bibliografskih enot z naslovi knjig in knjižnicami, ki jih hranijo. Med tiskarnami je omenjena radgonska lastnikov Janeza in Alojzije Wajzingerjevih. Tu so med drugim tudi natisnili in vezali večji del publikacij, strokovnih in nabožnih knjig rojaka Petra Dajnka. V bibliografiji (natančneje: njenem osnutku) najdemo še avtorja Andreja Gutmana, literarnega ustvarjalca iz Že-tinc v Radgonskem kotu, ki se je ukvarjal s satiričnim pesnikova-njem, prevajal Lukiana in leta
1838 v Gradcu izdal knjižico satiričnih verzov Novi vedež v dveh izdajah, kar naj bi bila prva slovenska zbirka verzov za šaljivo kockanje. Zgodovinski viri in pričevanja dopuščajo sklepanje, da je tiskarna in knjigovdknica Wajzinger v današnji avstrijski Radgoni delno sodelovala z drugimi tiskarnami v Gradcu, delno pa tudi sama zalagala in izdajala slovenske knjige, predvsem molitvenike in druge priročnike, ter skoraj vse izdaje že omenjenega Petra Dajnka.
Po mnenju enega najprizadev-nejših koroških političnih aktivi-sotv, znanstvenega in kulturnega delavca ter literarnega ustvarjalca, slavista dr. Erika Prunča z
graške univerze, gre za poskus na novo ovrednotiti regionalne knjižne tradicije v slovenskem prostoru. Vtis je namreč, da so v slovenski kulturni zavesti le-te, kot vsa slovenska starejša književnost, še veliko premalo navzoče Bibliografija graških slovenskih tiskov od leta 1592 do 1918, ki je — kot velja za projekt dr. Avgust Pavel - nesporno pomembna tudi za krepitev slovenstva v dvojezičnih okrajih Radgona, Lipnica in Deutschlandsberg na avstrijskem Štajerskem, naj bi ta ali najkasneje prihodnji mesec, če bo šlo vse po načrtih, izšla v Gradcu.
Branko Žunec
STRAN 9
VESTNIK, 22. MAJA 1988
GOSTJE NA VESTNIKOVEM VLAKU
Posebna komisija, sestavljena iz članov delovnega kolektiva in v prisotnosti predstavnikov posameznih občin, je 15. maja popoldne izžrebala letošnje goste na Vestnikovem vlaku. Dobro poglejte v seznam, morda je tudi vaše ime med tistimi, ki jih Vestnik pelje na izlet — zastonj.
LENART
1.	Marija Fekonja, Vanetina 34, 62236 Cerkvenjak
2.	Ana Poštrak, Osek 56, 62235 Gradišče
LJUTOMER_____________________________________
I.	Franc Mavrič, Stara cesta 27, 69240 Ljutomer
2.	Franc Rožman, Nade Rajh 8, 69240 Ljutomer
3.	Sabina Žužek, Veščica 22, 69240 Ljutomer
4.	Lojzka Rajh, Slamnjak 20, 69240 Ljutomer
5.	Lizika Dreven, Šalinci 18 a, Križevci pri Ljutomeru
6.	Branko Petovar, Stara Nova vas 34
7.	Jožef Rajter, Veržej 41
8.	Alojz Štefanič, Moravci 139, Bučkovci
9.	Joško Fric, Cezarjevci 3, Ljutomer
GORNJA RADGONA
1.	Ivan Kardinar, Lutverci 59, 69253 Apače
2.	Terezija Kaučič, Radvenci 41, 69245 Sp. Ivanjci
3.	Estera Korošec, Kerenčičeva 11, G. Radgona
4.	Jožefa Golob, Lomanoše 45, G. Radgona
5.	Alojz Marinič, Boračeva 4, 69252 Radenci
6.	Franc Bodanec, Radenski Vrh 22, 69252 Radenci
7.	Ignac Budja, Sovjak 39 a, 69244 Videm
8.	Karel Rantaša, Okoslavci, 69244 Videm ob Ščavnici
9.	Marija Huber, Hercegovščak 44 a, G. Radgona
LENDAVA_________________________________________
1.	Štefan Laki, V. Polana 10 a, 69225 Velika Polana
2.	Katica Škalič, V. Polana M. Polana 22
3.	Ignac Hozjan, Trnje 79, Crenšovci
4.	Katarina Horvat, Trnje 60, Crenšovci
5.	Franc Vida, Petišovci 150, Lendava
6.	Anica Jakob, Trg ljudske pravice 13, Lendava
7.	Ludvik Berke, Potočna ul. 36, Petišovci
8.	Jožef Varga, Genterovci 25, Dobrovnik
9.	Martin Časar, Strehovci 57, Dobrovnik
10.	Jože Pal, Lipa 105, 69224 Turnišče
11.	Štefan Balažič, Renkovci 128, Turnišče
12.	Ignac Rajtar, Trnje 113, Crenšovci
DRUGI"
1.	Herman Markoč, Stuttgarterstrasse 65, 7060 Schorndorf, ZRN
2.	Rezka Jug, Češenik 8, 61233 Dob
3.	Ludvik Šiftar, Kvedrova 32, Ljubljana
4.	Štefan Goričanec, Frankovo naselje 163, Škofja Loka
MURSKA SOBOTA ______________________________________
1.	Alojz Zelko, Prosečka vas 60, Mačkovci
2.	Irma Berglez, Pečarovci 43, Mačkovci
3.	Elemer Hujs, Lončarovci 15, Križevci
4.	Janko Šafarič, Žitna ul. n. h., Beltinci
5.	Hedvika Šajher, Ribiška pot 2, Beltinci
6.	Franc Kolarič, Melinci 13 a, Beltinci
7.	Jože Horvat, Dokležovje 57, Beltinci
8.	Ivan Huber, Beznovci 3, Bodonci
9.	Štefan Kuzmič, Zenkovci 24, Bodonci
10.	Franc Štefko, Ivanci 1, 69222 Bogojina
11.	Alojz Zadravec, Ivanci 57, Bogojina
12.	Anton Sukič, Vidonci 39 a, Grad
13.	Jože Hajdinjak, Kruplivnik 58, Grad
14.	Franc Gerlec, Kraški 27, Cankova
15.	Ludvik Gospod, Vučja Gomila 137, Fokovci
16.	Janez Žekš, Šumenjakova 7, 69000 M. Sobota
17.	Jože Temlin, Naselje 14. div. 72, 69000 M. Sobota
18.	Karel Balek, Neradnovci 28, G. Petrovci
19.	Irena Škerlak, Šulinci 2 a, G. Petrovci
20.	Helena Horvat-Fratek, Gregorčičeva 55, 69000 M. Sobota
21.	Franc Čagran, Naselje J. Kerenčiča 22, M. Sobota
22.	Franc Kolar, Razlagova 15, 69000 M. Sobota
23.	Olga Horvat, Krajna 19, Tišina
24.	Franc Marič, Rankovci 31, 69251 Tišina
25.	Irena Legenič, Gregorčičeva 20 a, 69000 M. Sobota
26.	Alojz Županek, Pertoča 68, 69262 Rogašovci
27.	Marjana Šinkec, Rogašovci 2
28.	Alojz Rogač, Tišina 64
29.	Cvetka Vida, Čikečka vas 24, 69207 Prosenjakovci
30.	Janez Tolvaj, Šalovci 81
31.	Štefan Hajdinjak, Kuzma 25 a, Kuzma
32.	Franc Šebjanič, Sebeborci 10, Martjanci
33.	Aranka Baler, Sebeborci 105, Martjanci
34.	Štefan Gergek, Gorica 64 a, 69201 Puconci
35.	Josip Sapač, Brezovci 26, Puconci
36.	Štefan Ambruš, Št. Kovača 5, M. Sobota
37.	Olga Bac, Čmelavci 58, 69000 M. Sobota
38.	Štefan Horvat, Mačkovci 45 b
39.	Viljem Kučan, Križevci v Prekmurju 100
40.	Alojz Ulen, Lipovci 242 b, Beltinci
41.	Ana Horvat, Partizanska 13, Beltinci
DELOVNE ORGANIZACIJE
DELOVNA ORGANIZACIJA SOBOTA - 1 vozovnica
TOZD KARTONAŽA — 1 vozovnica
RADENSKA RADENCI — 1 vozovnica
Ne bodite žalostni, če vašega imena ni med izžrebanci. Če pohitite in v upravi kupite karto, gotovo ne zamudite Vestnikovega vlaka.
PRISPEVALI DENAR ZA KIRURGIJO
Delavci iz Erlangena praznike preživeli v Pomurju
Slovensko športno-kulturno društvo Miško Kranjec iz Erlangena deluje dobro leto dni, kajti slovenski delavci iz tovarne Siemens so bili prej včlanjeni v društvo Simon Jenko iz Niirnberga. Pokrovitelj tega društva in vseh srečanj je OK SZDL Gornja Radgona, pobudo za sodelovanje pa so dali zdomci oziroma sedanji predsednik društva Petra Zorca, ki je doma iz Žiberec v radgonski občini. Posebnost društva je, da člani niso le Pomurci, temveč tudi delavci iz drugih krajev Slovenije (včlanjena pa sta tudi dva Nemca). OK SZDL Gornja Radgona je lani spomladi sprejela sklep o pokroviteljstvu nad društvom v Zahodni Nemčiji, kot sopokrovitelja pa so predlagali Gorenje-Elrad (tako sodelujejo delavci podobne stroke). Predstavniki obeh pokroviteljev so prvič obiskali delavce na začasnem delu v Erlan-genu 29. novembra, oziroma so se udeležili proslave ob prazniku republike.
48 delavcev in 14 otrok iz Erlangena pa je preživelo pro-majske praznike v domovini. Nekateri med njimi so bili sploh prvič v tej pokrajini, vsi pa so se vračali na svoje delovno mesto z lepimi občutki. Otroci so stanovali pri svojih vrstnikih, zato je bilo slovo v nedeljo dopoldne, ko so se vračali, že kar težko, saj so se poslavljali prijatelji. Prvi dan obiska, 1. maja, so člani SŠKD Miško Kranjec skupaj z
nekaj člani društva Simon Jenko pripravili dveurni kulturni program v kongresni dvorani v Radinu v Radencih. Obiskovalcem v nabito polni dvorani ni bilo žal, da so prišli, saj so nastopili pevski zbor, oktet iz Elrada, folkloristi, deklamatorji, pianisti in drugi. Zahvala za kakovostno prireditev gre v prvi vrsti učiteljici dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Erlangenu in Nurnbergu. Drugi dan obiska so si ogledali Pomurje, ustavili pa so se tudi v Veliki Polani, kjer so prav tako pripravili kulturni program. V soboto so se v športu pomerili delavci na začasnem delu v Nemčiji in delavci iz Elrada, vrnili pa so se v nedeljo, 4. maja. OK SZDL Gornja Radgona jih je lani seznanila z akcijo zbiranja dodatnih sredstev za gradnjo kirurgije. Vključili so se tudi člani SŠKD Miško Kranjec, ki so zbrali (posamezno in iz skupne blagajne) čez 3000 mark.
Zaradi finančnih omejitev več kot eno srečanje na leto ne bo mogoče, zato bo na proslavi ob 29. novembru v Erlangenu nastopal oktet iz Eliada. Socialistična zveza pa društvo obvešča o možnostih sodelovanja članov in njihovih otrok v raznih akcijah in prireditvah pri nas (na primer na mladinskih delovnih akcijah), pomagali pa bodo opremiti folklorno skupino z izvirno narodno nošo.
Bernarda Peček
LJUTOMER
Tekmovanje v pni pomoči
Občinski štab za civilno zaščito, odbor Rdečega križa in delavci Zdravstvenega doma iz Ljutomera so pripravili pregledno in izbirno tekmovanje ekip prve pomoči. Udeležilo se ga je 19 ekip — 9 iz krajevnih skupnosti, 10 iz organizacij združenega dela — med najboljšimi pa so bile članice ekipe prve pomoči iz KS Razkrižje. Le-te bodo zastopale občino Ljutomer tudi na republiškem tekmovanju, ki bo v Zagorju ob Savi. Prireditev je bila v počasistev dneva Rdečega križa in civilne zaščite.	□ L.
rostra obutev za pomlad m poletje
prodajalni čevljev ALPINA Žiri, v prvem nadstropju ' .GA v Murski Soboti, smo si ogledali pestro zalogo" ..e in moške obutve za pomlad in poletje.
Posebno pozornost je pritegnila velika izbira zračnih dobnih ženskih in moških sandal. Letošnje modne barve vljev so bela, rdeča, temno modra in vedno iskana črna. > ta pestra paleta barv vam je na voljo v ALPININ1 trgo-
ALPlNA prodaja tudi nadvse udobne natikače z vložkom iz plutovine. Hoja s takim obuvalom je udobna in zdrava, saj se noga ne znoji.
ALPINA je poskrbela tudi za ljubitelje jadranja na deski. Izdelala jim je izredno lepo in praktično obutev. Jadralci na deski, stopite v ALPININO trgovino in si og^jte in kupite obutev, ki je izdelana prav za vas.
ALPININA trgovina v Murski Soboti dopolnjuje svojo ponudbo z obutvijo za plažo in za razne poletne športe.
DA BO„ VAŠ KORAK V VROČEM POLETJU SPROŠČEN, SI OGLEJTE BOGATO PONUDBO V ALPININI PRODAJALNI V MURSKI SOBOTI IN SI PRAVOČASNO KUPITE PRIMERNO OBUTEV!
STRAN 10
VESTNIK, 22. MAJA 1986
O »MELINCARIH« IN NJIHOVEM DELU
Melinčari so veliko naredili za razvoj vasi in z lastnim delom prestopili prag revščine preteklosti. Kot so povedali sogovorniki, predstavniki vasi, so ponosni na to, da so »... gradili za vas, Pomurje in za našo družbo.«
Melinci štejejo približno dvesto hišnih številk z 900 prebivalci. Tudi mladih je vedno manj, saj do sedaj nismo imeli zazidalnega načrta in so se mlade družine odseljevale v večje kraje, predvsem v Beltince. Le 25 odstotkov vaščanov je zaposlenih, drugi pa se ukvarjajo s kmetovanjem. Zaskrbljeni so tudi zaradi težav z odkupom živine, posebno zato, ker se zunanje tržišče mesa zapira, saj bo to neugodno vplivalo na položaj kmetov in seveda razvoj vasi.
Vsota denarja, ki jo zberejo s samoprispevkom, je zaradi prevladujočega kmetijstva manjša. Pa vendar so v preteklosti z lastnim delom in denarjem veliko naredili. Že dvanajst let imajo vaški vodovod, asfaltirane imajo vse vaške ulice, imajo pa tudi 63 telefonskih priključkov in še deset jih bo priklopili v kratkem. Čeprav imajo več telefonov kot marsikatera večja vas in je bila to za vas velika pridobitev, pa se nekateri odločajo za zaklepanje telefonov, ker ne najdejo skupnega jezika — dogovora s pošto. Uredili so tudi pokopališče z novimi nasadi, vaške sanitarije, vrtec, fasado in streho šole ter šolsko kuhinjo. »Nobena krajevna skupnost ni dala toliko prostovoljnih ur dela kot prav Melinci.
Makadamska cesta med Melinci in Bistrico, ki bo v kratkem dobila novo podobo.
OPEL V GRADCU:	v
Salis & Braunstein
WienerstraBe 35
NAJVEČJI OPLOV TRGOVEC V AVSTRIJI
NAJVEČJI SKLADIŠČNI P^fTOR REZERVNIH DELOV OPEL V EVROPI
apel izdelana od leta 1964 dalje
•	Originalni deli za vozila OPE *“ ervnih delov v 10 nad-
•	35.000 kartic posameznih skupin re
stropjih	idmsCHER
•	Uvoznik za športno opremo IH __el_shoP
•	Avtomobilski pribor vseh vrst, ure
•	Mehanična delavnica, ličarstvo,
».mresti GRAZ-OST v mesto, potom
K nam pridete tako, da se peljete po avtoc ^gnaugUrtel—KarlauergUr-pa po ulicah: Conrad v. HStzendorfstrasse—	hnhof_Kep|erstras.
tel—LazarettgUrtel—Eggenbergergiirtel—naup
se—Lendplatz—Wienerstrasse 35.
Ob sobotah odprto do 12. ure.
Melinci — najdaljša vas v soboški občini.
Svoj delež so dali vsi, kmetje, mladinci in delavci.« Za potrebe krajevne skupnosti so kupili tudi hektar in pol zemlje. Postavili so tudi transformator, za katerega so dali 700 tisoč dinarjev.
Sedaj pa so se »zapletli« v gradnjo ceste in trgovine. Asfaltirali naj bi medobčinsko cesto Ižakovci—Melinci—Bistrica, in za odsek Melinci—Bistrica naj bi prispevali 30 odstotkov vrednosti gradnje ali milijon in tristo tisoč dinarjev. Problema pa ne vidijo v denarju, ki naj bi ga dali, ampak v tem, da bodo morali ta del ceste zapreti, cesta Beltinci— Bistrica, kjer naj bi bil obvoz, pa je neprevozna. Ta cesta je bila do sedaj občinska in nihče je ni vzdrževal. Sedaj pa je »postala«

krajevna. Na sis za ceste so poslali prošnjo za dotacijo pri obnovi ceste, vendar še niso dobili odgovora. Poslali so tudi prošnjo za komisijski pregled ceste, vendar tudi brez odziva.
V Melincih imajo trgovino v neprimernih prostorih, in že od leta 1976 »gradijo« novo. Čeprav naj bi trgovino »dokončno« odprli junija, pa do sedaj še nihče ni zasadil lopate na zemljišču za trgovino. Melinčari so tudi tokrat upravičeno pesimisti, pravijo pa tudi »... sramota je, da mora tako siromašna krajevne skupnost prispevati h gradnji trgovine, v mestih pa tega ni«, čeprav bodo v novi, kot edaj v stari, prodali veliko blaga, saj so ljudje doma in ne hodijo kupovat v večja središča.
Tudi mladi bi radi imeli svojo sobo v kleti vaškega doma, ker imajo sedaj le en skupni prostor in dvorano. Mladi pa so tudi zelo aktivni. Imajo tamburaško skupino, zabavnp instrumentalno in ritmično skupino. Sami organizirajo tudi vse proslave in prireditve. Saj, kot pravijo »... so mladi svetla luč v naši družbi.«
Melinčari pa bodo morali urediti še zbiralnico mleka in preurediti gasilski dom za prodajo kmetijske opreme. »Potrebe in želje so velike, denarja pa je vedno premalo.« S sogovorniki, Martinom Smodišem, Ignacem Glavačem in Regino Sraka se je pogovarjala
Majda Horvat
KO BO PRAŠNO CESTO
PREKRIL ASFALT...
Sonce je žgalo kot sredi poletja in gorička polja so kar hlastala po dežju. Kmetje so končali s spomladansko setvijo, zato bi bila vsaj manjša ploha dobrodošla, da bi posevki lahko vzklili. Obilnejših padavin pa nikakor ne bi potrebovale nekatere ceste, ki se že ob malo večjem nalivu spremenijo v blatne kolovoze. In tako smo imeli tudi srečo, da smo si konec preteklega tedna izbrali čas za obisk v Kra-marovcih na Goričkem. Prav cestne povezave proti krajevnemu središču v Rogašovcih in po drugi strani proti Cankovi namreč najbolj pestijo vaščane te majhne vasice na severnem koncu Goričkega.
Le 14 hišnih številk smo našteli v kraju, nekaj med njimi pa je tudi takih, kjer so ostali doma le starci. Prav zato, ker je bil kraj odrezan od glavnih prometnih povezav, možnosti za eksistenco v samem kraju pa so bile skromne, so se še pred leti mladi odseljevali. Danes je povsem drugače, saj je v vasi vse več urejenih kmetij, nekatere so se preusmerile v specializirano tržno pridelavo ali rejo, pa tudi možnosti za zaposlitev izven kmetijstva so nekoliko večje. Na tamkajšnji ekonomski enoti Kmetijskega gospodarstva Rakičan sta zaposlena le dva vaščana, se jih pa zato več vozi na delo v sosednje kraje, v Rogašovce, v Mur-
Zaradi skromnih možnosti za življenje so se še pred leti mladi izseljevali iz Kramarovec. Danes je drugače, kmetije se posodabljajo, pa tudi možnosti za zaposlitev je več. V tem kraju je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan uredilo tudi sodoben nasad vinske trte, ki je vzor tudi za kmete.
sko Soboto in celo dlje. Medtem ko življenje v kraju postaja lepše in za mlade privlačnejše, pa problem cestnih povezav ostaja še naprej nerešen. Kakšnih deset kilometrov vaških cest in poti, nekaj od teh je tudi občinskih, je s sredstvi, ki jih zberejo s krajev-
nim samoprispevkom, težko dobro vzdrževati, pa čeprav plačujejo zaposleni 2 odstotka od osebnih dohodkov in kmetje 6 odstotkov od katastrskega dohodka. Tako so^bili letošnjo zimo v največjem snegu popolnoma odrezani od sveta, zaradi posledic zime pa so bile ceste še do aprila neprevozne. Slabe ceste pa so tudi razlog, da vas še vedno nima avtobusne povezave z občinskim središčem. Če bi bila cesta primerna, pa bi v Kramarovcih lahko tudi sedanji maloobmejni prehod med Avstrijo in Jugoslavijo preuredili v meddržavnega. To je že dolgoletna želja krajanov tega dela Goričkega, ki so v svoje razvojne programe tudi zapisali tudi asfaltiranje ceste od Cankove prek Gerlinec
POROKE
Viktor CIPOT, ptt monter, Predanovci 10 in Majda ŠKRILEC, kon-fekcionarka, Rankovci 18, Jurij VOZLIČ, ekonomski tehnik. Murska Sobota, Stara 12 in Marija ČERVEK, kuharica, Murska Sobota, Staneta Rozmana 14, Milan PUCKO, mesar, Gradišče 37 in Marijana AMBRUŠ, trgovska pomočnica, Murska Sobota, Stefana Kovača 5, Vladimir HORVAT, strojni ključavničar, Cemelavci, Pušča 73 in Renata KOKAŠ, delavka brez zaposlitve, Cemelavci, Pušča 73, Franc PELC, avtomehanik, Radenci,’ Kapelska 12 in Valerija MESARIČ, konfekcionarka, Bakovci, Poljska 34, Milan JERŠE, dipl, novinar, Murska Sobota, Lendavska 10 in Darinka BERTALANIČ, predmetna učiteljica, Murska Sobota, Lendavska 19, Viljem FICKO, delavec, Murska Sobota, Stefana Kovača 9 in Suzana KAR, delavka, Murska Sobota, Štefana Kovača 9, Ludvik KOPLEN, strojni ključavničar. Murska Sobota, L. Ri-barja 33 in Helena DOMJAN, šivilja, Murska Sobota, Razlagova 22. Jožef HORVAT, avtoklepar, Petanjci 1 in Marija PETEK, delavka, Bakovci, Cvetna 14, Branko CIPOT, kmetijski tehnik, Tešanovci 14 in Darinka POZVEK, inž. agronomije, Tešanovci 6, Nikolaj CIPOT, prodajalec, Tešanovci 14 in Zdenka KUHAR, ekonomska tehnica, Tešanovci 75, Kolo-man TITAN, avtomehanik. Krog, Plečnikova 50 in Zdenka DOMJAN, kuharica, Šalamenci 26, Milan KAR-DOŠ, dipl. inž. elektronike, Murska Sobota, Grajska 5 in Alenka LISEC, Inž. konfekcijske tehnologije, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6, Jožef VLAJ, lesni tehnik, Rakičan, Prešernova 23 in Nataša VUČKlC, prodajalka, Rakičan, Panonska 8.
in Fikšinec do mejnega prehoda v Kramarovcih. Posodobitev te ceste je bila načrtovana že v preteklem srednjeročnem obdobju, vendar je bila asfaltirana le do Gornjih Črnec, zato mora imeti prednost v sedanjem občinskem referendumskem programu, pravijo v Kramarovcih. Tudi sami so pripravljeni za to prispevati še dodatna sredstva, saj so se na zboru občanov dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 50 tisoč dinarjev. Res, da tako ne bodo zbrali veliko sredstev, vendar ob pripravljenosti vaščanov ne bi smela odpovedati tudi občinska solidarnost. Pa tudi na ekonomski enoti Kmetijskega gospodarstva Rakičan so
pripravljeni prispevati svoj delež, predvsem v materialu in delovni sili.
Sicer pa kljub odmaknjenosti življenje v tem kraju ni zamrlo, gibalo razvoja pa je predvsem gasilsko društvo. Ker jih je v sa
V Kramarovcih so delavni predvsem gasilci, ki bodo še letos skupaj z gasilci iz Ocinja zgradili prizidek k vaško-gasilskemu domu Les za ostrešje je že pripravljen, tudi nekaj denarja imajo, veliko del pa bodo opravili prostovoljno.
Zakonca Franc in Viktorija Senčar iz Stare ceste sta pred kratkim praznovala v krogu svojih dragih 50 let skupnega življenja. Zlatoporo-čno listino jima je izročil Milan Rožman, pooblaščeni delegat skupščine občine Ljutomer in zaželel še mnogo srečnih skupnih let.
Foto: Marija Tivadar
PZC
TOZD ZDRAVSTVENI DOM
MURSKA SOBOTA
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta tozda
DRAŽBO
197*5 °da*° odPisane9a osebnega avtomobila VW 1200 J, letnik z izklicno ceno 200.000 din, ki bo
v sredo, dne 28. 05. 1986, ob 15.30
na dvorišču zdravstvenega doma M. Sobota.
Prometni davek plača kupec.
mih Kramarovcih premalo, so se povezali z Ocinjem in ustanovili skupno društvo. To bo prihodnje leto praznovalo že 50-letnico delovanja in gasilci si želijo, da bi jubilej proslavili z novo delovno zmago. V programu imajo namreč dograditev prizidka k va-ško-gasilskemu domu, za kar že imajo načrt, eden od krajanov pa jim je brezplačno odstopil tudi zemljišče. V tem prizidku bodo uredili dvorano za najrazličnejše prireditve, tu pa bodo snovali tudi načrte za nadaljnji razvoj kraja. Ker doslej takšnih prostorov niso imeli, so se pač morali zbirati v hiši, ki jim jo je odstopila občina, zdaj pa so tudi to prodali in sredstva bodo namenili za gradnjo prizidka. In verjamemo, da ga bodo do jubileja gasilskega društva tudi zgradili, saj imajo nekaj lesa za ostrešje že pripravljenega, tudi nekaj sredstev je že tu, računajo pa tudi na pomoč krajevne skupnosti in občinske gasilske zveze, medtem ko bodo veliko dela opravili prostovoljno. Ko bo vse to nared, bodo gasilci lahko zadovoljni, saj so dokaj dobro opremljeni in usposobljeni za posredovanje, ob dveh motornih brizgalnah pa se radi pohvalijo tudi z novim gasilskim avtomobilom, ki so ga gasilci iz Kramarovec in Ocinja kupili pred dvema letoma.
Ker se v tem kraju razvija tudi živinoreja, so skupaj z rogašov-skim zaselkom Rajse uredili zbiralnico mleka. To so kmetje, ki oddajajo mleko, zgradili z lastnimi sredstvi, opremo pa je prispevala Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote.
Ko smo se poslavljali od prijaznih in zgovornih Kramarov-čanov, nam je pogled uhajal na sosednja avstrijska naselja. Le slab streljaj so oddaljeni od Sv. Ane, življenje v Kramarovcih pa ni nič manj prijetno in zanimivo kot čez mejo, kamor tu in tam še odhajajo na sezonska dela. Žal pa je tja pot veliko lažja, kot denimo proti Murski Soboti, saj so ceste neprimerno boljše. Ko se bo Kramarovčanom uresničila »asfaltna« želja, pa bo doma še veliko lepše. Ludvik Kovač
Y^TNI& M JWA W
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
v
Življenje za umirajoče gorile
Domačini so ji v jeziku svahili rekli Nyramacha-belli, kar bi povedali kot »stara gospa, ki živi v gozdu brez moža«, ostali svet pa jo je poznal pod imenom Dian Fossey. Še posebno znana je bila med strokovnjaki za opice in med zaščitniki narave, saj je ta ameriška zoolo-ginja od navdušene ljubiteljice postala vrhunska svetovna strokovnjakinja za zelo ogroženo živalsko vrsto — gorsko gorilo. In to ne strokovnjakinja, ki bi znanje črpala iz literature, marveč si ga je nabrala v neposrednem stiku s temi velikimi opicami.
Kar 18 let se je vračala v tropske gozdove osrednje Afrike v skupino gorskih goril, ki žive na pobočjih spečega vulkana, v Ruandi. Tu je študirala življenjske navade gorskih goril, velikih in močnih opic, ki so še nedolgo tega slovele kot kr-voželjne, pošastne zveri. Toda Fossey je skusila, da so to nežne in skrbne živali, silne in močne, a vendar nenevarne, če ravnaš z njimi nenasilno. Raje je bila v družbi goril kot v družbi ljudi. Odkrila je tragično plat življenja goril — da nezadržno izumirajo. In zaradi tega se je z vsemi silami borila zoper ubijalce teh redkih živali. Ta boj je plačala ' s svojim življenjem. Našli so jo mrtvo v njenem taboru, razsekano od mačet.
Ve se, kdo so morilci. Divji lovci, ki so hodili v odmaknjeni pragozd, da bi gorilam ukradli mladiče in jih potem prodajali za živalske vrtove in cirkuse, pohlepni domačini, ki pobijajo gorile in jih po kosih prodajajo kot lovske trofeje ali iz njihovih mogočnih šap izdelujejo pepelnike. Fossey je uničila na tisoče pasti, ki so jih nastavili divji lovci, prisilila je oblasti, da so trše prijemale tiste, ki jih je zasačila na delu. Brez zaščite bodo gorske gorile izumrle. Že zdaj jih je vsega 240, to pa je premalo, da bi preživele do konca tega stoletja.
Dian Fossey se je hrabro borila za ohranitev goril. Načrtovala je, da bi predele, kjer živijo, sčasoma pripravili za turizem. Turisti bi obiskovali tropski gozd na pobočjih vulkana in opazovali velike opice v njihovem naravnem okolju. In to brez nevarnosti, da bi jih močne živali raztrgale. Fossey jih je navadila na človekovo prisotnost, dolgo časa je živela z njimi, naučila se je njihovega »jezika«, se pravi krikov in gibov, s katerimi se gorile sporazumevajo.
Dian Fossey so pokopali, kot. je želela, na pokopališču v pragozdu, kjer počivajo gorile, ki so jih pobili divji lovci. Pokopališče je sama uredila. . In če bodo spoštovali njeno poslednjo željo, bo na njenem grobu pisalo samo Nyiramacha-belli.
KOLOBARJENJE S KALORIJAMI “ 
Kakih 70.000 prebivalcev mesta Nashville, znanega po country glasbi, si prizadeva, da bi postavili rekord za Guinnessovo knjigo, toliko se jih je namreč odločilo za najnovejši način hujšanja, ki mu pravijo rotiranje oziroma kolobarjenje. Shujševalna kura traja vsega tri tedne, pomagala pa naj bi hujšajočim znebiti se po pol kilograma telesne teže na dan.
Metodo je zasnoval 57-letni psiholog Martin Katahn. Hujšanje temelji na spoznanju, da so običajne shujševalne kure dolgočasne in običajno polne živčnosti in slabega počutja. Z metodo »kolobarjenja« naj bi bilo hujšanje prijetnejše, za nameček pa trije tedni zares niso tako dolg čas, da bi že vnaprej vzeli ljudem pogum.
Hujšanje se začne z uživanjem
hrane, ki pa mora biti skrbno odmerjena, tako da prve tri dni ne presega 600 kalorij na dan, naslednji štiri dneve 900 kalorij in naslednjih sedem dni 1200 kalorij. To velja za ženske, za moške pa je zbir kalorij za 600 večji. Občutek lakote hujšajoči lahko premaguje z uživanjem »dovoljene« zelenjave in sadja. Mednje spadajo beluši, kumarice, peteršilj, jabolka, pomaranče in melone. Vendar je tudi tu količina omejena, in sicer pri sadju na tri sadeže dnevno. Zaželeno je, da se ob shujševalni dieti hujšajoči ukvarja tudi s telesnimi vajami, tekom in drugimi rekreacijskimi aktivnostmi.
Prav menjavanje oziroma kolobarjenje z zaužitimi kalorijami naj bi prelisičilo telo, ki pri običajnih dietah zaradi zmanjšanih količin hrane začenja počasneje presnavljati in pokuri .manj kalorij, hujšanje pa se zato za dlje časa zaustavi.
Nova metoda ima tudi nekaj nasprotnikov. Zdravniki opozarjajo, da je izguba telesne teže le nekoliko prevelika in v prekratkem času, da bi bila zdrava.
Vendar to navdušenja za kolobarjenje ne zaustavlja. Doživlja pravi bum. V trgovinah gresta »dovoljena«. zelenjava in sadje
IZUMITELJI Z laserjem
Moti se, če kdo misli, da ni mogoče več ničesar izumiti. Na nedavnem mednarodnem sejmu izumov v Ženevi je za svoj izum dobil največjo nagrado Otto Heide 24-letni izumitelj iz ZR Nemčije. Izumil je očala, ki se pritrdijo na obrvi (ampak ne na umetne).
Ob neki ameriški avtocesti so postavili nenavadno restavracijo. Namestili so jo v to strašilo, nekakšno predpotopno žival.
PO DOMAČE
— Milka, včasih smo v vati gostilni pili boljše vino.
— Časi se spreminjajo. Včasih smo imeli pri nas tudi boljše goste.
odlično v prodajo, število restavracij, ki ponujajo dnevne obroke po novi metodi, se je dvignilo na-J .400.
Ce bo 70.000 Nashvillečanov zares uspešno kolobarile s kalorijami, potem se bodo znebili blizu pol milijona odvečnih maščob. Prav to bi bil rekord, vreden zapisa v Guinnessovi knjigi rekordov.
Naveličan življenja se je neki Španec pognal skozi okno v tretjem nadstropju. Padec je čisto slučajno ublažil neki mimoidoči. Nobenemu ni bilo kaj hujega. Volja pa je bila vendarle močnejša: samomorilec je še enkrat odhitel v tretje nadstropje — v drugem poskusu se mu je posrečilo.
ooo
Tridesetletnemu Sibusisu Mkhize, zaporniškemu čuvaju v Dur-
banu, se je v kuhinji tako nerodno spodrsnilo, da je padel v kotel z vrelo kašo, ki so jo pripravljali zapornikom za kosilo. Opekline so bile hudo nevarne.
ooo
Upokojeni učitelj iz nekega južnoitalijanskega mesta je pred nedavnim dobil pismo, v njem pa dve osušeli cvetlici. Po štampiljki je ugotovil, da mu je pismo pred 18 leti poslal neki prijatelj, ki živi le šest kilometrov od njegovega doma.
pa se vendarle zgodi...
ooo
V baskovski vasi Kortezubi so spet tekmovali v tem, kdo bo pojedel več polžev in piščančjega mesa. Josu Basterretxece je v minuti in petih sekundah pospravil 87 polžev (1,1 kilograma), Valentin Munoz pa je v desetih minutah in 37 sekundah požrl 2,1 kilograma piščančjega mesa.
ooo
Novi svetovni rekord v pitju piva (ne da bi vmes hodil na »minus dva deci«), pripada Stevenu Hayworthu iz Manchestra: v dveh urah in pol je spil 25 kozarcev piva (po 0,33 litra). Potem so mu z uro izmerili tudi ono opravilo v stranišču: pet minut, 39 sekund in 6 desetink sekunde.
Zadnji iz dinastije Krupp
V New Yorku je umrl zadnji pripadnik družine Krupp, dinastije industrijskih magnatov, ki so imeli v rokah nemško jeklarsko industrijo in so oboroževali nemško vojsko v vseh vojnah že od začetka minulega stoletja.
Arndt von Bohlen und Halbach je umrl v 48. letu starosti za čeljustnim rakom. Pokopali so ga v družinskem dvorcu Bliihnbach pri Salzburgu.
Kruppov imperij je nastal že leta 1811, ko je bila ustanovljena Tovarna litega železa Friedricha Kruppa. V prusko-fran-coski vojni 1870—71 so na fronti zagrmeli prvi Kruppovi topovi. V svetovnih vojnah 1914-1918 in 1939-1945 so bili ti topovi in drugo Kruppo-
Pet do šest kratkotrajnih »udarcev« z laserskim žarkom v natančno določeno točko uhlja, pa kadilcu ni težko opustiti cigaret, trdita singapurska zdravnika.
Tan Zhoni Heng in Sing Joke Min sta izhajala iz tradicionalne kitajske akupunkture, ki določeno točko na uhlju povezuje z delovanjem pljuč. Njeno draženje z laserjem je mnogo manj boleče in precej učinkovitejše kot uporaba klasičnih igel. Uspešnost je več kot 80-odstotna.
SKORAJ ZANESLJIVO
— izvajalci, vsaj nekateri, obljubljajo za nove asfaltne prevleke skoraj dve leti garancije.
— Kaj pa potem?
— Ja ... no, ne vem kako bi rekel... še razmišljam. Meseci so pred nami...
__________________________
vo orožje poglavitna opora cesarjevega reichswehra in Hitlerjevega wehrmachta.
Po zaslugi velikih naročil za vojsko je družina Krupp ustvarila enega največjih družinskih imperijev v nemški zgodovini. Po drugi svetovni vojni pa se jim tako kot drugim podobnim dinastijam ni posrečilo ohraniti koncema v družinski lasti. Postal je delničarska družba.
Za to je pripisati »zasluge« tudi zadnjemu Kruppu. Bil je
drugje smo prebrali
Elizabeta Sterling iz angleškega Leominstra je 22 dni na prsih nosila kokošje jajce in — izvalila piščanca.
XXX
Prve železniške kompozicije v carski Rusiji so imele poseben vagon s konji, ki so vlekli vlak, če je lokomotiva odpovedala.
KONČNO SEM MILIJONAR
— Čakal sem, čakal sem ...
- Na kaj?
— Mati mi je rekla, da naj pridno delam, naj se trudim. Če bo tako, vsaj po njenem, bom lahko celo milijonar. Prav je imela. Zdaj sem milijonar, vendar samo en dan v mesecu. Imam namreč tudi ženo in tri otroke ...
Šolarji v pleničkah
»Ne more jim škoditi zgodnje učenje,« pravi 34-Ietna Debra Clay, ki je ena od mnogih ameriških mater, katerih otroci se že v najzgodnejših letih uče in pripravljajo za resno šolanje v posebnih predšolskih izobraževalnih središčih. Otroci od 22 meseca naprej se uče matematike, francoščine, glasbe, sociologije, naravoslovja in drugih znanosti, seveda njim primerno, vendar se uče in se tako pripravljajo na uspešno kariero. Znanje je bogastvo, ki ga je treba nabirati dovolj zgodaj, da dobro in bogato obrodi.
Sociologi pravijo, da gre.za pojav, ki je zajel ameriško družbo v začetku sedemdesetih let. Število otrok, zajetih v predšolske izobraževalne programe, ki jih uče v državnih in zasebnih izobraževalnih središčih, se je silovito dvignilo, najprej na 4, nato pa na več kot 6 milijonov, kolikor je predšolskih otrok zdaj v teh središčih. Vse kaže, da se bo vpisovanje še krepilo. Povpraševanje je namreč veliko. Za primer vzemimo newyorško šolo Hunter, kjer imajo predšolski izobraževalni program. Prostora je za 83 nadarjenih otrok, prošenj za vpis pa je 1.500. Ob tem je seveda treba povedati, da zgodnje izobraževanje otrok ni poceni, saj stane na leto do 5.000 dolarjev, to je več kot poldrugi milijon dinarjev.
Med najbolj znanimi je središče Creme de la Creme (smetana smetane) v Houstonu, kjer imajo okrog 150 malih učenčkov. Da gre res za smetano, je videti tudi po tem, kdo so njihovi starši, ko jih po končani »šoli« pridejo iskat z volvoji, bemveji in ostalo luksuzno pločevino.
Direktorica Creme de la Creme Roberta Babb pravi: »Ljudje
Osemnajstletna svetlolaska Natalija Smith je hišna pomočnica, toda tako pozabljiva, da so gasilci že nekajkrat morali gasiti ogenj v njeni kuhinji. Natalija pravi, da je poklic fotomodela manj nevaren.
lahkoživec, ki ga delo ni zani-  malo. Časopisni stolpci so bili I polni spotakljivih zgodb o I njem in celo škandalov.
Njegov oče Alfred, zadnji  »pravi Krupp« se je že leta | 1967 sprijaznil s tem, da se je I njegov sin odrekel dediščini. " Nato so ustanovili delničarsko družbo, katere 25 odstotkov I delnic je danes v rokah — iran- I ske vlade. Odtlej do smrti je Arndt, namesto da bi upravljal I tvrdko, vredno več kot 2,5 mili- I jarde mark, dobival dva milijo- | na mark letne pokojnine in je bil tako najbogatejši in najm- | lajši upokojencev ZR Nemčiji.
se dolgo niso zavedali, da je otrokova pamet sposobna marsičesa. Mi jim dajemo močno osnovo za začetek šolanja.«
Vendar niso vsi tako zaverovani v dobrobit zgodnjega izobraževanja. V pojavu vidijo predvsem manijo staršev, ki na otroke gledajo preveč ozko, kot da so' izdelki, v katere se da učinkovito in hitro vliti znanje in jih tako izpopolniti. Dejansko gre za prenašanje starševskih ambicij na otroke.
Psiholog Edvard Zigler pravi, da zgodnje učenje nima dolgoročnejših učinkov na otroke. Raziskovalec Irving Sigel pa se sprašuje; kaj se dogaja z otrokovim občutenjem samega sebe, če ga cenijo samo po dosežkih. Marion Blum, ki dela v wellesleyskem študijskem središču za raziskovanje otrok, pa zatrjuje, da so otroci zaradi tega lahko živčni in v stalnem strahu pred neuspehom in tveganjem.
»Najlepše darilo, ki ga lahko daste svojemu otroku, je leto otroštva več; tega ni mogoče kupiti,« pravi Ellen Kinberg, direktorica regionalnega otroškega oskrbovališča Children’s World. Mnogi ji dajo prav.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
A/m-o &C rz,	( leja.
(yrvw taje. rvea.	fajadzajii. ( Recife, -Je.
STRAN 12	VESTNIK, 22. MAJA 1986
za vsakogar nekaj
Ne pozabite, da je potrebno predmete iz vrbovine nekajkrat letno premazati z limoninim sokom, tako da sok prodre v vse pletene dele. Obrišite jih z vlažno gobo in posušite s krpo.
Ali ste vedeli, da so pomaranče dobre kot solata? Narežite jih na kolobarje in začinite z oljem in limoninim sokom.
Da bi izboljšali okus solate, ji dodajte malo drobno sesekljanih lističev mete.
Riba bo okusnejša in vonja v kuhinji in stanovanju bo manj, če v olje, v katerem jih pražite, daste list peteršilja.
Voda, v kateri ste kuhali špinačo, je zelo dobra za pranje volnenih oblačil črne barve.
Če vam v kaminu ugaša ogenj, vrzite na žerjavico pest morske soli. Pomagalo bo.
Zunanje dno iz glinaste posode natrite s česnom. Potem jo postavite na blag ogenj in napolnite z vodo in kisom. K.o voda zavre, ugasite plamen in počakajte, da se ohladi. Tako boste odpravili vonj novopečene gline in preprečili, da bi posoda ob stiku z močnim ognjem razpadla.
Ajda — zdravilna rastlina
Ajda (Fagopirum esculen-tum Moenh — Polygonaceae) je enoletna kulturna rastlina, ki jo še vedno sejemo tudi pri-nas. Večinoma jo gojijo na Gorenjskem, znana pa je uporaba ajde za moko, poleg tega pa so ajdovi žganci slovenska narodna jed.
Sveža ajda pa je tudi v medicini koristna, saj vsebuje fla-vonski heterozid rutozid ali rutin, ki je popojnoma nenevarno sredstvo za večanje odpornosti kapilar in zmanjševanje njihove propustnosti. Rutin nekoliko zmanjšuje krvni pritisk in pospešuje izločanje urina ter delovanje vitamina C. Največ rutina je v ajdovih listih, veliko manj pa ga je v steblu in cvetu. Z ajdovim čajem si dosti ne moremo pomagati, ker pri tem rutin hitro izhlapi, zato je sveže požeta ajda industrijska surovina za pridobivanje rutina.
Renato Rascel, gledališki in filmski komik, je bil v družbi, ki se je pogovarjala o izredno oderuškem poslovnežu.
»Meni se pa ne zdi tak,« se je nekdo zavzel zanj.
»Tudi meni ne,« je rekel Rascel. »Samo enkrat, ko mi je posodil robec, je hotel, naj mu vrnem nekaj rjuh.«
XXX
Ameriški prireditelj je najel francoskega pesnika in književnika Jeana Richepina (1849—1926) za predavanje v Bostonu. Brž ko sta podpisala pogodbo, mu je prireditelj izročil dogovorjeni znesek, rekoč: »Vzemite! Ker imam denar pri sebi, je najbolje, da vam takoj plačam.«
»Odlično,« je odgovoril Richepin, »plačilo vnaprej je najboljše zdravilo proti hripavosti. Toda ali se vam ne zdi to malce neprevidno?«
»Oh, saj vem, da boste spoštovali pogodbo!«
»Zahvaljujem se za dobro mnenje, ki ga imate o meni, a recimo, da umrem, preden pridem v Boston ...«
»Tudi to je predvideno,« je hladno odgovoril prireditelj, »ugotovil sem že, da bi zaslužil še več, če bi razkazoval vaše truplo.«	XXX
Pravnik in politik Giovani Rosadi (1862—1925) je spremil prijatelja na pokopališče. Prišla sta do nagrobnika, kjer je pisalo :
»Tu leži odvetnik in poštenjak.«
»Glej no,« je rekel Rosadi prijatelju, »v tale grob so pa pokopali dve trupli.«
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1.	Adesso tu — Eros Ramazzotti
2.	Ana — Komet
3.	Kyrie — Mr. Mister
4.	Wrap her up — Elton John
5.	It’s all right — Eurithmics
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 29. maja na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Duhovite in objavljene pripise honoriramo.
Polnjene piščančje prsi
Pred kratkim se je svinjsko in goveje meso znova podražilo, zato vam tokrat ponujamo recept s piščančjim mesom, ki bo poslej verjetno še večkrat na jedilniku.
Najprej meso ločite od kosti, da dobite štiri večje kose. Vsak kos zarežite, da dobite žepek.
Znotraj premažite z vegeto, malo posolite in napolnite z nadevom. Nato spnite z zobotrebcem, povaljajte v moki, specite na vročem olju in med pečenjem postopoma dolivajte vodo, dokler se meso ne zmehča.
V drugo posodo vlijte del olja, na katerem zdušite nerazano čebulo in preostale šampinjone. Nato začinite s poprom in soljo. Ko se šampinjoni zmehčajo, jih razporedite po pečenih prsih. Pustite, da malo prevre, in ponudite.
Še priprava nadeva: drobno sesekljano čebulo prepražite na delu dlja, dodajte gobe (200 g), zrezane na lističe, in na koncu narezana jetrca. Posolite, poprajte in na hitro popražite.
Da bi pripravili to okusno jed, potrebujete: 2 kosa večjih piščančjih prs, pol kilograma šampinjonov, 100 gramov piščančjih jetrc, 2 čebuli, 2 dl belega vina, žlico vegete, poper, sol, 20 gramov moke in 1 dl olja za praženje.
Pa še to: k jedi lahko mirno ponudite tudi spomladansko zeleno solato, ki ste si jo v teh radioaktivnih časih gotovo že močno zaželeli.
DOGOVORI, DOGOVORI...
— Čuj, kaj bo s cesto Krog, preko broda, pa tja do Vučje vasi?
— Dogovorili so se. Križevska in koroška krajevna skupnost naj bi z delom in materialom — tudi z denarjem, seveda — prispevali__pol—pol. Nekako tako ...
— Kdaj pa bodo dela končana?
— Pitaj...
VAS PRIPIS
(Balajc)^^’ tam se PeTiej° naši visokoleteči energetiki!
Pve suPeFsili v stalni pripravljenosti na spopad si opovedujeta, da nobena ni v nevarnosti. (Hari)
— Delegati se »vračajo«. (Šernek)
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Preventivna dejavnost
Ko ocenjujemo varnostne razmere v Pomurju, lahko ugotovimo, da so te dokaj stabilne in se v zadnjem času še izboljšujejo. K ugodnim varnostnim razmeram je veliko prispevala tudi preventivna dejavnost nosilcev družbene samozaščite — od komitejev za SLO in DS v občini, KS in ozdov do neposrednih proizvajalcev v ozdih, občanov v KS ter strokovnih služb.
Preventivno delovanje občanov se je pokazalo predvsem pri varovanju zasebnega in družbenega premoženja, varovanju državne meje, varovanju gostov in njihovega premoženja v turističnih krajih ter varovanju človeškega bivalnega okolja.
Vse pogostejši so primeri, ko občani sami reagirajo na varnostno zanimive dogodke in pojave ob kršitvah mejnega režima in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili zasebno in družbeno premoženje ali pa celo življenje občanov. Povečano samozaščitno obnašanje občanov potrjujejo tudi podatki, da se je v zadnjem času število kaznivih dejanj zmanjšalo za okrog 25 odstotkov, prav tako se je zmanjšalo število prekrškov vseh vrst za okrog 30 odstotkov. S preventivno dejavnostjo še ne moremo biti zadovoljni pri požarni varnosti in prevozu nevarnih snovi, saj je bilo več požarov, ki so povzročili veliko materialno škodo. Vzroki za to so človeška malomarnost ali premajhen nadzor nad igro otrok. Prevozniki nevarnih snovi pa bi morali biti veliko previdnejši pri opravljanju svoje dejavnosti in dosledno upoštevati predpise, ki urejajo pre-
voze nevarnih snovi. Družbeno premoženje predstavlja materialno osnovo naše družbe. Zato bi morali vsi upravljalci družbenih sredstev nameniti veliko več skrbi varovanju tega premoženja pred škodljivimi nevarnimi vplivi, odtujevanjem s strani posameznikov in pred sklepanjem škodljivih poslov ter vsakemu poslovanju, ki ni v skladu s socialistično moralo. Na tem področju bi morala biti veliko aktivnejša tudi samoupravna delavska kontrola in uveljaviti svojo družbeno vlogo-
Alkoholizem in narkomanija predstavljata veliko nevarnost za zdravo življenje vsake družbe. Pod vplivom alkohola je storjenih veliko kaznivih dejanj, okrog 65 odstotkov vseh prekrškov, veliko družinskih konfliktov in tudi tragedij. V zadnjem času se je v našem prostoru pojavila tudi narkomanija, posebno med mladino. Zato bi se morale v preventivo bolj vključiti vse DPO, posebno ZSMS, socialne službe in tudi razne organizirane oblike boja proti alkoholizmu. Tudi prodajalci alkoholnih pijač bi morali upoštevati negativne posledice svojih velikih zaslužkov.	B. C.
Da vam trebuh ne bo štrlel
V sodobnosti se vse bolj srečujemo z nezdravo debelostjo. Štrleč trebuh pa imajo tudi sicer vitke osebe, kar zelo kvari postavo. Takšen trebuh lahko »popravimo« s pravilno prehrano in telovadbo za trebušne mišice.
Včasih celo vitke ženske zmajujejo z glavo, ko se opazujejo pred ogledalom — trebuh je preveč izbočen in kvari postavo. Nejvečkrat je za to več vzrokov: okoli trebuha je tkivo zelo elastično in mehko, mišice pa v mnogih primerih popustijo zaradi slabe drže povešenega ramena, gornji del telesa pa je nagnjen naprej.
Maščobne celice imajo to slabo lastnost, da poleg maščob lahko vežejo tudi veliko vode. Pri prehrani moramo to upoštevati in uporabljati malo soli, ki veže vodo. Poleg tega priporočamo še naslednje:
— uživajte čimveč balastnih snovi, ki uravnavajo prebavo,
— odpovejte se večjim količinam sladkorja, belega kruha in testenin,
— uživajte druge vrste kruha, surovo hrano, zelenjavo, nemastno meso, ribe, perutnino, posneto mleko in skuto,
— enkrat na teden imejte postni dan — pijte samo čaj, nesoljene zelenjavne sokove in mineralno vodo, poleg tega pa jejte riž, sadje in nemastno skuto,
— pijte čimmanj alkoholnih pijač, dovoljeno je malo suhega belega vina, ki ga pomešajte z večjo količino mineralne vode
Poleg prehrane si lahko pomagate tudi s telovadbo - vajami za trebušne mišice. Za telovadbo si vzemite vsaj deset minut dnevno '
SESTAVIL MARKO NAPAST	PREKMURSKI NARODNI HEROJ	JEZIK ČRNCEV BANTU	DERIVAT AMONIAKA	KROKARJI	ZGODAJ ZRELO SADJE	GRŠKA BOGINJA MODROSTI	MAZILO	
GRAFIČNI PRIKAZ S KRIVULJO								
GLAVNO MESTO KAZAHSKE SSR								
NAIVEN ČLOVEK								
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		PRITOK SAVE						
		MAJHNA ŠKATLA						
ENAKA ŠUMNIKA			IGRALKA KARIČ				SLOVENSKI SLIKAR (HINKO)	
			ANGLEŠKO PIVO					
SVETINOVA TRILOGIJA						SEVER		
						FEVDALNA KASTA		
AFRIŠKA DRŽAVA					VOJESLAV MOLE			
					ANGL. FILM. IGRALEC			
FIGURA PRI ČETVORKI				ČAS BREZ VOJNE				
				PEVEC LESKOVAR				
NIZOZEMSKA			LETVE					
			JAPONSKI DROBIZ					
ČEŠKI PISATELJ (ALOIS)								
ZASTRUPI- TEV S KISLINAMI								
TOPNIČAR						-.-V-		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: hostess, enkalon, realist, cilj, ej, Edo, ode, gaver, O, Jaila, Vresnik, šn, toča, čik, kid, Anatole, kapa, OM.
VESTNIK, 22. MAJA 1986
križem kražem po naših šolah
Ob obletnici Titove smrti
Umrl Je Tito, naš voditelj, umrl je Tito, naša slava:
Vzcvetel je maj, umrl je Tito, Tito, pesem mladih.
Čeprav te ni več, Tito, si pesem naša, si v naših srcih mladih, ostal boš vedno z nami.
Boril za svobodo se je Tito, hrabril je naše čete, Tito.
Vzcvetel je maj, umrl je Tito, cveti še maj in to je Tito!
Mateja Leskovar 5. raz. OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici
Sprehod v naravo
Spomladi rožice cveto, spomladi ptički nam pojo, takrat je lepo, kot nikdar tako.
Da, pomlrd je res najlepši letni čas. Ko grem ha sprehod, opazujem ptice, poslušam njihovo petje. Njihov glas je lepši kot glas vsakega instrumenta. Kako lepo je biti ptica! Letaš nad hišami in prepevaš ter žvrgoliš najlepše pesmi.
Drevesa so vsa bela od cvetov, nekatera pa so že odcvela. Njihove krošnje nudijo pticam toplo zavetje.
Oblaki so kakor rože. Nežno, modro barvo imajo. Med njimi pa žari rumena krogla. Zdi se mi, da je to žoga, ki jo je otrok brcnil tako visoko.
Lahen, topel veter pihlja. Takšen veter me zaziblje v sen.
Potoček šumi in žubori. Teče kar naprej. Je kakor ura; vedno teče po isti poti. Njegovo žuborenje me spomni na najslajše sanje, ki jih skrivam v srcu.
Travniki so dobili novo barvo, ki je lepša od prejšnje. V travi so cvetice vseh barv. Mravlje lazijo vsepovsod, pa tudi črički se bodo kmalu začeli oglašati. Pomlad začenja novo življenje.
Jožica Lukač, 7. a
OŠ Bakovci
Moje prve prvomajske počitnice
Na počitnicah sem bil v Izoli. Tja smo se odpeljali že v četrtek. V soboto sem bil v Portorožu in Piranu. Tam sem videl dosti turistov. Lovili smo ribe. Bilo je zelo lepo. Damijan BALAŽIČ
Šli smo na vikend v Čentibo. Tam smo bili v soboto in nedeljo. Hodili smo po gozdu. Zakurili smo ogenj in pekli meso. Zvečer smo bili ob kresu. Druge dni sem pomagal očetu pri delu. Med počitnicami sem tudi čital. Aleš ŽALIG
V petek sem bila v živalskem vrtu v Zagrebu. Vožnja je bila dolga. Med njo sem opazovala travnike in gozdove. Premišljevala sem tudi, kako bo v živalskem vrtu. Najprej sem opazovala papagaje. Dolgo sem bila pri slonu in opici. Opica je skakala po vrvici. Videla sem še ribice, leva, štorklje, ovce in konje. Všeč mi je bil tudi tjulenj. Bil je majhen.
Bilo mi je lepo.	Jasna KRAMAR
Učenci 1. b razreda Osnovne šole »Miško Kranjec«, Velika Polana
V Gornji Radgoni nekoč in danes
Nekoč je stala na železniški postaji lesena baraka. Nekaj let pred vojno so zgradili lepo poslopje, ki stoji še danes. Na železniški postaji so bili zaposleni:
postajni načelnik, prometnik, kretničar in skladiščnik.
Železniška proga je vodila preko železnega mostu čez reko Muro v Avstrijo. Ta most je bil po-
N KOVAČNICI — Narisal Matej Maroša, 1. b. OŠ Miško Kra-niec, Velika Polana.

Zdravo, dragi prijatelji višin!
Pišem ti s skrajnega severovzhodnega dela naše domovine, s predela, ki meji na dve sosednji državi. Videvam in srečujem se z vojaki graničarji, ki bedijo nad varnostjo naše dežele. Posebno drag pa si mi ti, ki si pripravljen braniti našo domovino v zraku. Ne veš, kolikokrat razmišljam o tebi in kako rad bi se s tabo pogovarjal. Najbrž ni lahka naloga pilotirati v zraku in paziti na sovražnika, je pa nadvse častna naloga.
Tudi jaz si želim, da bi po končani osnovni in srednji šoli v vojski služil letalstvu. Če bi mi to uspelo, bi se mi uresničila največja želja. Že sedaj si zamišljam, kako bi letal v visokih prostranstvih nad oblaki, nad vsem svetom. Zdi se mi, da mora biti enkraten občutek, ko si takole v zraku, pod sabo vidiš le oblake, kot če bi bil nad nekakšno peno bele ali modro-sive barve. Z letalom nisem še nikoli potoval, menim pa, da mora biti nadvse lepo. Predstavljam si, da je vsa skrivnost letenja v nekaj gumbih, ročicah in električnih instrumentih. Ne vem, če je res tako, kot si zamišljam, namreč da je v vojaških letalih še posebej lepo, saj si sam, mogoče le še z dvema ali tremi kolegi, medtem ko je v potniškem letalu veliko potnikov in zato ne moreš tako uživati v poletu. Leteti v letalu z veliko hitrostjo, da te ne vidijo, ko drviš mimo — to so sanje marsikaterega dečka. Tako kot nekateri sanjajo o dirkanju z avtomobili in motorji, drugi zopet o glasbi, sanjam jaz o letalstvu: leteti v letalu, leteti z nadzvočno hitrostjo.
Upam, da mi boš razkril marsikaj, česar še ne vem, a me zelo zanima, če se bova kdaj srečala. Želim ti, da bi še dalje vestno, uspešno in srečno opravljal svoje naloge, ki so zelo odgovorne.
Z željo, da bi tudi jaz šel po tvoji zračni poti, ti pošiljam najlepše pozdrave.
Tomaž Trplan, 6. a OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Neko popoldne, ko se vrnem iz šole, mi mama pravi, da me čaka veliko presenečenje. Nato gre v sobo in mi prinese nekaj pokritega z belo krpo. In ko krpo odstrani, zagledam v bučki ribo.
Bila sem zelo vesela. Ime sem ji dala Pika. Ima majhne oči, štejemo jo med zlate ribice in je majhne postave. Vsak dan se hrani, plavam sem • in tja, včasih pa je tudi žalostna, ker nima nobenega prijatelja, ki bi z njo plaval v vodi. Ker je zelo žalostna, sem zbrala denar in si kupila še eno zlato ribico. Ime sem ji dala Muca. Zdaj, ko je Pika dobila prijateljico, bi najraje ponorela. Najbolj je vesela, ko se lovita, skupaj plavata in se skrivata med kamenjem.
Želim, da bi bili do konca svojega življenja tako srečni, kot sta zdaj.
Anita Košnik, 5. b OŠ Ivan Cankar Ljutomer
BESEDA DVE 0 ...
MURSKA SOBOTA — Tudi delegacija učencev osmih razredov naše šole se je udeležila nedavnega srečanja z znanim slovenskim pisateljem Ivom Zormanom, ki so ga pripravili ob njegovi 60-letnici v galeriji Miško Kranjec v Murski Soboti. Povedal nam je, da je večina njegovih knjig napisanih po resničnih dogodkih in da bo v kratkem izšla nova knjiga z naslovom Oh, ta naša babica. Mladi bralci jo že težko čakamo. (Klavdija Vučko, 8. c, OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota).
V drugi polovici aprila smo se učenci, ki smo tekmovali za bralno značko, zbrali v soboškem kinu, kjer se je najprej odvijal kulturni program, nato pa je prišel na oder pesnik Slavko Kočevar-Jug. Prebral nam je nekaj svojih pesmi in nas na kratko seznanil s^vojim življenjem in delom. Po proslavi smo se posebej zbrali še dopisniki in se pogovarjali z našim gostom. Skupaj smo napisali tudi pozdravno pismo pisatelju Manku Golhrju, ki smo ga tudi povabili na našo prireditev, pa zaradi bolezni ni mogel priti. Srečanje s Slavkom Jugom je bilo zelo zanimivo in uspešno. (Gabika Granfol, 8. c, OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota).
rušen med vojno. Ob železniški postaji je bilo skladišče. V njem so vskladiščili poljske pridelke in drugo razno blago, ki so ga s tovornimi vagoni odpeljali v druge kraje. V Gornjo Radgono so vozili tudi potniški vlaki. Potniki so potovali v- smeri proti Ljutomeru. Na postaji so potniki kupili vozovnice pri blagajni. Po vojni, ko ni bilo več mostu, sta se odvijala tovorni in potniški promet samo v smeri proti Ljutomeru. Dnevno je prihajalo v Gornjo Radgono več potniških vlakov, ker je bilo le nekaj avtobusnih zvez. Vse vlake so vlekle parne lokomotive. Na postaji je pričakal vlak prometnik, ki je dajal tudi znak za odhod. Z vlaki je potovalo mnogo ljudi. Pravijo, da je vožnja z vlakom mnogo prijetnejša kot z avtobusom, na katerem je običajno velika stiska in slab zrak.
Leta 1967 je prenehal voziti k nam potniški vlak. Avtobusne zveze so bile že tako pogoste, da na vlaku ni bilo več dovolj potnikov.
Žal mi je, da se ne moremo še sedaj peljati z vlakom, ki nudi udobnejšo vožnjo.
Andreja Korošec, 3. d. OŠ Gornja Radgona
Po Jožefu Košiču Jan Čaplovič
' V
i VIII. RELIGIJA, NRAVNOST IN KULTURA
Do bocskayjskih nemirov je vse ljudstvo spadalo v katoliško vero/0 Luteranstvo je uvedel gospod von Szechy, takratni gospodar gradu v Gornji Lendavi, posebej pa Jurij, ki je pripadal augsburški veroizpovedi/' Še zdaj živi največ lu-teranov v hribih, ki spadajo h gospostvu v Gornji Lendavi. Leta 1627 so luterani opravili cerkveno vizitacijo, kakor je razvidno iz obstoječe »Visita generalis 1627. Facta per Visitatores e Ven. Consistorio missos RR. D. Steph. Letenyei-um, Praed, Sup. Parochiae Csepreghiensis, Ste-phanum Zvonarics Czenkiensis Concionatorem; Joannem Terbocz Ministrum Ecclesiae F. Lend-va, et pro tempore Seniorem vicinarum ecclesia-rum in Bonis Szechianis et Battyanianis in Co-mitatu Castriferrei etc/2 V tej vizitaciji so naštete vse gornje župnije z izjemo Pečarovec, Cankove in Števanovec, ki so nastale po vizitaciji.
Naposled je bilo veselje luteranov samo stoletje dolgo, kajti začelo se je silovito zasledovanje in preganjanje, in čeprav ne moremo zagotovo navesti časa, je gotovo vsaj to, da je že 1729. katoliški škof grof Nadasdy posvetil tri oltarje v cerkvi v Gornji Lendavi/3
V spremenjenih okoliščinah ni bilo v vsej slovenski deželi nobene evangeličanske cerkve več, ljudstvo je ob praznikih in nedeljah opravljalo pobožnosti v katoliških cerkvah in samo enkrat ali dvakrat na leto je bilo mogoče opaziti, da so protestanti, to je za veliko noč in pred žetvijo, ko so šli k spovedi v Csurgo (Žalska županija), kjer je bil za to priliko pridigar rojak Slovenec/4 To jim je bilo težko, zato so mnogi spet postali katoličani/3 Strpnost cesarja Jožefa III. je vzrok, da so ta čas v deželi Slovencev tudi evangeličanske cerkve.
Zahvaliti se je verski vnemi grofa Nadasdyja in sirotišnici v Giinsu40 (ki stajo ustanovila gospoda Adelfy in Kelcz, predvsem za sprejem in uk spreobrnjencev ali otrok luteranov, ki jih spreobračajo), da se od takrat ni nihče polutera-nil, tčmveč so se nekateri celo spreobrnili. Zdaj pa tam vzgajajo samo otroke plemičev.
Slovenci se na Madžarskem ločujejo v dve ve
roizpovedi, in sicer:
— katolikov v Železni županiji je	18.348
—• v Žalski županiji	12.060
skupaj	30.408
— luteranov je v Železni županiji	10.320
— v Žalski županiji	21
skupaj	10.341
Fare katoličanov in luteranov so omenjene v II. poglavju.
Katoliško ljudstvo ima svoje duhovnike zelo v časti, zatekajo se k njim ob vseh življenjskih priložnostih. Z največjim zaupanjem se dobrovolj-no prepuščajo njihovemu vodstvu in goreče verni pridno izpolnjujejo njihove zapovedi.
Kljub temu moremo ugotoviti, da dušnim pastirjem še ni uspelo povsem zatreti vsemogočih neumnih predstav. Sem spada nerazumevanje cerkvenih praznikov, ki jih je sicer več:
V Pečarovcih, kamor se drugo nedeljo po veliki noči stekajo v glavnem ženske iz vse slovenske okrogline. Ta cerkveni praznik imenujejo topla proška (topla prouszka), toplo proščenje; pri tej priložnosti upajo, da bodo z umivanjem z različnimi vodami ali z darovanjem lanu, konoplje, jajc, etc., kar polagajo na oltar, dosegli ozdravitev očesnih bolezni in zdravje pri živalih.
V podružničnem kraju Petanjci, ki spadajo v tišinsko faro, je kapela posvečena sv. Florijanu, kjer se Slovenci na veliko zbirajo k praznovanju svetnikovega goda. Na območju Strehovec, kraja, ki spada v bogojansko faro, stoji na gozdnem kraju lesen križ, ob katerem brbota vrelec, poln najbolj sveže in tečne vode. Na dan sv. Vida se valijo sem velike množice, organist že zgodaj odpoje nekaj duhovnih pesmi, pri tem kuhajo in pečejo, tržijo kruh in kolače, pa tudi cerkveno vino se dobro prodaja. Poglavitno pa je, da si verniki z vodo sv. Vida umivajo oči, obraz in celo glavo v trdnem prepričanju, da jih poslej ne bodo več mučili glavoboli in ne očesne bolezni. Po bližnjem grmovju obešajo žene svoje pocule,47 dekleta trakove iz svojih las in jih tako puščajo/8 Naslednji dah organist vse skupaj pobere, si naredi iz cunj vniiče4’ in si pri tem misli: »Pietas est ad omnia utilis.«50 Samo po sebi se razume, da se ob takih priložnostih primerijo vsemogoče nespodobnosti.
Na predvečer praznikov zganjajo Slovenci posebna vraževerja. Tako na primer na dan svete Barbare, Lucije etc. ne predejo. Njihova vera v čarovnice je neomajna, ne dajo se pregovoriti, da ni čarovnic, ki pomnožujejo mleko in zmo-čaj.sl Gospodinje pogosto na škodo napajajo svojo živino z različnimi čarovniškimi vodami in Crnčarji” so živini obesili na rogove Lukove po-
ZGEP POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
TOZD KARTONAŽA
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta kadrovske štipendije v šolskem letu 1986/87 za VIP GRAFIČAR naslednjih smeri:
1.	tiskar za tisk s ploskve — 1 štipendija, moški
2.	kartonažer — 1 štipendija, moški
3.	montažer izdelave tiskovne forme — 1 štipendija, moški
Učenci se bodo izobraževali na Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani, Pokopališča 33.
V 1. letniku se učenci izobražujejo po enotnem VIP-u.
Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1986 na naslov: Splošno-
kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, M. Sobota, Lendavska 1.
Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DSZ SPN-1 — Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo,
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala,
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem letu.
Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985.
Kadrovske štipendije bodo podeljene v juliju, pogodbe o štipendiranju pa sklenjene v avgustu 1986.
•Si?
dobice/3 če pa kak opit, ki je ponoči kje zunaj, vidi kak naravni pojav, povzroči naslednji dan preplah v celi vasi, zaklinja se na žive in mrtve, daje videl čarovnice ali da gaje skušal hudobec. Verjamejo mu pa na besedo, tako stari kot mladi.
Na veliko noč in božič se mnogi vzdržijo uživanja mesa/4 Glej IV. poglavje o telesni zgradbi, kaj smo tam povedali o ljudskem zdravilstvu. Vobče pomenita umor in cestni rop med Slovenci nezaslišan zločin, vendar niso redke manjše tatvine, ki rabijo zadovoljitvi življenjskih potreb/3 Pri sosedih in sorodnikih, če tako nanese, radi izmaknejo jestvine in na sejmih — čeprav redko — si kdo brezplačno prisvoji kak par škornjev, čevljev, klobuk, robec ali kaj podobnega. Trtkovčarji so posebno na glasu s tovrstno »industrijo«,36 zaradi česar so pri Slovencih, ki dajo kaj na čast in poštenje, zasovraženi in zaničevani.
Če razhudite kakega hribovskega Slovenca, posebno če je pijan (kajti treznega ni lahko razjeziti), je zelo naklonjen tepežu, in ko enkrat začne, ne odneha prej, dokler svojemu nasprotniku ne oskube večji del las in ga do krvi ne opraska, pa če se še tako trudite, da bi ga omehčali. Rav-ninci so dosti bolj blagi in miroljubni.
Kar se kulture tiče, so duhovniki prvi med slovenskim ljudstvom. Mnogi posvetni, ki se ponašajo s plemenitim poreklom,37 se niti brati niso naučili. Dandanašnji sta med njimi samo dva pravno šolana, in tako redko kdaj kakega Slovenca kličejo na županijski urad. Obrtniki in trgovci so malo bolj uglajeni kot kmetje, ker so se že malo razgledali okrog po nekaterih mestih. Toda tudi med kmeti so po naravi dobre in šaljive glave, tako da moraš njihove izjave pogosto občudovati. Vendar taki največkrat čakajo samo to, da druge vodijo za nos in tega nimajo za kaj nespodobnega, marveč si štejejo kot neke vrste zaslugo, če kakega pametnejšega opeharijo in prevarajo, kjer morejo.
OPOMBE:
40.	Mišljeni so nemiri, v katerih je Istvan Bocskay 1606. izsilil enakopravnost protestantov in katolikov. Usodna bitka, v kateri je Bocskai s svojimi kruci, skupaj s Turki, porazil habsburške cesarske čete, je bila pri Almosdu 15. oktobra 1604. Madžarski leksikon imenuje Bocskayeve vojake »hajduke«. Več o teni tudi: F. Baš, Geografski vesnik, 1929, Protestanti v Prekmurju, str. 80 in dalje.
41.	Josip Gruden piše v Zgodovini slovenskega naroda, Družba sv. Mohorja v Celju, 1910, str. 698—706, da je Jurij (Georg) Szechy gospodoval na gornjelendav-skem in soboškem gradu okoli leta 1605 in je predal lu-teranom župnije na Tišini in pri Sv. Juriju, to je v Roga-šovcih.
42.	Latinsko: Pregled so opravili vizitatorji Stephan Letenyei iz Cseprega, Štefan Zvonarič iz Nagy Czenka, Janez Terboč, upravitelj cerkve pri Gradu in tačas senior sosednjih cerkva na posestvih Szechyjev in Battyani-jev v Železni županiji etc.
J. Gruden piše v omenjenem delu, da so imeli protestanti takrat v posesti tele županije: sv. Helena v Perto-či, sv. Jurij v Rogaševcih, sv. Nikolaj v Soboti, Mati Božja na Tišini, sv. Benedikt v Ivanovcih, sv. Nikolaj v Selu, sv. Nedelja v Gornjih Petrovcih, v Lendavi, na Gornjem Seniku in v Martjancih.
43.	Gruden piše, prav tam, da so se v drugi polovici 17. stoletja Adam Batthyanyi in Nadasdyji spreobrnili.
44.	Gruden omenja kot artikulamo mesto — mesto, kjer so bile dovoljene luteranske in kalvinske cerkve — Csobo (Nemescso), kamor so romali ob veliki noči. (Nav. delo, str. 699.)
45.	O moči ideoloških vezi pri Prekmurcih govori dosti primerov iz zgodovine. Takole pravi, na primer, J. Gruden v Zgodovini slovenskega naroda, str. 702: ko je po določilu Karola VI., leta 1732, da se morajo vse cerkve vrniti katoličanom, luteranstvo pojenjalo, je bil sicer med fararji neki, ki so ga morali pandurji izgnati, drugi pa so preprosto odnehali in prisegli na katoliško; ». . . križevski farar se je pokatoličanil in dobil na Štajerskem na nekem gradu skromno službo.«
46.	Koszeg.
47.	Auba.
48.	Značilno za to votivno (lat.: votum — obljubljeno) početje je, da Prekmurci niso metali kovancev v Vidov studenec. Ekološko pohvalno!
49.	Obujke.
50.	Latinsko: Pobožnost je za vse koristna.
51.	Maslo.
52.	Mišljeni so prebivalci ob Črncu.
53.	To mesto je po rokopisnem prevodu, ki ga je pripravila M. Horvat (prav tako po Čaploviču), povzel Vinko Moderndorfer v Običajih Slovencev; Verovanja, uvere in običaji Slovencev, peta knjiga, 1946, str. 196, kjer piše: »Da nihče ne more začarati živine, je treba pribiti na vrata listič z napisom St. Matheus, Set. Markus, Set. Lukas, Set. Johanes, narisati na vrata tri križe in NIR . . .«
54.	Pred tema dnevoma je post in ne jejo mesa — tako Košič. Opomba V. Novaka.
55.	Ti navedki so iz Košičevega poglavja o verstvu. Opomba V. Novaka.
56.	Izraz uporabljen po vsej priliki v pomenu latinske »industria, ae« — marljivost, delavnost, pridnost.
57.	Mišljeni so kmetje — svobodnjaki, nemešnjaki.
srh am 14
VESTNIK, 22. MAJA 1986
TONČEK ŽNIDARIČ - PREDSEDNIK SKUPŠČINE TKS GORNJA RADGONA
V OSPREDJU MNOŽIČNE AKCIJE
»V radgonski občini si bomo prizadevali razvijati telesno kulturo v okviru naših možnosti. V šolskem športu — na vseh osmih osnovnih šolah imamo zelo delavna šolska športna društva, bomo tudi v prihodnje razvijali osnovne aktivnosti mladine, s tem da bomo razvoj posameznih športnih panog usmerjali po posameznih šolah. V tekmovalnem športu smo dosegli zadovoljivo raven, saj imamo moško namiznoteniško ekipo v slovenski ligi, košarkarsko in odbojkarsko pa v drugi republiški ligi. Z načrtnim delon. in pa ob večji gmotni podpori pa bi si želeli, da bi košarka in rokomet prišla za razred više. Naša osnovna opredelitev pa je športna rekreacija, ki prek raznih akcij dobiva vse večji pomen. V radgonski občini se namreč ponašamo s številnimi množičnimi akcijami, kot so tekaški maraton treh src, kolesarki maraton, tek mladosti po radgonskih ulicah, vaške igre, akcije naučimo se plavati, smučarski tečaji in izleti, sindikalne športne igre
in festival bratstva in enotnosti ter ogled pomembnejših športnih prireditev. V vse te akcije se vključujejo šolska športna društva, društva Partizan in delav-
ska športna društva, ki delujejo v Avtoradgoni, Elradu Radenski in Carini, pripravlja pa se tudi ustanovitev delavskošportne-ga društva v Muri. V naši občini imamo tudi rekreacijska tekmo-
JUDO
Velik uspeh mladih Sobočank
V Slovenj Gradcu in Mariboru je bilo republiško prvenstvo v judu za mladince in mladinke, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke ter dosegli velik uspeh. To še posebej drži za dekleta, od katerih so se kar štiri uvrstile na državno prvenstvo. Na tekmovanju v Mariboru so bile najuspešnejše pomurske tekmovalke Brigita Erjavec (do 56 kg), Zdenka Verban (do 61 kg) in Sandra Fujs (do 72), zasedle so druga mesta. Tatjana Bagari je bila (do 66 kg) tretja, Anita Varga pa (do 52 kg) peta. Na državno prvenstvo za'mladinke so se uvrstile Erjavčeva, Verbanova, Fujsova in Bagarijeva. Zaradi poškodbe ni nastopila Nemčeva. V tekmovanju mladincev v Slovenj Gradcu je bil najuspešnejši Darij .Vrdjuka, ki je (do 65 kg) zasedel drugo mesto. Branko Meničanin je bil (do 71 kg) tretji, Drago Duh pa (do 60 kg) peti. Na državno prvenstvo se je uvrstil Vrdjuka.
ROKOBORBA
Mešiček državni pryak
V Zagrebu je bilo državno pionirsko prvenstvo v rokoborbi. Sodelovalo je 270 tekmovalcev iz celotne države. Iz Slovenije je nastopilo 9 pionirjev iz Murske Sobote, Puconec, Radence in Bratonec. Največ uspeha je imel Robi Mešiček iz Radenec, zmagal v kategoriji do 78 kg in tako postal državni prvak, kar je nje-* gov prvi večji uspeh, hkrati pa spodbuda za nadaljnje delo. Drugi mesti sta osvojila Marjan Zver iz Bratonec, ki je prvič nastopil v zvezni konkurenci, in Gorazd Tribnik (Pomurje), ki je v finalu tesno izgubil z Markovičem iz Tuzle. Bil je tudi v ožji konkuren- ci ža najuspešnejšega tekmovalca. Tretji mesti sta osvojila Rade Bačič (do 68 kg) in Zoran Vukan (do 42 kg), oba Puconci. Dušan Vdros je (do 57 kg) zasedel četrto mesto. Alojz Kerec, Igor Granfol in Dominik Freas so ostali brez uvrstitve. Doseženi uspehi na državnem prvenstvu kažejo, da se z mladimi v Pomurju dobro dela, kar je tudi jamstvo za bodoče uspehe. Zlasti so razveseljivi prvi uspehi novoustanovljenega kluba v Bratoncih.
Tek mladosti v Radgoni
V počastitev dneva mladosti bo v petek, 23. t. m., ob 17. uri v Gornji Radgoni 8. tradicionalni tek mladosti. Start bo pri Marketu Emona. Tekmovali bodo v 15 kategorijah, kjer bodo lahko nastopili tekači vseh starostnih kategorij, dolžine prog pa bodo od 1000 do 5.300 metrov. Štafetni tek se točkuje za občinske sindikalne športne igre. Vsak udeleženec teka bo prejel značko, po prvi trije pa priznanja. Prijave zbira OZTK Gornja Radgona (74083) pol ure pred startom.
Pionirji Pomurja republiški prvaki
V Ljubljani je bilo finalno tekmovanje pionirjev za naslov prvaka Slovenije. Sodelovale so tri ekipe, med njimi tudi ekipa OK Pomurje iz Murske Sobote. Dosegla je velik uspeh. Mladi pomurski odbojkarji so namreč premagali oba tekmeca in zasedli prvo mesto ter naslov republiškega prvaka, kar je gotovo rezultat načrtnega dela, hkrati pa tudi jamstvo, da si od pomurske odbojke v prihodnje lahko veliko obetamo. Ekipa Pomurja, ki je nastopila v postavi: Horvat, Janža, Lenarčič, Krajcar, Prelog, Novak, Balažič, Gabor, Rebrica, Benkovič in Cor, je premagala Bled z 2:1 in Črnuče z 2:0. Vrstni red: 1. Pomurje, 2. Bled m 3. Črnuče. Odbojkarji Pomurja bodo tako Slovenijo zastopali na državnem pionirskem prvenstvu, ki bo junija na Korčuli.
RD Ljutomer republiški prvak posamezniki pa je bil Pok drugi, Balažič tretji in Škerget dvanajsti V kombinaciji je RD Ljutomer zasedla prvo mesto, RD Murska Sobota pa sedmo. Med posamezniki je zmagal Pok pred Balažičem (oba Ljutomer), Škerget pa je bil trinajsti. Slovensko reprezentanco, ki bo sodelovala na državnem prvenstvu v Varaždinu, sestavljajo: Pok, Balažič (oba Ljutomer) in Klinar (Vev-
Končano je bilo republiško prvenstvo v športnem ribolovu, troboju in kombinaciji za mladince. Lep uspeh so dosegli mladinci RK Ljutomer, saj so v postavi Pok, Balažič in Škerget v športnem ribolovu zasedli prvo mesto. RD Murska Sobota je bila peta, RD Radgona 14. in RD Lendava 17. med 18 ekipami. Med posamezniki je bil Balažič drugi, Pok pa tretji. V troboju je RD Ljutomer zasedla drugo mesto, med
če).
ŠPORT
vanja v malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki. To so torej oblike našega dela, s katerimi želimo v razne športnorekreacijske aktivnosti vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov. Ker v občini nimamo zaposlenih profesionalnih strokovnih delavcev, vse aktivnosti izvajajo amaterski kadri, ki jih nenehno izpolnjujemo na tečajih in seminarjih. Ker imamo skromna denarna sredstva, saj je prispevna stopnja za telesno kulturo v naši občini vsako leto nižja, ne načrtujemo nekih usmerjenih naložb. Veselimo se gradnje nove telovadnice v Radencih iz občinskega samoprispevka. za mladinski festival bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Gornji Radgoni, pa moramo primerno pripraviti stadion na Tratah.« To je nekaj razmišljanj o usmeritvi nadaljnjega razvoja telesne kulture v radgonski občini predsednika Skupščine TKS Tončka Žnidariča.
Feri Maučec
Tek na grad
KD Grad na Goričkem bo letos že tretjič pripravila tek za posameznike in družine na grad, ki bo 25. t. m. ob 11. uri. Na tej tradicionalni prireditvi v počastitev dneva mladosti je lani nastopilo 200 krajanov. Za udeležence bodo na voljo tri proge: 1000-, 1600- in 1500-metrska. Za vse udeležence bodo pripravila spominska darila. Prijave zbirajo po telefonu 77 607.
ŠAH
Zmagal
Danilo Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za maj. Med desetimi šahisti, — igrali so dvokrožno —, je zmagal Danilo Hari s 15,5, točke pred Logarjem 13, Borisem Kovačem 12,5, Reožnjo 12, Stankom Kovačem 9,5, Havašijem 7,5, Kele-menom 7, Neratom 5,5, Rozmanom 4,5 in Benkom 3 točke.
Šah v Brezovcih
V Brezovcih je bil prijateljski dvoboj med šahisti Brezovec in
PNL
Rezultati — 19. kolo
Turnišče:	Veržej	2:3
Beltinka :	Odranci	0:0
Hotiza : Li	Pa	1:1
Bakovci:	Carda	6:1
Renkovci	: Crenšovci	3:2
Rakičan : I	Dobrovnik	3:3
Crenšovci	19 13 2	4 45:23 28
Odranci	19 11 5	3 40:26 27
Beltinka	19 11 4	4 47:27 26
Veržej	18 10 4	4 34:19 24
Dobrovnik	19 9 5	5 28:23 23
Bakovci	18 8 3	7 37:26 19
Renkovci	19 7 3	9 32:41 17
Rakičan	19 7 3	9 35:45 17
Turnišče	19 6 3	10 42:36 15
Hotiza	19 5 5	9 28:34 15
Upa	19 3 6	10 21:41 12
Garda	19 1 1	17 16:53 3
I. MNL MS
Rezultati — 15. kolo
Ižakovci: Radgona	3:1
Tešanovci: Apače	5:1
Tišina : Ljutomer	prel.
Pušča : Dokležovje	prek. 0:3
Filovci: Tromejnik	1:3
I.	ONL LENDAVA
Rezultati — 15. kolo
Kobilje : Mladost	1:3
Mostje : Polana	0:2
Kapca : Petišovci	1:2
Bistrica: Nedelica	5:2
Nafta : Lakoš	neodigrano
H. MNL - VZHOD
nezultti — 12. kolo
Križevci: Romah	2:2
Prosenjakovci: Vrelec	2:3
Gančani: Bratonci	8:4
Bogojina : Selo	2:3
II.	MNL - ZAHOD
Rezultati — 12. kolo
Serdica: Hodoš	4:1
Rogašovci: Puconci	prel.
Grad : Šalovci	5:2
Rogašovec. Zmagali so gostitelji s 16:9. Šahist Radenske Pomurja Gabor pa je odigral simultanko in zmagal s 7,5:1,5 točke.
Štafetni tek v Bakovcih
Partizan Bakovci prireja v petek, 23. t. m., že tradicionalni štafetni tek mladosti za vse kategorije. Za učence nižjih razredov osnovne šole je skupinski štart, za starejše kategorije pa štafetni tek (po 4 tekmovalci). Štart bo ob 17. uri.
TENIS
Druga zmaga Radgone
V tekmovanju hrvaško-sloven-ske teniške lige, kjer sodelujejo tudi pomurske ekipe: Radgona I, Radgona II, Murska Sobota in Lendava, so doslej odigrali dve koli. Rezultati — Radgona LMurska Sobota 6:1, Radgona ILČakovec 5:2, Radgona I Lendava 7:0.
Pomurje premagalo Radgono
V pokalni košarkarski-tekmi članov je Pomurje premagalo Radgono s 109:86. Najboljši strelci: Sakovič 23, Juteršnik 23, Klemar 21 in Merklin 21 za Pomurje ter.Fridau 30, Nekrep 18, Škof 19 za Radgono. V tekmovanju SKL — vzhod so kadetinje Pomurja premagale Slivnico z 78:45. Najboljše strelke: Kolarjeva 24, Geričeva 18 in Lihtenegro-va 18. Kadeti Pomurja pa so zmagali z ekipo Miklavža s 104:39. Strelci: Banič 38, Feher 26 in Tinev 23.
Panonija in Mura
OSZ Murska Sobota je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru sindikalnih športnih iger soboške občine. Sodelovalo je 117 strelcev in strelk. V ženski konkurenci so bile najuspešnejše strelke iz Panonije, ki so s 490 krogi zasedle prvo mesto pred Muro, 454, in Panonko, 451 krogov. Med posameznicami je zmagala Jožica Turner (Panonija) s 178 krogi pred Milico Šinko (Panonka), 171, in Cvetko Rngeo (Mura), 171 krogov. V moški konkurenci je bila najboljša ekipa Mure (L ekipa) s 538 krogi pred Muro (II. ekipa), 533, in Panonijo, 531 krogov. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Andrej Šiftar (Mura) s 184 krogi pred Janezom Horvatom (Mura), 183, in Štefanom Majcem (Pomurski tisk), 182 krogov. Filip Matko
Dietnerjeva tretja
V Murski Soboti je bilo 8. tradicionalno karate tekmovanje za memorial Stefana Kovača, ki ga je pripravil beltinski karate klub. Na njem je sodelovalo 50 karateistov. Od domačih tekmovalcev je bila najuspešnejša Dietnerjeva (Beltinci), ki je v katah posamezno osvojila mesto. Pn moških pa je bil najboljši domačin peti: Rezultati —
' Ruše, 2. Limbuš; posamezno: 1. Videnšek
L. /’ u (rtarič (Mb.) in 3. Markušek (Limbuš); članice, posame- vi Masilo.va (obe Ruše), 3. Dietnerjeva (Beltinci).
oj	la-0 srečanje pionorjev in pionirk Jugoslavije, ki so se
hek za edel Cah 4° Ju8°slovanskih klubov. Pri st pionirjih je Ko-lan P?eGč	pa 23' mest0 (oba Beltinci). Med kadeti je Milan Pjevič zasedel sedmo mesto.	Ro,and jjorvat
r KOLESARSTVO	 BI
Cigiit zmagovalec
v Kumrovcu
V počastitev dneva mladosti je Lokomotiva—Jugorapid pripravila v Kumrovcu veliko, tradicionalno mladinsko kole- — sarsko dirko za pokal Sportskih novosti. Na dirki je sodelova- B lo 70 kolesarjev iz Hrvaške, Srbije in Slovenije, med njimi je S bilo tudi pet pomurskih kolesarjev. Le-ti na čelu z Jožetom Ci-  giitom so dosegli doslej največju uspeh. Zmagal je namreč Ci-gut — prvič v zgodovini pomurskega kolesarstva — ter osvojil p pokal Sportskih novosti. Uspeh Cigiita je na treba pripisati | vsem pomurskim tekmovalcem: Koponu, Soošu, Ratniku in | Štajnerju, saj so dosledno upoštevali navodila trenerja Titana ® ter z veliko požrtvovalnostjo zaustavljali vse poskuse pobegov. Tako je imel največ moči na končnem vzponu v Kumrovcu Ci- I giit, ki je postal zmagovalec. Uspeh pomurskih kolesarjev je g toliko večji, ker so v ekipi nastopili kar trije pionirji, med njimi  novinec Ratnik. Drugi pomurski kolesarji so se uvrstili takole: Kopun 18, Šooš 20 in Ratnik 23., medtem ko je moral Štajner B zaradi padca odstopiti.
HOKEJ NA TRAVI
Lipovci prehiteli Svobodo
V 12. kolu prve zvezne lige — zahod je ABC Pomurka iz Murske Sobote izgubila tekmo z Jedinstvom v Zagrebu z 1:3. Gol za goste je dosegel Bukvič. V naslednjem kolu igra ABC Pomurka v Zagrebu s Trešnjevko. ABC Pomurka je z 11 točkami na petem mestu.
Na 6. turnirju za prvenstvo Slovenije v Murski Soboti je prepričljivo zmagalo moštvo Lipovec, ki je premagalo Mursko Soboto s 4:0 (Fule 2„Cerpnjak, Erjavec) in PIC Maribor z 2:0 (Čerpnjak 2). Murska Sobota je premagala PIC Maribor s 4:2 (Rožman 2, Vučak in Zel-ko). Ekipa Lipovec je tako prehitela ljubljansko Svobodo in vodi s 15 točkami.
S tekmovanji so začeli tudi pionirji. V i. kolu občinskega prvenstva so igrali: ŠŠD Puconci : ŠŠD Bakovci 1:0 in ŠŠD Mladost : ŠŠD Polet 3:0.
L. Zelko
rokoborba
Najboljši rokoborci v Murski Soboti
V telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti bo v soboto in nedeljo 40. jubilejno državno prvenstvo v rokoborbi za člane. Sodelovalo bo 156 tekmovalcev iz vseh republik in pokrajin. Nastopili bodo vsi najboljši jugoslovanski rokoborci v grško-rimskem slogu, med njimi svetovni prvaki: Stevan Horvat, Bori- '• voj Vukov, Sretan Damjanovič in Refik Memiševič, ter dobitniki zlatih olimpijskih kolajn: Branislav Simič, Momir Petkovič, Vlado Lisjak in Šaban Trstena. Na tem jubilejnem državnem prvenstvu, s katerim bodo tudi proslavili 10-Ietnico rokoborbe v Pomurju, bodo sodelovali tudi pomurski tekmovalci: Mirna Me-kicar (do 57 kg), Edi Vugrinec, Mitko Nasevski in Jože Kranjec (do 62 kg), Trajko Dimko (do 68 kg), Stanko Šernek (do 82 kg) in Vito Kranjc (do 90 kg). To bo težka preskušnja za mlade pomurske rokoborce in če bi se kateri od njih približal medalji, bi to bil velik uspeh. Ljubiteljem rokoborbe se torej v soboto in nedeljo obeta zanimivo in enkratno tekmovanje, ki ga ne bi kazalo zamuditi. Z organizacijo državnega članskega prvenstva je osrednja rokoborska zveza dala veliko priznanje prizadevnim pomurskim športnim delavcem.	F. M.
ATLETIKA
Balek v Barceloni
V Barceloni v Španiji je bilo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so sodelovali atleti iz 18 držav: Italije, Belgije, Z.SSR> Poljske, Norveške, Švedske, Finske. Kan i Port.uSa.,sk^ Francije, Španije, Mehike, Kolumbije, V nezuele in Jugoslavije. Edini Jugoslovan Milan Balek, član AK : murje iz Murske Sobote, je nastopil v hitri hoji na 20 km in m-d tekm°yaIci v generalni uvrstitvi zasedel 42. mesto, v konkurenci rejsih članov pa tretje mesto s časom l;39:27,0. Tekmovanje je t kalo v hudi vročim in 18 atletov je moralo odstopiti. Da ie bila k kurenca zelo močna, pove tudi podatek, daje bil olimpijski zmage lec iz L. Angelesa Ernesto Canto iz Mehike šele peti
ROKOMET
Zmagali Je Bakovci
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi so od pomurskih ligašev zmagali le rokometaši Bakovec, ki so premagali Ormož z 21:14. Strelca: Buzeti in Kerec po 4. Krog in Radgona Sta v pomurskem derbiju igrala neodločeno 25:25. Najboljša strelca: Merčnik 8 za Radgono in Meolic 15 za Krog. V drugi republiški ženski rokometni ligi je Deloza iz Velike Polane igrala z Velenjem neodločeno 24:24. Najboljše strelke: Bačvič 7 ter Laslo in Vogrinec po 4. Velenje tekmuje izven konkurence. Beltinka pa je izgubila v Brežicah s 13:23. Najboljše strelke pri Beltinki: Tkalec 4 ter Kociper in Puklavec po 3.
NOGOMET
Dva poraza Mure
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi so nogometaši Mure, ki žanjejo odlične rezultate na domačem igrišču, dvakrat gostovali in se vrnili praznih rok. V Titovem Velenju so med tednom odigrali zaostalo tekmo drugega kola z Rudarjem in izgubili z 0:2. Treba pa je povedati, da so nastopili oslabljeni, brez štirih standardnih igralcev. V nedeljo pa so gostovali v Kranju in izgubili tekmo s Triglavom z 0:2. V tekmovanju območne slovenske nogometne lige pa je lendavska Nafta v Lendavi igrala neodločeno z Brežicami 1:1.
MORAVSFKE TOPLICE
TENIŠKI TEČAJI
Teniški klub Murska Sobota, ki oživlja teniški šport v soboški občini, si prizadeva, da bi k aktivnosti pritegnil čim več občanov, zlasti mladine. V teh prizadevanjih so našli skupen interes Moravske Toplice, ki imajo štiri teniška igrišča, in pa Teniški klub Murska Sobota, ki bo organizirala teniške šole. Prva taka šola se je začela pretekli ponedeljek, vodi pa je teniški učitelj mariborskega Branika. Tečaj za pionirje in mladince bo stal 2.000 dinarjev, za odrasle pa 4.000 in še članarina. Uporaba igrišč je za tečajnike brezplačna. Prijave zbirajo v recepciji hotela Termal v Moravskih Toplicah, pri poverjenikih na osnovnih šolah in delovnih organizacijah. Po petih tednih bodo začeli z novim tečajem.
STRAN 15
VESTNIK, 22. MAJA 1986
Z uprave za notranje zadeve v M. Soboti
NESREČA OTROK NA IZLETU
Na cesti med Banja Luko in Jajcem v Bosni se je 15. maja zgodila prometna nesreča. Trčila sta avtobus soboške registracije, ki ga je vozil Emil Novak iz Murske Sobote, in tovornjak ljubljanske registracije. Pri tem sta se voznik in učiteljica Miroslava Brumen hudo poškodovala in so ju prepeljali v bolnico, 19 otrok, ki so se peljali na izlet, pa je bilo laže poškodovanih.
Ladislav Huzimec iz Lendavskih Goric se je peljal proti Lendavi. Ko je v svoji vasi pripeljal do hiše 447, je z dvorišča pripeljal s kolesom na cesto Arpad Kardoš iz Neradnovec, ob trčenju padel in se poškodoval.
Zaradi neupoštevanja prometnih predpisov je Matjan Habot iz M. Sobote trčil v osebni avto Ane Bohnec iz Bratonec. Voznik, ki se je peljal s kolesom z motorjem, je padel in se hudo poškodoval, laže pa se je poškodoval tudi njegov sopotnik — 6-letni sin.
Neprimerna hitrost je vzrok za prometno nesrečo Marjana Jaki-ša iz Šalovec. V Petrovcih je zapeljal na bankino, od tam pa v jarek, kjer se je zaletel v prepust in se poškodoval, prav tako pa
tudi sopotnik A. S. iz Dolenec. Škode je za 800 tisoč dinarjev.
Miroslav Bogdan iz Odranec je skozi vas vozil traktor. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Aleksander Car iz Murske Sobote. Traktorist je zavija) v levo, vendar za njim vozeči ni opazil smernika, ker ga je zastiral priklopnik, zato je trčil v vozilo. Škoda znaša 270 tisoč dinarjev.
Drago Fartek iz Motovilec je vozil traktor s priklopnikom in na križišču cest Puconci—Murska Sobota je zavijal v levo. Iz soboške smeri se je v tem času pripeljal z osebnim avtom Jože Gjergjek iz Vidonec in vozili sta trčili; prikolica, ki jo je zbilo na levo, je zadela kolesarja Karla Balka iz Brezovec. Tudi on se je hudo poškodoval, škoda pa znaša 185 tisoč dinaijev.
16. maja je Anton Horvat iz Bakovec v križišču s Prešernovo in Kuzmičevo ulico nameraval zaviti v levo in je izsilil prednost pred osebnim avtom, s katerim se je peljala Katarina Petrej iz Murske Sobote. Škoda — posledica trčenja — znaša 300 tisoč dinarjev.
Hubert Bartl z Dunaja v Gede-rovcih v križišču cest ni upošte-
DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota p. o.
Svet DU objavlja dela in naloge direktorja Delavske univerze Murska Sobota za 4 leta. Pogoji-:'
— izpolnjevanje pogojev Zakona o usmerjenem izobraževanju za vodjo izobraževanja na Delavski univerzi, kar pomeni, da mora imeti vsaj višjo strokovno izobrazbo ter pedagoško-andragoško izobrazbo;
— 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu z odraslimi;
— moralnopolitične vrline ter smisel za delo z ljudmi;
— izpolnjevanje pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu.
Direktor opravlja hkrati tudi dela strokovnega sodelavca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija pri Delavski univerzi Murska Sobota, Kidričeva 19, do 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o odločitvi v 8 dneh po izbiri.
KI
tovarna pletenin ljubljana n. spl. o.
RAŠICA, Tovarna pletenin Ljubljana
Tozd Otroške pletenine BELTINKA Bletinci
Štefana Kovača 3
Komisija za delovna razmerja tozda
oglaša
1. Opravljanje osnovnih vzdrževalnih del
— 1 delavec
Posebna pogoja: — pletilski tehnik-pletilska smer ali strojni tehnik,
— poskusno delo 45 dni
Če izbrani kandidat ne bo izpolnjeval posebnega pogoja strokovne izobrazbe pletilski tehnik, se bo obvezno strokovno usposabljal v dejavnosti tekstilno-pletilske smeri.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa naj kandidati naslovijo v 8 dneh od dneva objave na splošno-kadrovsko službo tozda Beltinka, Štefana Kovača 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Delavski svet Slovenijales, Ll Platana tozd Ledava, b. o., Murska Sobota
RAZPISUJE
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVOD-
NEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja izobrazba finalne lesne smeri,
— 5 let na vodilnem delovnem mestu,
— organizacijske sposobnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:
Slovenijales, Ll Platana, tozd Ledava, M. Sobota. Lendavska 29, »ZA RAZPIS«, najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po izbiri.
val znaka stop in je izsilil prednost pred osebnim avtom Franca Pančarja iz Domajinec, katerega vozilo se je prevrnilo na streho. Škoda znaša 400 tisoč dinarjev. Pančarjev sopotnik Janez Pančar se je hudo poškodoval.
Na spolzki cesti je zaneslo vozilo Alojza Sobočana iz Lipe, ko se je peljal proti Gomilici. Trčil je z nasproti vozečim Jožetom Dominkom iz Nedelice in nasta-
la je gmotna škoda za 300 tisoč dinarjev.
Jože Lupša iz Kokoričev je obračal vozilo na cesti Veržej — Križevci. Tedaj pa je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Rado Stumpf iz Bakovec, in trčil v Lupšev avto. Vozilo se je prevrnilo na desni bok. Telesnih poškodb ni, materialna škoda pa znaša 1 milijon.
Prispevki za kirurgijo
Družina Erjavec, Lipovci 210 (namesto cvetja na grog pok. Marije Horvat, Lipovci) — 3.000 — din; Ivan-Franc Gorza, St. Kovača (namesto cvetja na grob pok. Evgenije Gumilar) — 3.000.— din; Marjeta Donša, St. Kovača (namesto cvetja na grob pok. Evgenije Gumilar) — 3.000.— din; Slavko Krizma-nič, Nas. prekmurskih brigad 22 (namesto cvetja na grob pok. Evgenije Gumilar) — 2.000. — din; Urška Balažič in otroci z družinami, P. Borca 12, Ljubljana (namesto cvetja na grob pok. Terezije Zorko, Ižakovci) — 10.000.— din; Družina Prelec, Z. Kveder 8 (namesto cvetja na grob pok. Eme Bohar, Ženavlje)— 2.000.— din; Družina Zakoč, Kupšinci 33 (namesto cvetja na grob pok. Eme Bohar, Ženavlje) — 1.500.— din; Stefan Kerčmar, Sebeborci 132 (namesto cvetja na grob pok. Stefana Banka, Sebeborci) — 2.000,— din; Družina Sabjan, Kopitarjeva 7, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Podleska, M. Sobota) — 4.000,— din; Cvetja in Marjan Dora, Gregorčičeva 55 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Podleska, M. Sobota) — 3.000.— din; Stane Alavf, Partizanska 7, Beltinci (namesto cvetja na grob pok. očeta Zvonka Blataniča) 3.000.— din; Franc Flegar, Prvomajska 8, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Zvonka Blataniča) — 3.000.— din; Leja Kokalj, Mladinska 32 (namesto cvetja na grob pok. Ide Poredoš) — 4.000.— din; Alojz Benko, Kopitarjeva 5 (namesto cvetja na grob pok. soseda Jožeta Podleska) — 4.000.— din; Irena Kolar z družino, Nemčavci (namesto cvetja na grob pok. Eme Bohar, Petrovci) 1.500.— din; Kiraly Babič, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ferija Vrečiča, M. Sobota) 3.000,— din; Vrečič — Flegar, M. Sobota, Kopitarjeva 15 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Podleska, M. Sobota) — 4.000.— din; Ludvik Veren, M. Sobota, Kocljeva 13 (namesto cvetja na grob pok. Franca Vrečiča, M. Sobota) — 2,000,— din; Gizela Pozvek, Tešanovci 64 (namesto cvetja na grob pok. Ivane Sukič) — 3.000,— din; Jože Časar, Puconci 90 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Flisarja, Tešanovci) 2.500.— din; Ludvik Domjan, Titova 27 (namesto cvetja na grob pok. Ferija Vrečiča) — 4.000.— din; Jožef Malačič, Bokrači 30 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Banka) — 1.000.— din; Jolanka Flisar, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Horvata) — 2.000,— din; Družina Hegedaš, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Horvata) — 2.000.— din; Družina Štivan, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Antona Varga, Lendava)
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
MURSKA SOBOTA
objavlja
prosta dela in naloge
Vzdrževalca UKV in alarmnega sistema
Pogoji:
1.	Elektrotehnik — smer šibki tok
2.	Član gasilske organizacije in čin gasilski častnik
3.	Odslužen vojaški rok
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov OGZ M. Sobota
Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisanega roka.
DOM LUKAVCI, p. o.
Lukavci 9
69242 Križevci/pri Ljutomeru
Štev.:
Datum: 15. 5. 1986
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Socialni delavec kadrovnik
(delo za nedoločen čas)
Pogoj: Višja šola za socialne delavce.
OD okrog 85.000 din.
2. Strežnik-ca
(4 delovna mesta)
(delo za nedoločen čas)
Pogoja: — nedokončana osemletka, — dppolnjena starost 18 let.
OD okrog 52.000 din-.
Nastop dela po dogovoru. Prednost pri izbiri imajo moški.
Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Dom Lukavci, Lukavci 9, 69242 Križevci pri Ljutomeru.
PRIMAT ( ^rimat>
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR tozd Skladiščna oprema, n. sol. o. LENDAVA, Kolodvorska 43 Komisija za delovna razmerja
Objavlja
Prosta dela in naloge
Samostojno konstruiranje dvižne opreme (1 delavec)
Pogoji:
— visoka-šola tehniške smeri (dipl. inž. str.), — od enega do treh let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov: PRIMAT, tozd Skladiščna oprema, Lendava, Kolodvorska 43.
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, o.sol.o.
Gornja Radgona
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, o. sol. o. Gornja Radgona
razpisuje
1.	Po sklepu zadružnega sveta Kmetijske zadruge Radgona prosta dela in naloge
DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE RADGONA
za dobo 4 let
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje;
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih s posebnimi pooblastili ali
-višja izobrazba agronomske oz. ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih s posebnimi pooblastili.
2.	Po sklepu zadružnega sveta Temeljne zadružne organizacije Apače prosta dela in naloge
DIREKTORJA TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE APAČE
za dobo 4 let
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje;
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih vodilnih ali vodstvenih delih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom, zlasti opisom nalog, ki jih je kandidat doslej opravljal, naj kandidati vložijo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Radgona, Gornja Radgona, Partizanska 23 z oznako »za razpisno komisijo-.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
Na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 6. in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer (Ur. list SRS št. 16/86) Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer razpisuje
JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
I.	Za oddajo so predvidena naslednja stavbna zemljišča:
1.	Vrtna ulica v Ljutomeru — zemljišče pare. št. 2544/3, 2537/3 in 2554/6 k. o. Ljutomer, površina 429 m!.
2.	Na območju ZN Juršovka Ljutomer:
— pare. št. 2759/8, 2769/1 k. o. Ljutomer površina 770 m',
— pare. št. 2754/3, 2868/1, 2851/13, 2749/8 k. o: Ljutomer površina 805 m1,
- pare. št. 2868/3, 2753/6, 2851/15, 2749/10 k. o. Ljutomer površina 645 m!, ,
— pare. št. 2868/4, 2753/7, 2851/16, 2750/1 k. o. Ljutomer v izmeri 807 m2, •
— pare. št. 2750/8 k. o. Ljutomer, površina 845 m2,
— pare. št. 2729/5 k. o. Ljutomer, površina 524 m2,
— pare. št. 2729/7 k. o. Ljutomer, površina 526 m2,
— pare. št. 2718/3 k. o. Ljutomer, površina 700 m2,
— pare. št. 2717/1 k?o. Ljutomer, površina 962 m2,
3.	V območju ZN obrtna cona ob Jeruzalemski cesti:
— pare. št. 2664/9, 2662/23 k. o. Ljutomer, površina 1529 m2.
II.	Višina odškodnine ža zemljišče je 250,— din po kvadratnem metru.
Stroški komunalne ureditve za zemljišča pod 1. in 2. točko znašajo 880.000 din, stroški delne komunalne ureditve za zemljišče pod 3. točko pa znašajo 700.000 din.
— Višino odškodnine za stavbno zemljišče ter stroške komunalne ureditve mora plačati uspeli ponudnik v 15 dneh od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
— Pisne ponudbe za dodelitev zgoraj navedenega stavbnega zemljišča predložijo interesenti v 15 dneh od objave natečaja v zaprtih kuvertah z oznako »za javni natečaj«.
— Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča se sklene z uspelim ponudnikom v 30 dneh po natečaju.
— Na stavbnem zemljišču pod 1. točko je mogoče le gradnja stanovanjske hiše. Zemljišče je komunalno urejeno (elektrika, vodovod, kanalizacija, cesta).
Na stavbnih zemljiščih pod 2. točko je mogoče le gradnja stanovanjskih hiš. Zemljišča so komunalno urejena (elektrika, vodovod, kanalizacija, cesta).
Na stavbnem zemljišču pod 3. točko je mogoče le gradnja obrtne delavnice. Zemljišče je delno komunalno urejeno (elektrika, vodovod, cesta).
— Vsi interesenti morajo v zaprti pisni ponudbi predložiti potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10% od celotne vrednosti stavbnega zemljišča.
— Javni natečaj bo na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer v četrtek, 5. 6. 1986, ob 8. uri.
III.	Udeleženci javnega natečaja morajo v ponudbi predložiti naslednje podatke:
— o stanovanjskih razmerah,
— družinski članih,
— o socialnih razmerah (dohodek na družinskega člana), — o privarčevanih sredstvih (namensko varčevanje, koliko časa, višina),
— o zdravstvenem stanju.
Udeleženci javnega natečaja za pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo obrtne delavnice morajo poleg gornjih podatkov predložiti še naslednje:
— ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja ali ga že imajo,
— ali je obrtna dejavnost, ki jo opravljajo, deficitarna oziroma je opredeljena kot prednostna dejavnost (mnenje komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj), — ali že imajo obrtno delavnico.
IV.	O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni v 15 dneh po končanem natečaju.
Ponudbe, prispele po razpisnem roku, in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LJUTOMER
LJUTOMER, Vrazova 1
STRAN 16
VESTNIK, 22. MAJA 1886
11HADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 22. maja 1986	Št.; 16
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Udgovomi urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
133.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990
134.	Samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
135.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990
136.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ob- • čine Lendava
137.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
138.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
133.
Na podlagi 37. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) in 16. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, štev. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Občinski skupnosti otroškega varstva Murska Sobota
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990
L SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), določamo s tem samoupravnim sporazumom naloge razvoja družbenega varstva otrok ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
S tem sporazumom opredeljujemo tudi naloge, ki jih bomo izvajali v Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter pogoje in način njihovega uresničevanja.
2.	člen
Upoštevaje potrebe otrok in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in SR Slovenije v letih 1986—1990, določamo udeleženci naslednje cilje, usmeritve in naloge:
—	nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in krepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela,
—	izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok,
—	dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom,
—	varstvo materinstva, nego in varstvo otroka ob rojstvu in po njem. „
3. člen
Cilje, usmeritve in naloge iz prejšnjega člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z naslednjimi programi:
—	zagotovljeni program,
—	program vzgojnovarstvene dejavnosti in druge naloge,
—	program skupnih nalog v SR Sloveniji.
Za izvedbo teh programov določamo s tem sporazumom tudi:
—	obseg posameznega programa,
—	normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
—	osnove in merila za Oblikovanje cen storitev,
—	osnove in merila za združevanje sredstev,
—	osnove in merila za denarne pomoči otrokom,
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju nalog.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo sklenili petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela in v njih določili konkretne pravice, obveznosti ih odgovornosti, zlasti pa naslednje:
—	naloge posamezne vzgojnovarstvene organizacije,
— obseg, vrsto in kakovost storitev,
— merila za vrednotenje opravljenega dela oziroma za oblikovanje cen storitev,
—	materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejeni z drugimi samoupravnimi akti.
5.	člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje vseh programov, ki so opredeljeni v tem samoupravnem sporazumu ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili:
— materialne stroške skladno z normativi na enoto storitev in skladno z dogovorjenim obsegom storitev ter gibanjem cen na tržišču,
— osebne dohodke skladno z normativi dogovorjenega števila delavcev v vzgojnovarstveni organizaciji v taki višini, da se njihova raven najpozneje do leta 1987 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu,
—	amortizacijo 75 % od zakonsko predpisane,
—	zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini,
—	sredstva skupne porabe v višini, da se najpozneje do leti 1987, izenači z višino teh sredstev, kot si jih zagotavljajo drugi delavci v združenem delu,
—	sredstva rezerve v skladu z zakonom.
II. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE
6.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali vsem otrokom v naši občini naslednje:
1.	Vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo (mala šola) najmanj v temle obsegu: 350 ur v letu 1986 in 420 ur do leta 1990.
.	2. Vzgojni program otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za te programe načrtujemo število otrok na osnovi dosedanjih izkušenj ter predvidevanj za naslednje obdobje.
3.	Socialno varnost — družbene pomoči otrokom, če jim roditelji s svojim delom ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti.
Da bi zagotovili dogovorjeno socialno varnost vsem otrokom na območju SR Slovenije, bomo na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali otrokom družbene pomoči. Družbene pomoči botpo zagotovili vsem otrokom, ki živijo ali sodijo v družino, v kateri stvarni dohodek na družinskega člana ne presega 43 %, če je otrok iz kmečke družine pa 23 % čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Družbene pomoči otrokom bomo preusmerili za plačilo stroškov oskrbe v vzgojnovarstvene organizacijo ali za plačilo predmetov in .storitev za otroka (funkcionalna oblika pomoči), v denarju pa bomo te pomoči izplačevali le tedaj, če jih ne bi bilo mogoče preusmeriti. Družbene pomoči, ki jih bomo izplačevali v denarju, bodo znašale 15 % osebnega dohodka na zaposlenega delavca v minulem letu, 25 % pa tedaj, če je otrok zmerno in težko duševno prizadet ali teže telesno prizadet.
7. člen .
Obseg sredstev za zagotovljeni program je v skupnosti otroškega varstva M. Sobota naslednji:
— v Cenah 1985
— v 000 din
program	1985	1986	1987	1988	1989	199C
— vzgojni program - mala šola	12.930	13.939	15.514	15.514	15.514	15.514
— vzgoja in varstvo otrok z motnjami v teles, in duš. razvoju	2.569	2.620	2.672	2.725	2.725	2.725
— "družbene pomoči otrokom.	140.132	168.784	172.160	175.603	179.115	182.697
	155.631	185.343	190.346	193.842	197.354	200.936
8.	člen
Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča.
Sredstva za zagotovljeni obseg družbenih pomoči bomo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
Prispevne stopnje za zagotovljeni program bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
9.	člen
Za uresničevanje nalog zagotovljenega programa bomo občinske skupnosti otroškega varstva združevale solidarnostna sredstva.
Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti otroškega varstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa.
10.	člen
Občinske skupnosti bomo združevale solidarnostna sredstva pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov; podlaga za izračun so doseženi bruto osebni dohodki v minulem letu (9 mesecev).
Enotno prispevno stopnjo za solidarnost bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
11.	člen
Do solidarnostnih sredstev ni upravičena občinska skupnost otroškega varstva, če:
—	družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 % povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je bil podatek uradno objavljen,
—	solidarnostna sredstva predstavljajo do 5 % njenega zagotovljenega programa.
12.	člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še tele pogoje:
—	da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo,
—	da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, po normativih, standardih, cenah in zneskih družbenih pomoči ne presegajo meril, dogovorjenih s tem sporazumom in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
13.	člen
Obseg sredstev, ki pomeni obveznost oziroma pravico do solidarnosti, vsako leto določi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije s finančnim načrtom na podlagi :
—	poročil o izpolnitvi zagotovljenega programa, ki jih predložijo občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje januar—september'minulega leta;
—	doseženih osebnih dohodkov po občinah, ki jih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje za obdobje januar—september minulega leta;
—	uresničevanja drugih pogojev, povezanih z uveljavljanjem zagotovljenega programa vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Obveznosti in pravice, izračunane na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena so dokončne.
III.	PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI IN DRUGE NALOGE
14.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo v obdobju 1986—1990 v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali tele programe:
—	program vzgoje iri varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah,
—	program vzgoje in varstva otrok, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije,
— druge naloge.
15.	člen
Uporabniki v občinski skupnosti otroškega varstva bomo združili sredstva za uresničevanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah.
V letih 1986—1990 načrtujemo, da bomo povečali število vključenih otrok v vzgojnovarstvene organizacije od sedaj vključenih 1820 na 2070 otrok, da bi tako dosegli 38 odstotno zajetje vseh predšolskih otrok.
16,	člen
Pri izvajanju, vzgojnovarstvenih programov bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah upoštevali normative in standarde, ki so veljavni v obdobju 1981 — 1985. Konkretne normative pa bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990.
17.	člen
Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bo skupnost otroškega varstva zagotavljala delež vzgojnega programa za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah (redni in razvojni oddelek) v višini 40 % cene (vzgojni del), preostali 60 — odstotni delež cene pa prispevajo starši — uporabniki storitev po merilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic oziroma občinska skupnost otro škega varstva.
18.	člen
Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali tudi vzgojnovarstveni program otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo'v vzgojnovarstveni organizaciji.
Obseg vzgojnega dela je predviden v obsegu:
j - ‘_____________________________1985	1986	1987	1988	1989	1990
—	število ur	,
vzgojnega programa	80	80	80	80	80	80
—	število otrok v
starosti 4 do 5 let	200	200	200	200	200	200
19.	člen
Povračilo izvajalcem za izvajanje programa iz 18. člena tega sporazuma v celoti zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva. Vrednotenje programa opravimo udeleženci skladno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
20.	člen
Otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstveni program iz 18. člena, bomo zagotovili 200 ur na leto v obliki brigadirskega vrtca (na območju, kjer poteka MDA Goričko), letovanja, cicibanove urice, idr.
21.	člen
V naslednjih petih letih bomo pristopili k izgradnji vzgojnovarstvenih enot:
a)	novogradnje:
Cankova, Rogašovci, Murska Sobota (v okviru blokovske izgradnje) '
b)	dozidava in adaptacija:
Prosenjakovci, Grad, Ižakovci, Dokležovje.
Kot osnova za določitev prioritete pri gradnji novih zmogljivosti bodo upoštevani naslednji elementi: komunalno urejeno zemljišče za novogradnjo in sofinansiranje krajevne skupnosti, gibanje rojstev in enakomerna razporeditev WO v občini.
22.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali tudi naslednje naloge:
—	kadrovska politika,
—	družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah,
—	zagotavljanje sredstev za vzdrževanje objektov ter sofinansiranje opreme in zunanjih igral WO,
—	delo samoupravnih organov in strokovne službe.
23.	člen
Za izvedbo vseh programov vzgojnovarstvene dejavnosti in drugih nalog bomo združili udeleženci naslednja sredstva:
v cenah 1985 _______________________________1985		v 000 din program oz. naloga	1985	1986	1987	1988	1989	1990
vzgojnovarstveni
program v WO	231.017 241.398 249.925 259.722 270.299 281.277
program vzgoje otrok, ki niso
vključeni v W0
druge naloge 28.139 44.532 45.773 47.050 48.363 49.717
SKUPAJ:	259.156 285.930 295.698 306.772 318.662 330.994
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah iz leta 1985. Vsako leto bomo opravili preračun vrednosti v tekoče cene.
IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI
24.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju
STRAN 19 VESTNIK, 22. MAJA 1986
1986—1990 v .Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog:
1.	Nadomestila osebnih dohodkov za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka,
2.	Družbeno pomoč pred otrokovim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno preoivališče na območju SR Slovenije,
3.	Porodno nadomestilo kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen,
4.	Pomoč pri opremi novorojenca,
5.	Druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne za vso republiko.
25.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka pri zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka v času 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 po porodu, bomo zagotavljali:
— materi, ki ima status delavke, delovnega človeka ali združene kmetice,
— očetu ali drugemu delavcu, delovnemu človeku ali združenemu kmetu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izkoristila, najmanj pa za 28 dni,
— materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen.
Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti, za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok pa še dodatne 3 mesece za vsakega nadaljnjega otroka.
Za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka znaša nadomestilo osebnega dohodka 100 %. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka bomo čimbolj izenačili z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije.
Upravičenec in organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti.
Če dogovor iz prešnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost.
26.	člen
Družbeno pomoč zavoljo poroda, nege in varstva otroka za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Upravičenkam, ki so navedene v prejšnjem odstavku, bomo zagotavljali družbeno pomoč v višini 50 % povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu.
27.	člen
Pomoč pri opremi novorojenca bodo v obdobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije in roditelji, ki imajo status delavca na območju SR Slovenije.
Ohranili bomo realno vrednost zavitka za opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bomo postopoma obogatili za blizu 50 %. Uvedena bo različica zavitka, da bodo roditelji lahko izbirali po svojih potrebah oz. željah.
28.	člen
Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Med te naloge sodijo:
— pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji in otrok pripadnikov madžarske narodnosti, na območjih, kjer živita ti narodnosti, ter otrok Romov,
— financiranje študij in strokovnih nalog, ki so pomembne za razvoj in napredek področja družbenega varstva otrok,
— financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno varstvo otrok (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.),
— finansiranje družbenih organizacij in društev, ki uresničujejo programe vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke,
— delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
— dela in naloge strokovne službe na področju družbenega varstva otrok na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki sta ga sklenili Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije,
— in druge naloge, pomembne za uresničevanje družbenega varstva otrok v republiki.
29.	člen
Za izvedbo programa skupnih nalog bomo udeleženci v letih 1986—1990 združili naslednja sredstva:
v cenah 1985
v 000 din
1985	1986	1987	1988	1989	1990 Skupaj
86-90
166.693	245.025	250.777	256.745	262.958	269.437	1.284.942
30.	člen
Sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom in osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
31.	člen
Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva za skupni program v SR Sloveniji v skladu s planskimi dokumenti Skupnosti otroškega varstva Slovenije in občinske skupnosti otroškega varstva. Sredstva za ta program planira v svojih letnih finančnih načrtih Skupnost otroškega varstva Slovenije, njena skupščina pa vsako leto določi prispevno stopnjo.
Sredstva, ki jih občinska skupnost otroškega varstva združuje v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, se planirajo posebej in se ne upoštevajo v omejitvah rasti sredstev za programe občinske skupnosti otroškega varstva.
32.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva soglaša, da bo v svojih planskih aktih določila, da Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji sproti prazni v breme vplačilnega računa občinske skupnosti otroškega varstva in prenaša na račun Skupnosti otroškega varstva Slovenije ustrezen delež sredstev, zbranih s prispevkom iz osebnega dohodka, za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter za program solidarnosti.
V. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
33.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazumna. V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost otroškega varstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in. o tem obveščajo udeležence. Če skupščina Skupnosti otroškega varstva M. Sobota ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničevati, obvesti o tem udeležence, Skupnost socialnega varstva in Skupščino občine.
34.	člen
Če skupščina občinske skupnosti otroškega varstva ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za prese-• žek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja naslednje mesece tekočega leta oziroma za naslednje leto.
Če skupščina občinske skupnosti otroškega varstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oziroma preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti otroškega varstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo oziroma dopolnitev tega sporazuma.	\
35.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti otroškega varstva na podlagi statuta Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota.
VII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Ta? sporazum je sklenjen, ko predsedstvo skupščine skupnosti otroškega varstva ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota.
37.	člen
Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1986. leta. Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, preneha ve-
Ijati Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985.
ŠTEVILKA: 889/1985-3-1/1
DATUM: januar 1986
UDELEŽENCI SPORAZUMA:

Na podlagi določb 36. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1986 — 1990 je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 3. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota, ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen.
II.
Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih planov občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88- %.
III.
Podpisani SaS o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota.
ŠTEVILKA: 889/1985-3-1/1
DATUM: 26. 3. 1986
Predsednik skupščine: Janez KOVAČ Janez KOVAČ, 1. r.
134
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje ter občani združeni v telesnokultumih organizacijah in na osnovi 16. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS 35/79) sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
L člen
Uporabniki in izvajalci se s tem samoupravnim sporazumom zavezujemo, da bomo poleg aktivnosti v temeljnih okoljih z izvajanjem dogovorjenih skupnih nalog na ravni občine prispevali k realizaciji dogovorjenih usmeritev, ki so osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesne kulture za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Naša osrednja skrb bo še vedno usmerjena v nadalnji razmah množičnosti, prvenstvenega cilja v telesni kulturi. Zato bomo pretežni del vseh sil usmerili v razvijanje raznih množičnih oblik športne aktivnosti otrok in mladine.
Predvidevamo, da se bo v vse oblike organizirane telesnokultur-ne dejavnosti v občini vključevalo od 25—30 % prebivalstva.
Zveza telesnokultumih organizacij občine bo pri izvajanju pro-» grama tesno sodelovala z osnovnimi telesnokultumimi organizacijami ter pristojnimi zvezami ter razvijala telesnokultumo dejavnost v obeh ustvarjalnih oblikah telesne kulture: športni rekreaciji in vrhunskem, oz. tekmovalnem športu.	।
V okviru športne rekreacije bomo skrbeli predvsem za oblikovanje telesnokultumih potreb in navad otrok in mladine, torej bomo razšitjali in poglabljali med obvezno telesno vzgojo pridobljene izku-šenje, kar bo zlasti koristno po končanem šolanju za samostojno izbiranje aktivnosti.
Predšolski otroci bodo vključeni v redno vadbo v WZ, ter društvih Partizan, ter zlasti v tekmovanje športne značke L skupine (5—7 let).
Telesnovzgojna in športnorekreacijska dejavnost v osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju bo potekala v okviru redne telesne vzgoje po učnih načrtih, učenci in dijaki pa bodo po svobodni izbiri sodelovali v ostalih aktivnostih in športnih panogah, ter tekmovali za športne značke II. skupine (L— 4. razred), II. skupine (5.-8. razred) ter IV. skupine (srednje šole).
Še vedno bodo v ospredju prvine »telesnokultumega minimuma« : hoja, tek, plavanje, streljanje, kolesarjenja, smučanja, iger z žogo, in osnov gimnastike, ki bodo zajemale v okviru programirane vadbe, akcije, ter ostalih oblik dejavnosti občane vseh starostnih kategorij.
V športnorekreativni dejavnost delovnih ljudi bomo izvajali že ustaljene delavske športne igre, uvajali rekreativne odmore med
delovnim časom, ter organizirali dejavnost po delu, ter v času letnega oddiha.
Krajevna skupnost bo še nadalje osnovno področje za razvijanje športne rekreacije s številnimi osnovnimi telesnokultumimi organizacijami in to od redne vadbe pa do organiziranih športnorekreativnih tekmovanj, ter akcij »telesnokultumega minimuma«.
V športni rekreaciji bomo skušali povečati število trimskih stez, obstoječe pa posodobiti, izvajali bomo že obstoječe športno-rekreati-vne igre krajevnih skupnosti, ter akcijo iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji.
3.	člen
V skladu z razvojnimi projekti vrhunskega oz. tekmovalnega športa bomo uveljavljali prednostne programe v okviru katerih bomo v občini upoštevali predvsem športne zvrsti, ki so v naši sredini odmevne in predstavljajo merilo razširjenosti, ter vse vrhunske in perspektivne športnike tistih panog, ki bodo izpolnjevale zastavljena merila pa za doseganje vrhunskih rezultatov.
Posebne podpore bodo še nadalje deležni kategorizirani in perspektivni športniki v občini, ki bodo izpolnjevali merila strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKOS.
4.	člen
Prednostne programe vrhunskega oz. tekmovalnega športa, torej projekte športnih panog, ki izpolnjujejo določene opredelitve bomo izdelali na podlagi ocenitve v občini in ga izvajali na dveh ravneh
—	v občini in na ravni republike.
Le strokovno nesporni projekti športnih panog bodo izbrani med prednostne programe, ki bi jih naj v občini pripravil strokovni svet za vrhunski šport, upoštevajoč pri tem že izbrane prednostne programe v republiki, ter seveda prilagoditev v naši sredini ob upoštevanju razvitosti posameznih športnih zvrsti.
Ob vsem tem pa bomo osrednjo skrb namenili:
—	programu izbora nadarjene mladine,
—	individualnim programom treniranja,
—	težnji' za boljše strokovno delo,
—	programiranemu in načrtnemu delu.
Osrednje večje prireditve bodo:
—	atletika: ulični tek »17. oktober«
—	namizni tenis: odprto prvenstvo Sobote
—	judo: pokal Š. Kovača
—	kolesarstvo: dirka po Pomurju
—	hokej na travi: mednarodni medržavni turnir
—	kajak — kanu: prireditev »Mura«.
5.	člen
Za kandidiranje, organizacijo in financiranje ostalih občasnih prireditev ali prvenstva se bodo dogovorili v skupščini telesnokultur-ne skupnosti in v zvezi telesnokultumih organizacij.
6.	člen
Za vse nastope naših ekip v višjih tekmovanih razredih bo izdala soglasje telesnokultuma skupnost, oz. zveza telesnokultumih organi zacij.	♦
7.	člen
Strokovni kadri
Izobraževanju strokovnih kadrov bomo tudi v tem obdobju namenili posebno skrb. V ta namen bo telesna kultura zagotavljala sredstva za izobraževanje tistega dela strokovnih delavcev, ki bodo tudi po šolanju pripravljeni ostati v telesni kulturi.
V obdobju 1986—1990 predvidevamo izšolati naslednje število strokovnih delavcev z naslednjimi strokovnimi nazivi:
	1986	1987	19881989		1990
trener L razreda	1	1	1	1	1
trener	3	3	3	4	4
inštruktor	20	20	22	22	22
vaditelj vodnik.	10	15	20	20	20
org. šp, rekreacije	3	3	3	4	4
8.	člen
Mednarodno sodelovanje
Mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture bo potekalo v okviru že dogovorjenih oblik in sicer
— z LR Madžarsko
— Avstrijo
— s športnimi društvi in delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji.
Posebna pozornost pa bo tudi v tem obdobju namenjena Slovencem in slovenskim društvom sosednjih držav.
9.	člen
Telsnokultumi objekti
Telesna kultura tudi v tem srednjeročnem obdobju ne bo v stanju samostojno graditi športne objekte. Zato se bomo skupno dogovarjali z drugimi dejavniki kot so izobraževanje, otroško varstvo,^krajevne skupnosti, OZD, itd.
V tem obdobju se bo telesna kultura vključila v sofinansiranje in
STRAN 20 VESTNIK, 22. MAJA 1986
10. člen
zbiranje sredstev za večnamensko dvorano pri OS Edvard Kardelj v Murski Soboti in sicer:
1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986-1990
7.250	7.250	7.250	—	—	21.750
Za najnujneša vzdrževalna dela na športnih objektih v krajevnih skupnostih bo telesna kultura namenila naslednja sredstva:					
1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986-1990
1.611	1.644	1.677	1.710	1.744	8.386
Mejna področja
Za realizacijo skupnih interesov se bo telesnokultuma skupnost sporazumevala z zdravstveno skupnostjo, občinsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otroškega varstva.
11.	člen
Sredstva za skupne naloge (TKS Slovenije) bomo združevali v dogovorjeni višini in po že obstoječi metodologiji.	X
Sredstva za skupne naloge se vsako leto valorizirajo v skladu z metodologijo, ki je določena v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
12.	člen	£
Načrtovani prihodki in odhodki telesnokultume skupnosti obči- . ne Murska Sobota za obdobje 1986—1990:
v 000 din v cenah 1985									
Besedilo	Dovolj, poraba 1985	Korig. dov. por. 1985	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986— 1990	Povpr. rast
L PRIHODKI: 1.	Združ. sred, po prisp. st. II.	ODHODKI: 1.	Financ, progr, telesnokul. — osnovna dejavnost 2.	Sof. progr. skup, nalog SRS 3.	Vzdržev. šport, objektov 4.	Sofinanc. izgrad. večnamenske tel. v M. Soboti 5.	Sof. tehnične kulture 6.	Sof. SSS, SIS družb, dej. 7.	Delo samoupravnih org. 8.	Poslovni stroški SIS	43.352 33.578 5.054 1.580 240 2.410 263 227	43.914 34.040 5.054 1.580 240 2.500 270 230	52.833 35.387 5.246 1.611 7.250 249 2.575 278 237	54.565 36.786 5.445 1.644 7.250 258 2.652 286 244	56.362 38.237 5.652 1.677 7.250 268 2.732 295 251	50.979 39.747 5.867 1.710 278 2.814 304 259	52.916 41.315 6.090 1.744 289 2.898 313 267	267.655 191.472 28.300 8.386 21.750 1.342 13.671 1.476 1.258	3,8 4,0 3,8 2 3,8 3 3 3
SKUPAJ: Prispevne stopnje	43.352 0,29	43.914 0.30	52.833 0,34	54.565 0,34	56.362 0.34	50.979 0,30	52.916 0,30	267.655 0,33	5,8
13.	člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota in Zveze telesnokul-tumih organizacij se bodo v okviru sredstev iz tega sporazuma za posamezno leto planskega obdobja določala s finančnim načrtom o katerem se udeleženci sporazuma dogovorimo v skupščini Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota. Skupščina bo vsako leto sklenila s strokovno službo sporazum o svobodni menjavi dela s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe ter vse medsebojne obveznosti. 14.	člen Podpisniki sporazuma smo v mejah svojih pravic in obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh sprejetih nalog, obveznosti in odgovornosti, kot tudi obveznosti, ki jih sprejemamo s planom na podlagi tega sporazuma.			Na podlagi 19. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina Telesnokultume skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. 3. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Telesnokultume skupnosti občine M.Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88 %.						
15.	člen
Skupščina telesnokultume skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma in sprejela oziroma predlagala ustrezne ukrepe.
16.	člen
Če udeleženci ugotovimo, da obveznosti ne moremo uresničiti z dodatnim ukrepi, smo dolžni predlagati spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma skladno z novo ocenjenimi realnimi možnostmi in pogoji.
17.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in porabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor pri skupščini Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota. Njegove pristojnosti in naloge bodo določene v samoupravnem splošnem aktu.
Prehodne določbe:
18.	člen
Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni V cenah 1984. Predračun vrednosti programov v tekoče cene bo opravljen tako, da vrednost programa v posameznem letu ne bo prekoračevala rasti doseženega dohodka v občini.
19.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota ugotovi, da je k njemu pristopila večina udeležencev.
Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
številka: 880/1985-7-1/1
Datum: september 1985	PODPISNIKI:
III.
Podpisani Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota.
ŠTEVILKA: 880/1985-7-1/1
DATUM: 27/3-1986
Predsednik skupščine TKS: mag. Jože KOVAČ Jože Kovač, 1. r.
135
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) ter 25. in 29. člena Zakona o socialnem skrbstvu (uradni list SRS, štev. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
I.	Skupni cilji in razvojne usmeritve
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, organizirani kot uporabniki in izvajalci v občinski skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s tem samoupravnim sporazumom cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
2.	člen
Upoštevaje možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in vse republike v obdobju 1986—1990 ter potrebe po storitvah, programih in dejavnosti socialnega skrbstva določamo udeleženci sporazuma naslednje cilje:
—	nadaljni razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela,
—	nadaljni razvoj organiziranosti socialnega dela, ki naj bi se razvijala v vseh okoljih kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov, — povečanje obsega in učinkovitosti preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva,
—	vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti.
3.	člen
Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo udeleženci sporazuma dali prednosti:
—	preventivnemu in svetovalnemu delu,
—	prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva,
—	celoviti družbeni skrbi za starejše občane,
—	celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe,
—	razširitev zmogljivosti delavnic za delo pod posebnimi pogoji in ureditev prostorskih pogojev za delo,
—	celovitejšemu reševanju problematike Romov v občini.
4.	člen
Cilje, usmeritve in naloge iz 2. in 3. člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z nslednjimi programi:
—	zagotovljeni program in program solidarnosti
—	program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji ter
—	občinski program.
Za izvedbo teh programov odločamo udeleženci s tem sporazumom tudi:
—	obseg posameznega programa ter osnove in merila za določanje vrednosti posameznega programa,
—	osnove in merila za oblikovanje cen storitev,
—	osnove in merila za združevanje sredstev,
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju posameznih nalog.
5.	člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume z izvajalci (Center za socialno delo M. Sobota, Dom oskrbovancev Rakičan, Invalidsko delavnico »Solidarnost« — Enota delavnice pod posebnimi pogoji) na območju naše občine ter v njih določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje:
— naloge, ki jih opravlja posamezna izvajalska organizacija, obseg, vrsta in kakovost storitev,
—	merila za vrednotenje opravljenega dela oziroma za oblikovanje cen storitev,
—	materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti.
6.	člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje programov izvajalcev ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili:
—	materialne stroške skladno z dogovorjenimi normativi in standardi ter dogovorjenim obsegom storitev in gibanjem cen na tržišču,
—	osebne dohodke skladno z normativi in dogovorjenim številom delavcev v višini, da se njihova raven najpozneje do leta 1987 izenači z, ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu,
—	amortizacijo 75 % zakonsko predpisane, od leta 1988 dalje pa 100-odstotno,
—	zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini,
— sredstva skupne porabe v višini, da se najpozneje do leta 1987 izenači z višino teh sredstev, ki si jih zagotavljajo delavci v gospodarstvu,
— sredstva rezerve v skladu z zakonom.
Normative in standarde bomo določili udeleženci v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
II. Zagotovljeni program in solidarnostne naloge
7.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: — denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje, — denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, — plačilo oziroma doplačilo v splošnem in posebnem socialnem zavodu do višine edinega oziroma dopolnilnega vira preživljanja.
	EVP	DVP	Plačilo stroškov v soc. zavodih	Doplačilo stroškov v soc. zavodih
1986	207	251	105	47
1987	207	259	108	49
1988	207	266	112	52
1989	207	274	116	55
1990	207	282	120	58
8.	člen
Obseg sredstev za zagotovljeni program je, v občinski skupnosti ki skupnosti socialnega skrbstva naslednji:
v ooo din v cenah 1985
Program	Kor. dov. por. 85	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 86-90
Den. pomoči kot edini vir. preživ.	31.417	31.417	31.417	31.417	31.417	31.417	157.085
Den. pomoči kot dopol. vir prež.	19.751	20.363	20.954	21.583	22.230	22.875	108.005
Plač, stroškov v soc. zavodih	15.136	15.711	16.292	16.912	17.504	18.169	84.588
Doplač. stroškov v soc. zavodih	3.387	3.529	3.744	3.957	4.182	4.408	19.820
SKUPAJ:	69.691	71.020	72.407	73.869	75.333	76.869	369.498
9.	člen
Za izvedbo zagotovljenega programa socialnega skrbstva bomo združevali sredstva delavci in drugi delovni ljudje na območju SR Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka po domicilnem načelu.
10.	člen
Za uresničevanje zagotovfjenega programa iz 8. člena tega sporazuma združujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovneije solidarnostna sredstva.
Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljeni program ne bodo združile dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa v občini.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev, bodo ta sredstva na podlagi devetmesečnih podatkov preteklega leta prejemale v višini razlike med sredstvi, ki jih združijo po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljeni pro
gram, in sredstvi, ki jih potrebujejo za uresničitev zagotovljenega programa.
11.	člen
Solidarnostna sredstva oblikujejo vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov po domicilnem načelu. Ta sredstva sproti združujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
V solidarnostna sredstva po prvem odstavku tega člena se dodatno vračunajo tudi prispevki prejemnic solidarnosti, v vrednost zagotovljenega programa v občini pa tudi prispevek za solidarnost v republiki.
i	^^arnoSt' b° OSSS M. Sobota prejemala (v ooo din)
v letih 1986—1990:
1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986-1990
41.775	42.736	43.292	44.158	45.129	217.090
12.	člen
Ne glede na določbo 10. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost socialnega skrbstva, če:
—	družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 % povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen,
—	solidarnostna sredstva predstavljajo do 5 % njenega zagotovljenega programa.
13.	člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti socialnega skrbstva, če izpolnjujejo še tale pogoje:
—	da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo,
—	da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, kar zadeva zneske denarnih pomoči in plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v splošnem in posebnem socialnem zavodu ne presegajo meril dogovorjenih s tem sporazumom in drugih dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
14.	člen
Obseg sredstev, ki pomeni obveznosti in pravice do solidarnosti, za vsako leto planskega obdobja določi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije s finančnim načrtom skupnosti. Ce bi prišlo do-izredne valorizacije materialnih pravic zagotovljenega programa, bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic s spremembo finančnega načrta določila nov obseg solidarnostnih sredstev.
Ta določen obseg solidarnostnih sredstev predstavlja dokončni znesek obveznosti oziroma pravice.
III.	Program vzajemnosti v SR Sloveniji
15.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele nagloe:
—	nadomestila za invalidnost duševno ih telesno prizadetih oseb, v višini 35 % osnove,
—	dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v višini 20 % osnove,
—	dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo' tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij, v višini 10 % osnove.
—	dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva, v višini 10% osnove.
Osnova za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečnih čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu.
Število upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila za invalidnost bo predvidoma znašalo v posameznem letu panskega obdobja v občini M .'.Sobota 350, število upravičencev do dodatka za tujo nego in pomoč pa 70.
Za izvedbo nalog iz 15. člena tega sporazuma bomo združili udeleženci v OSSS M. Sobota v obdobju 1986—1990 tale sredstva:
v 000 din v cenah 1985
1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986—1990
14.778	15.074	15.375	15.683	15.998	16.908
STRAN 18 VESTNIK, 22. MAJA 1986
16.	člen
Sredstva za uresničevanje nalog iz 15. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje s prispevkom iz bruto osebnega dohodka po domicilnem principu.
IV. Občinski program
17.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo v okviru občinskega programa uresničevali v obdobju 1986—1990 zlasti naslednje naloge:
1.	Zagotavljanje sredstev za zavodsko varstvo ostarelih in odraslih v splošnih in posebnih socialnih zavodih — razlika od sredstev, ki so priznana v zagotovljenem programu. Pristopilo se bo h gradnji III. faze Doma oskrbovancev Rakičan z dodatnimi 80 posteljami.
2.	Zagotavljanje sredstev za zavodsko varstvo otrok in mladosnti-kov motenih v telesnem ali duševnem razvoju in otrok z motnjami vedenja in osebnosti.
3.	Zagotavljanje sredstev za rejnine otrokom in mladoletnikom, ki nimajo staršev, ki pri starših ne morejo živeti, ker je ogrožen njihov duševni in telesni razvoj in ki so v reji zaradi usposabljanja ter odraslim in ostarelim, ki so v reji, ker nimajo svojcev.
4.	Zagotavljanje sredstev za začasne in enkratne družbeno denarne pomoči. Število upravičencev teh pomoči bo naraščalo.
5.	Sredstva za delovanje skupnosti socialnega skrbtva M. Sobota, njenih organov in strokovne službe skupnosti.
6.	Sredstva za delovanje Centra za socialno delo v M. Soboti. Za delo Centra bo potrebno urediti dodatne prostore.
7.	Sredstva za delo Delavnic pod posebnimi pogoji M. Sobota. Potrebno bo poiskati nove prostore za delo DPP, v kolikor se bo sedanja zgradba rušila.
8.	Zagotavljanje sredstev za potrebe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
9.	Soudeležba pri finansiranju programov, ki jih izvajajo delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih.
10.	Sofinansiranje reševanja problematike Romov v občini M. Sobota.
11.	Sredstva za izvajanje ostalih nalog skupnosti socialnega skrbstva.
18.	člen
Za izvedbo programa iz 16. člena tega sporazuma bodo združili udeleženci v letih 1986—1990 tale sredstva:
v 000 din
v cenah 1985
1985	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj
1986-1990
93.408	98.545	103.895	109.432	115.238	121.255	548.365
Prispevno stopnjo za ta program bo za vsako leto določila skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota.
V. Program skupnih nalog
19.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 združevali v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu vzajemnosti sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog:
1.	Zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim prebivališčem.
2.	Sofinanciranje programov Romov.
3.	Financiranje prevozov slepih in njihovih spremljevalcev.
4.	Sofinanciranje mladinskih sprejemališč.
5.	Raziskovalne naloge skupnega pomena za socialno skrbstvo.
6.	Plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organizacije in društva.
7.	Sofinanciranje mladinskih delovnih akcij.
8.	Publikaciji Naš delavec in Naša žena.
9.	Delo Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
10.	Storitve Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo.
11.	Storive Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.
12.	Sredstva za nujne nepredvidene naloge.
13.	Delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
14.	Delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
15.	Gradnja Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine na Igu.
20.	člen
Za uresničitev programa skupnih nalog iz prejšnjega člena bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 združili tale sredstva:
v 000 din v cenah 1985
1985	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj
_________________________________________________  1986-1990
1.474	1.523	1.553	1.584	1.616	1.648	7.924
Sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog bomo združevali delavci in drugi delovni ljudje v občinskih skupnostih socialnega skrbstva po enotni povprečni stopnji iz osebnega dohodka po domicilnem riačelu.
21,	člen
Za izvedbo vseh programov, navedenih v tem samoupravnem sporazumu bomo združili udeleženci v letih 1986—1990 sredstva v višini 1.039.115 po povprečni rasti.
Prikaz načrtovanih prihodkov po posameznih programih je razviden iz priložene tabele.
22.	člen
Sredstva za uresničevanje programov iz 21. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z osebnim delom in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča.
23.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da prenakazuje v breme vplačilnega računa občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota in prenaša na račun skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s prispevkom po prispevni stopnji iz osebnega dohodka v skladu z določili 11., 16., in 20. člena tega sporazuma.
24.	člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
—	zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila invalidnim osebam bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposleneca v SR Sloveniji v minulem letu;
—	zneske, ki jih oblikujemo v odnosih svobodne menjave dela bomo valorizirali: del, ki odpade na materialne stroške skladno z gibanjem cen za drobno, del, ki odpade na osebne dohodke pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu občine M. Sobota v minulem letu;
—	sredstva programa skupnih nalog bomo preračunali skladno z določili dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
VI. Nadzor nad uresničevanjem sporazuma
t
25.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazuma.
V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost socialnega skrbstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, občinsko skupnost socialnega varstva in skupščino občine.
26.	člen
Če skupščina občinske skupnosti ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oziroma naslednje mesece tekočega leta.
Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da z zdrževanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje ozironja preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti socialnega skrbstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo ozirima dopolnitev tega sporazuma.
27.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske skupnosti socialnega skrbstva na temelju statuta občinske skupnosti.
VIL Prehodne in končne doložbe
28.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin udeležencev tega sporazuma.
Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota.
Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1986. leta. Z dnem ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum preneha veljati Samoupravni sporazum o temeljih plana OSSS M. Sobota za obdobje 1981-1985.
Številka: 665/1985-5-1/1
Datum: januar 1986	UDELEŽENCI SPORAZUMA:
Na podlagi določb 28. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobofa na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 3. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
L
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen.
II.
Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih planov Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88 %.
m.
Podpisani SaS o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega. skrbstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencevm na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota.
ŠTEVILKA: 665/1985-5-1/1
DATUM: 26/3-1986
Predsednik skupščine: Koloman PODLESEK, Koloman Podlesek, 1. r.
136
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13/5-1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
1.	člen
V 9. členu odloka o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave št. 8/85 in 30/85) se za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki glasi:
»Izjemoma se zaradi zimske pozebe leta 1985 vsem vinogradnikom na območju občine prizna davčna olajšava pri odmeri davka iz kmetijstva za leta 1986 in 1987 tako, da se katastrski dohodek od vinogradov zniža za 50%.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 422-2/86
Datum: 13/5-1986
Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, 1. r.
137
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 13. 5. 1986 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO ZEMLJIŠČE V OBČINI LENDAVA
1.	člen
VI. točki 2. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave št.. 8/85) se znesek 42.179 din nadomesti z zneskom 86.000 din.
2.	člen
V 3. členu se znesek 337,50 din nadomesti z zneskom 688 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 465-1/73-3	Predsednik
Datum: 24. 4. 1986	SO Lendava
Rudolf LEINER 1. r.
138
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 72/70) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 5. 1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
1.	člen
V tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunalnih taksah v občini Lendava (Uradne objave št. 7/72, 8/75, 22/80, 10/82, 11/84 in 8/85), se spremeni tarifna številka 2 tako, da se glasi:
»Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa, ki znaša dnevno: :
— za domače goste — za tuje goste
50 din ' 100 din.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 423-1/86.
Datum: 23. 4. 1986
Predsednik
Skupščine občine Rudolf LEINER. 1. r.
STRAN 17 VESTNIK, 22. MAJA 1986
Radijski in televizijski spored od 23. do 29. maja
PETEK
SOBOTA NEDEUR ’ /j PON EDELJEK TOREK
SREPO ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 23. maja (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TEDNIK. 10.00 - 23.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.05 AVTOMOBILSKI RALLY SATURNUS, prenos (do 17.10). 17.25 POROČILA. 17.30 BELI DELFIN, 8. del francoske risane nadaljevanke. 17.45 FLIPPER, 3. del ameriške nanizanke. 18.15 GOZDOVI: PESEM KRAŠKEGA GOZDA, 1. del. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES. OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA. 19.30 TV DNEVNIK. 20.05 AVTOMANIJA: OSTATI ŽIV, 11. del angleške dokumentarne serije.20.35 R. B. Stewart: BERGERAC, 6. del angleške nanizanke. 21.30 TV DNEVNIK. 21.50 ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA, angleški film
Oddajniki II. TV mreže:
8.14 LUTKOMENDIJA.
8.45 TV V ŠOLI. 10.30 POROČILA. 10.35 TV V ŠOLI. 12.30 IZ TV ARHIVA. 13.00 TV DNEVNIK (do 13.15). 16.55 TV DNEVNIK. 17.15 LUTKOMENDIJA, otroška oddaja.
17.45 DOMOVINO BRANIMO TUDI Z LEPOTO, glasbena oddaja. 18.15 SPOMINSKI CENTER JOSIP BROZ-TITO. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 O GLASBI, oddaja resne glasbe.
20.45 AVTOMOBILSKI RALLY SATURNUS, posnetek (samo za LJ 2). 21.50 NOČNI KINO: NAPAČNE AMBICIJE, italijanski film (do 23.30)
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, 16.10 Tv v šoli, 17.10 Poročila. 17.15 Otroški in mladinski spored, 17.45 Tv koledar, 17.55 Kviz, 18.15 Spominski center, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Makepeace in Dempsey, 21.35 Zabavna oddaja, 22.20 Dnevnik, 22.35 V petek ob 22.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.20 Veseli Jocker, 22.05 Umetnine Drugi program
17.15
16.25 Poldark,
Zemlja živi, 18.00 Tednik, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Šport, 22.15 Dogodivščina Capricorn (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.45 Umetnostni film. 10.00 Upokojenski dopoldan. 14.55 Šolska TV. 15.50 Poročila. 15.55 100 mojstrovin. 16.05 Spored za 3 dni. 16.10 Jezikovne uganke. 16.55 Mladinski kongres. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 21.15 V. dirigentski festival. 22.40 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV NOVICE. 14.25 MED LJUBEZNIJO IN' OBLAST — telenovela. 15.10 FILM — ponovitev POSTELJA. 16.40 RISANKE, MALA ZGODOVINA GLASBE, LAMU’ - risanka. 18.30 LISICA Z ZLATIM UHANOM - telefilm. 18.55 TV NOVICE. 19.00 ODPRTA MEJA oddaja v slovenščini. 19.30 TVD STIČIŠČE. 19.50 ODPRTI PROSTOR. 20.30 VERDI 9. del in zadnji del TV nadaljevanke. 21.50 TVD VSEDANES
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 24. maja (sobotna reporta-
ža,
Iskanje—znanje—
ustvarjanje/, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO:
14.00-16.00 (tel. 21-232)
TV LJUBLJANA
7.45-12.30 in 15.00-23.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA. • OTROŠKA MATINEJA — ponovitev oddaj: 8.05 ULICA VSEH OTROK. 8.25 NA ČRKO, NA ČRKO, 4. del nanizanke TV Beograd. 8.55 ZLATOROG. 9.00 PEDENJ-ŽEP. 9.45 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Nehvaležna sestra in rešena nevesta, 1. del. 9.55 KORENJAK, NIHČE MU NI ENAK, dokumentarni film. 10.25 MPZ ZAGORJE 85, 10. oddaja. 10.55 STRESI IN POSAMEZNIK, ponovitev 2. dela izobraževalne oddaje. 11.20 AVTOMANIJA: OSTATI ŽIV, ponovitev 11. dela dokumentarne serije. 11.45 SPOZNANO-NEZNANO, ponovitev. 12.25 POROČILA (do 12.30). 15.15 MLADOST-NO-ROST, francoski mladinski film. 16.45 POROČILA. 16.50 EX LIBRIS M&M. 18.05 ČUDEŽI NARAVE: Alpsko živalstvo pozimi, dokumentarna oddaja iz Kanadske serije. 18.15  KRATKI FILM. 18.30 KNJIGA. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES V ŠESTI PRESTAVI.
19.30
DNEVNIK.19.45
VREME. 19.50 ZRCALO TEDNA. 20.15 GOSTILNA KOŠ-NIK. 21.50 TV DNEVNIK. 22.05 MOŠKI IN ŽENSKA, francoski film
Oddajniki II. TV mreže:
13.45 SANJE, ŽIVLJENJE IN SMRT FILIPA FILIPOVIČA, jugoslovanski film. 15.30 MITI IN LEGENDE. 15.45 BEČEJ 86 — otroško gledališko ustvarjanje, prenos. 17.00 30 LET STERIJEVEGA POZORJA. 18.00 BANJICA, I. del TV nadaljevanke. 19.00 NARODNA GLASBA.19.30 TV DNEVNIK. 20.00 SREČANJE GLASBENIH AKADEMIJ JUGOSLAVIJE, prenos.
TV ZAGREB
8.50 Tv v šoli, 12.40 Kritična točka, 13.15 Otroški in mladinski spored, 18.15 Spominski center, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Arabeska (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.05 Poročila, 14.40 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Dunajske anekdote in glasba, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pri belem konjičku (igra s petjem), 22.40 Prenos iz kabareta, 23.40 Ameriška glasbena lestvica.	___
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 8.50 Za otroke. 9.35 Ponovitve: Žene za pultom; Pulzus. 13.25 Koncert. 14.10 Ozkotirne železnice sveta. 14.55 Haiti. 15.25 Ob dnevu otroka. 17.00 Dnevnik. 17.25 Bu-dimpeštanski velesejem. 18.05 Mladinski kongres. .19.30 TV dnevnik. 20.05 Moški in ena ženska, francoski film (Claude Lalo-uch). 21.50 Dirigentski festival. 23.10 Tv dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.25 Ljubezen in oblast, telenovela, 15.10 Film, 16.45 Risanke, 17.00 Športni dogodek, 18.30 Upora-ba Computerja, dokumentarec, 18.55 TV novice, 19.00 Colonel March, tv film, 19.30 TVD sti čiščc, 19.50 Beneške vile, 20.30 Resna glasba: Gianandrea Go-wazscki, 21.50 TVD vsedanes, 22.05 Rally Salurnus
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA /
8.05 POROČILA. 8.10 ZIV ŽAV. 9.00 PAJEK POD PREVISOM, prenos prostega plezanja na Ospu. 9.15 FLIPPER, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke. 10.00 A. Ivanov: VEČNI KLIC, 19. - zadnji del sovjetske nadaljevanke. 11.30 PAJEK POD PREVISOM. 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA. 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel RŽ. 13.00 PAJEK POD PREVISOM. 13.15 POROČILA (do 13.20). 15.00 PAJEK POD PREVISOM. 15.30 ROGAŠKA '85: Marjana Deržaj. 15.55 POROČILA. 16.00 New York: VES SVET TEČE ZA AFRIKO, prenos. 18.00 Graditelji prihodnosti, jugoslovanski kratki film. 18.20 AVTOMOBILSKI RALLY SATURNUS, reportaža. 18:45 RISANKA. 19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 DAN MLADOSTI, prenos s stadiona JLA v Beogradu. 21.00 S. Pavič—S. Mrmak: MISIJA MAJORJA ATHERTO-NA, 3. — zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo. 22,10 TITO - BESEDA IN SUKA NEKE DOBE, 7. del dokumentarne se
rije TV Zagreb.
Oddajniki II. TV mreže:
14.25 Francorchamps: TOMOBISLKE DIRKE
AV-F-l
ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE, (slov. kom.). 16.30 PJ V NAMIZNEM TENISU — finale, prenos (slov. kom.). 17.40 Zabok: MEDNARODNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, posnetek. 18.30 KO-NJENIŠTVO. reportaža.
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Ne
deljsko dopoldne, Kmetijska oddaja, Nasmejte klovna, Včasih v nedeljo, Film, 18.55 Risanke,
12.00
14.00
15.00
17.25
19.30
Dnevnik, 20.00 Dan mladosti — prenos, 21.00 Misija majorja Attertonna,22.10 Tito — beseda in slika nekega obdobja, 23.05 Športni pregled, 23.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11,00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.45 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.25 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Shirrley se odkriva, 22.45 Jour Fixe.
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 9.40 Poštni roparji, pon. 11.10 Glasbeni butik. 14.20 Pesem doni. 14.55 Oglejmo si skupaj. 15.25 Mivioni, za najstnike. 16.25 Možgansko prvenstvo. 17.10 Mladinski kongres. 17.40 Karel Gott Praga. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Pajkova mreža, angleški TV film. 21.55 Športna poročila. 22.05 Gospodje in gosposke žene, literarno-glasbeni mozaik. 22.45 Poročila. himna.
TV KOPER
15.00 Verdi 9. del (ponovitev), 16.35 Risanke, 17.00 22. festival otroških pesmi UIIF, 18.30 Uporaba computerja, dokumentarec, 19.00 NewyorSki maraton, 20.30 Bellamy, TV film, 21.40 Dan mladosti prenos iz Beograda, 22.40 Formula I, 23.40 Kardinal Stepi-nac, dokumentarec.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 26. maja (športna oddaja, prispevek o SLO in DS) 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 —Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 ZRCALO TEDNA. 9.20 AKTUALNO: Kako zelena bo moja dežela? (do 10.20). 15.45-23.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.00 TV MOZAIK — ponovitev. 17.20 POROČILA. 17.25 KAM NAS BO PRIPELJALA PIKAPOLONICA? 17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, 5. del nanizanke TV Beograd. 18.15 MPZ—ZAGORJE 86. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK. 19.30 TV DNEVNIK. 20.05 J. Valera: JUANITA LA LARGA, 1. del španske nadaljevanke. 21.10 OMIZJE. 23.10 POROČILA. 23.15 POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE.
Oddajniki II. TV mreže:
8.20 RADI IMAMO ŽIVALI, 11. del otroške serije. 8.35 ŠKATLICA ČUSTEV, 1. del otroške oddaje. 8.50 TV V ŠOLI. 10.30 POROČILA (do 10.35). 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM. 18.55 PREMOR. 19.00 INDIREKT. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 ZNANOST. 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI. 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA. 21.10 DINASTIJA, 100. del ameriške nadaljevanke. 22.05 MED KONGRESOMA. I. del dokumentarne serije. 22.50 EN AVTOR - EN FILM. 23.05 HIT MESECA. 23.50 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA (do 00.35)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.50 Tv v šoli, 16.40 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Tv koledar, 18.55 Kviz, 19.30 Dnevnik, 20.00 Stanje pred infarktom (drama), 21.15 Mali koncert, 21.30 Knjige in ideje, 22.00 Vzporedniki, 22.30 Dnevnik, 22.50 Kongresna kronika (ZK Srbije).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški ip mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 10.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Anatomija neke revolucije — Munchen 1919
. npl/A TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
16.35 Poročila. 16.40 Pred menoj je dolga pot, dokumentarni film. 17.25 Tek za Afriko, pregled dogodkov v okviru akcije. 18.30 Mexico ’86, bodoči zvezdniki svetovnega prvenstva v nogometu. 19.45 TV dnevnik. 20.00 Dirigentski festival, v spomin J. Fe-rencsika, prenos gala-kon-’ certa iz Državne opere. 22.05 Poročila, himna.
TV KOPER
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.25 Ljubezen in oblast, telenovela, 15.10 Zdravnik in pacient, 15.45 Rock-pop v Berlinu, 16.30 Otroški program, risanke, lutkovno gledališče, 18.00 Zdravnik in otrok nasveti pediatrov oddaja v živo, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja oddaja v slovenščini, 19.30 IVD stičišče, 19.50 Vse knjige, 21.00 Film: L’amour Avee des sl • •	22.15 Nadalje vanje film
, ,, 2245 CELOVEČERNI rl I .M
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 27. maja (pogovor v živo, Predstavljamo
vam ...., Iskrica, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 OSEBNA NEGA: Obrazne maske. 9.10 OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: Antibiotiki. 9.40 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: Alarmni znaki
in signali
16.20—22.45
(do 10.00).
TELETEKST
RTV LJUBLJANA. 16.35 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV. 17.35 POROČILA. 17.40 OTROŠKA KNJIGA: Ob 30-letnici zbirke Kondor Založbe Mladinska knjiga. 17.55 EX LIBRIS M&M. 18.50 RISANKA. 19.00 DANES SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK. 19.30 TV DNEVNIK. 20.05 V. Treyor: PLESNA DVORANA ROMANCA, irska drama. 21.00 INTEGRALI. 22.15 TV DNEVNIK. 22.30 POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 MALI SVET, otroška oddaja. 9.00 TV V ŠOLI. 10.30 POROČILA. 10.35 TV V ŠOLI. 12.30 IZ TV ARHIVA. 13.00 TV DNEVNIK (do 13.15). 17.25 TV DNEVNIK. 17.45 MALI SVET, otroška oddaja. 18.15 MOSTOVI (samo za LJ 2). 18.45 SMEŠNE IN DRUGE ZGODBE. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 NARODNA GLASBA. 20.30 Kjobenhaven: lil. EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV, finale, prenos. 23.00/15. POROČILA. 23.05 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA (do 23.50)
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 16.20 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Tv koledar, 18.55 Kviz, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 21.00 Noč svetega Lorenza (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Kongresna kronika.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Elite ali vzgoja množic, 21.15 Dallas, 22.00 V senci palač, 22.05 Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov.
9.00 Šolska TV. 10.00 Dva moška pod posteljo, šaljivka. 11.15 Presenetljive povesti. 15.55 Šolska TV. 16.50 Poročila. 16.55 Spored za 3 dni. 17.00 Zgodovina izumov, 1. del. 17.45 Studio Pecs. 18.15 Industrijski svet. 18.50 Jubilejni teden pionirjev. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Žene za pultom, 4. del. 21.05 Studio ’86. 22.05 Proglašam vas za doktorja, dok. serija. 23.05 TV dnevnik, himna. ___________
14.15 TV novice, 14.25 Ljubezen in oblast, telenovela, 15.10 Film: L’amour avec oes si..., 16.50 Otroški program, risanke, Kamen Marca Pola, TV film, Lamu, Deklica iz vesolja, risanke, Lisica z zlatim uhar.om, TV film, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Rokomet, 20.30 Grofica di Castiglione, tv nadaljevanka, 21.40 TVD vsedanes, 22.00 Mexico ’86 moj mun-dial. 23.00 Razvoj človeške vrste. dokumentarec.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 28. maja (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV MOZAIK A. Leskovec: DVA BREGOVA, posnetek, predstave SSG Trst (do 10.40). 15.30-22.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 15.45 TV MOZAIK - ponovitev. 17.25 POROČILA. 17.30 OBLAČEK-POHAJAČEK, I. del. 17.45 J. Jurčič—J. Kersnik: BERITE NOVICE, gldališka predstava (ČB). 18.15 VOJNA ŽUŽELK, angleški znanstveno-tehnični film. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES GORENJSKI OBZORNIK. 19.30 TV DNEVNIK. 20.05 FILM TEDNA: TEMAČNI KONEC TEDNA, avstralski film. 21.40 ODLOČITEV O MEJAH, dokumentarna oddaja. 22.20 TV DNEVNIK. 22.35 POROČILO S KONGRESA ZK SRBIJE
Oddajniki II. TV mreže:
8.25 OBISKOVALCI, 8. del otroške serije. 8.55 TV V ŠOLI. 10.30 POROČILA. 10.35 TV V ŠOLI. 12.30 IZ TV ARHIVA. 13.00 TV DNEVNIK (do 13.15). 17.25 tv Dnevnik. 17.45 OBISKOVALCI, 8. del otroške serije. 18.15 NEKOČ IN DANES, 2. del izobraževalne serije. 18.45 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA. 19.30 T-V DNEVNIK. 20.00 MUNDIAL ’86. 21.05 MEDIGRA. 21.20 ČAS JE NA NAŠI STRANI, zabavna oddaja. 22.05 ŠPORTNI PREGLED. 22.50 DOKUMENTARNA ODDAJA. 23.35 KRONIKA STERI-JEVEGA POZO RJA (do 00.20)
8.55 Tv v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 Otroški in mladinski spored, 18.45 Tv koledar, 18.55 Kviz, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.30 Dnevnik, 22.50 Kronika kongresa.
TV AVSTRIJA
program Prvi
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in
mladinski spored, 18.00 Av-
strija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mednarodni cirkuški festival, .21.45 Čeljusti (film), 23.40 Šport.
banka-
Pomureka b«nk« *
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Ponovitve: Delta; Petrocelli. 15.55 Šolska TV. 17.00 Poročila. 17.05 Kviz iz matematike za šolarje. 17.50 Prometna varnost. 18.00 Na fini, angleški način, angleški TV film. 18.50 Jubilejni teden pionirjev. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.15 Glasbeni film. 22.15 Parabola. 22.45 Umetnina tedna. 22.50 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.25 Ljubezen in oblast, telenovela, 15.10 Film: Švedinje, igrajo: F. Fabri-zi F. Interlenghi, L. Trieste, režija: Gian Luigi Polidoro, 16.40 Otroški program, risanke, Mala zgodovina glasbe, Lamu, Deklica iz vesolja, risanka, Kiss, kiss, TV film, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini, 19.30, TVD stičišče, 19.50 Ohridska sveta Sofia, dokumentarec, 20.30 Film: Supermarket, igrajo: Felix Marten, Liana Orfei, 22.15 TVD vsedanes, 22.30, Film: Motoristovo dekle.
16.00	-
Jazz ... jazz . . . jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 29. maja (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00-— Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV MOZAIK PLAVAČ IN VRATKO, češkoslovaški mladinski film (do 10.20).
15.20-22.35
TELETEKST
RTV LJUBLJANA. 15.35 TV MOZAIK — ponovitev. 16.55 POROČILA. 17.00 POROČILO S KONGRESA ZSJ. 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Nehvaležna se-stra in rešena nevesta, 2. del. 17.40 ČIRULE-ČARULE -Čarobna pobarvanka. 17.45 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske citre. 18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA; IVAN CANKAR in PODOBE IZ SANJ, slovenska filma. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES ZASAVSKI OBZORNIK. 19.30 TV DNEVNIK in VREME. 19.50 POROČILO S KONGRESA ZSJ. 20.10 TEDNIK. 21.10 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV. 21.20 E. Hemingway: SONCE TUDI VZHAJA, 2. del ameriške nadaljevanke. 22.10 TV DNEVNIK. 22.25 POROČILO S KONGRESA ZSJ.
Oddajniki II. TV mreže:
8.20 ŠALAJKO, otroškaseri-ja. 8.50 TV V ŠOLI. 10.20 POROČILA. 10.35 TV V ŠOLI. 12.30 IZ TV ARHIVA. 13.00 TV DNEVNIK (do 13.15) 17.30 TV DNEVNIK. 17.45 ŠALAJKO, otroška serija. 18.15 KISLI DEŽ, znanstvena oddaja. 18.45 MUPPET SHOW. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 TUJCI IN BRATJE, 7. del angleške nadaljevanke. 20.50 MEDIGRA. 21.00 UMETNIŠKI VEČER: STERIJEVO POZOR-JE (do 23.00)
TVZAGREB
8.50 Tv v šoli, 16.05 Tv v šoli, 17.00 Poročilo s kongresa, 17.30 Poročila, 17.45 Tv koledar, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Izbrani trenutek, 21.15 Kombinacija — kviz, 22.35 Kongresna kronika
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.50 Nekoč: bo prišel dan (film), 15.55 Otroški in mladinski spored, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki 20.15 Dolge noge — dolgi prsti (film), 21.50 Predve-žje raja (film), 23.35 Zahodno od Santa Feja.
Z© ljubljanska banka'
Pomurska banka fS*
A
TV MADŽARSKA
9.00'Šolska TV. 9.50 Delibes: Sylvia, balet. 15.45 Šolska TV. 16.45 Poročila. 16.50 Perpetuum mobile. 17.30 Bodite moj gost, Robert Ratonyi. 18.10 Tele-šport. 18.50 Jubilejni teden pionirjev. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Romeo, Julija in tema, TV igra. 21.30 Panorama, svetovnopolitični magazin, 22.35 Lepi madžarski plesi iz Nyirsega. 22.40 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.25 Ljubezen in oblast, telenovela, 15.10 Film: Motoristovo dekle, 16.45 Otroški program, risanke, Kamen Marca Pola, TV film, Lamu, Deklica iz vesolja, risanka, Kiss, kiss, TV film, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Muzeji in galerije Slovenije, 20.30 Film: Flesh an fantasy, igrajo: Charles Boyer, Barbara Stanwyck, režija: Julien Duvivier
STRAN 21
VESTNIK, 22. MAJA 1986
Tedenski koledar
PETEK, 23. maj — Zeljko
SOBOTA, 24. maj — Marija
NEDELJA, 25. maj — dan mladosti
PONEDELJEK, 26. maj - Filip
TOREK, 27. maj — Avguštin
SREDA, 28. maj — Vojislav ČETRTEK, 29. maj — Majda
kino
PARK MURSKA SOBOTA
23.	maja ob 18. in 20. ameriški film: OBJEMI ME STRASTNO;
25.	maja ob 16., 18. in 20. ameriški film: OBJEMI ME STRASTNO;
26.	in 27. maja ob 18. in 20. uri ameriški film: POD VULKANOM;
28.	in 29. maja ob 18. in 20. uri ameriški film: MORA V ULICI BRESTOV (otrokom ogleda filma ne priporočamo).
prodam
ČEBELJE DRUŽINE NA SATIH PRODAM. Lipovci 178. M-2363
AVTO ZASTAVO 101, COMFORT, letnik 1980, ugodno prodam. Dušan Čeh, Radgonska cesta 29, Radenci, telefon od 14. do 15. ure: 069 73 314. M-2365 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon: 22 074. M-2367
LESENO GOSPODARSKO POSLOPJE, KRITO Z OPEKO, IN ZIDANO STANOVANJSKO HIŠO TER DRVA (8 m3) prodam. Ivanovci 15. M-2368 PARCELO ZA VINOGRAD PRODAM. Informacije po telefonu: 069 22 865. M-2369 OSTREŠJE (6 x 13 m) prodam. Naslov v upravi lista. M-2370 VAŠKI ODBOR BREZOVCI PRODA TRAVO ZA KOŠNJO. Informacije pri vaškem predsedniku. M-2372
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, in salonitne plošče, 6-rebr-ne, 86 kosov, prodam. Skakovci 71. M-2374
WARTBURG, prevoženih 25.000 km, prodam. Mlajtinci 1, p. Martjanci. Ogled po 14. uri. M-2375
RDEČE PLOŠČE ANHOVO, 200 kosov, prodam. Odranci 145. M-2376
AVTOMATSKI SADILEC ZA KROMPIR PRODAM. Telefon: 71 023. M-2377
AVTO 126 P, star šest let, ugodno prodam. Sep, Moravske To-p-ice. Moravske gorice 85. M-2380
GUMIJASTI ČOLN MAESTRAL 9 S z motorjem tomos 4 prodam. Telefon: 21 329. M-2383
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8, p. M. Sobota. M-FH
KRAVO Z DRUGIM TELETOM BREJO IN MOLZNI STROJ VITREKS, nov, prodam. Ivanovci 28. M-2307
TRAVNIK V VIDONCIH, 40 arov, prodam ali dam v najem. Informacije po telefonu popoldne: 76 406. Gradišče 37. M-2312 MIXER MITEC, 16-kanalni, z multikablom, 33 m, in z razdelilno škatlo, troblje 100 W RCF IN CELESTION, srednjetonski skrinji 2 x 150 W s 100 W zvočnikom fender, 50 W troblji ter pasivno kretnico, mikrofone shu-re, bobne pearl in trowa, vse mali komplet, bobnarski sinty in pi-calimiter prodam. Vlado Mičev, Murska Sobota, Vinka Megle 10. M-2335
TRAKTOR ŠTORE 404 SUPER s kompresorjem in kabino ORA-ŠJE, 100 delovnih ur, prodam. Veržej 37. M-2337
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Konrad Vogrinčič, Gradišče 8, p. Tišina. M-2384 PLETILNI STROJ, dvoredni, ugodno prodam. Telefon do 14. ure: 22 210. M-2386
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
DVOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam. Jambor, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8, telefon: 21 685. M-2387
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 22. M-2388
BALIRANO SLAMO, večjo količino, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Vanča vas 20. M-2390
KRAVE, kontrola A, stare tri leta, breje osem mesecev (ena mlečna), prodam. Gostilna Bertala-nič, Lemerie, p. Puconci. M-2391 MOTOR ČZ 175, dobro ohranjen, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Bakovci, Krošk-a ulica 16. M-2393
PLUGE BATUJE, 12-colne, prodam. Ogled pri Žaligu v Murski Soboti pri avtobusni postaji. M-2394
TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Bakovci, Partizanska 27. M-2395
BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO OLT, rabljeno eno sezono, prodam. Beltinci, Cankarjeva I. M-2398
ZASTAVO 750, kleparsko obnovljeno, prodam. Ogled popoldan. Gomboši, Lendavska 25 b-7/89. M-2399
PEUGEOT 404, letnik 197*1, prodam. Informacije po telefonu: ' 25 226. M-2400
GLASBENI STOLP, starejši letnik, poceni prodam, iljaševci 43, p. Križevci. M-2402 ZASTAVO 126 P, letnik 1984, prodam. Tišinska 10, telefon po 15. uri: 21 340. M-2403
PLUGE ZA TRAKTOR IMT, 10-colne, prodam. Sodišinci 32. M-2404
KOBILO, staro sedem let, brejo deset mesecev, prodam zaradi bolezni lastnika. Časar, Stanjevci 66. M-2405
PRALNI STROJ IN starejši hladilnik prodam. Murska Sobota, Temlinova 14. M-2406 KOSILNICO OLIMPICA LOMBARDI PRODAM. Dobrovnik 280 b. M-2407 HLADILNIK GORENJE, 240 1, prodam. Telefon: 76 497. M-2408
DVE SVINJI ZA ZAKOL IN BREJO SVINJO PRODAM. Rakičan, Zvezna 21. M-2411 GRADBENO PARCELO v Sp. Kamenščaku, 1 km od Ljutomera, 8,40 ara, z vso dokumentacijo in načrtom prodam. Kaukler, tel.: 069 74-010, dopoldan. IN-19074
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, prodam. Štefan Šindler, Berkovci 35, p. Videm t ob Ščavnici« IN-19069 RENAULT 4 GTL, letnik 1979, prodam. Jože Grantaša, Grlava 19. IN-19070
MOTORNO KOLO JAWA 350, registrirano do 1987., in dele za ZASTAVO (masko, blatnike, prage in robnike) prodam. Milan Semek, Župančičeva 6, Lendava. LE-10169
GOSTINSKI LOKAL SEDMI-CA v središču Lendave, Partizanska 46, prodam. Telefon: 069 75-780. LE-10167
TRAKTOR IMT 540 prodam. Žitkovci 2. LE-10163
DVE KRAVI zaradi bolezni lastnika prodam. Mostje 76. LE-10162
MOTORNO KOLO MZ 250 TS,. letnik . 1980, prodam za 200.000.— din. Boris Jagar, Raz-križje 29. IN-19079
KOSILNICO BCS prodam. Darko Korošak, Stara Nova vas 28. IN-19078
TROSILEC UMETNEGA GNOJA VICON 502 in moped automatic 3 ugodno prodam. Albert Erhatič, Boreči 19, Križevci pri Ljutomeru. IN-19077
OTROŠKA KOLESA (3 kose) za predšolsko dobo prodam. Te!.: 74-604, zvečer. GR-12643 MOTORNO KOLO MZ 150 prodam. Milan Pučko, Partizanska 20, G. Radgona ali tel.: 069 74-305. GR-12646
Prikolico BRAKO prodam. Naslov v upravi lista. M-HH PRALNI STROJ ugodno prodam. Gradišče 49 a. M-2491 KALOREKS 85 (dodatni štedilnik), okno z roleto (80 x 90) in balk, vrata z roleto (80 x 220),
brez stekla — vse zelo ugodno prodam. Tei. 21-232. M-MM ZASTAVO 128, staro dve leti, dobro ohranjeno, prodam. Brezovci 68. M-2481
STRUŽNICO POBEDA SL -1250 m/m, odlično ohranjeno, prodam. Ogled 24. in 25. maja 1986 od 9. do 16. ure. Vlaj, Martjanci M-2483
GOLF DIZEL, star tri leta, prodam. Obal, Puževci 58, p. Bodonci. M-MM
TRAKTOR IMT 579, prednja vleka, z dodatno brezpogonsko prednjo premo prodam. Fokovci 25, ali telefon: 72-731. M-2412 KOMBAJN MF 360 ugodno prodam. Lang,- Nuskova 7, p. Rogašovci. M-2413
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI IN PRIPADAJOČO OPREMO PRODAM.. Zadravec, Velika Polana 178. M-2414
SENO IN OTAVO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2415 MLADO KOZO PRODAM. Gornja Radgona, Ob progi 7. M-2417
TOVORNI AVTOMOBIL MERCEDES BENZ, 5 t, prekucnik, vozen naprodaj. Informacije po telefonu št. 75-376, vsak dan po 20. uri. M-2418
AVTO 126 P, letnik 1981, prodam. Informacije popoldne: 74-556. M-2419
SIMCO 1307 GLS, FIAT 126 P, štiridelno omaro za dnevno sobo, posteljo z dvojnim vložkom (200 x 190) in kompletno otroško opremo prodam. Varga-Šar-njai, Kocljeva 2 (nad Domom tehnike), telefon: 22-040. M-2421
V gcstihk Trotih« Sobočan na Hotizi pripravljajo okusno pica, točijo iandavska vina in odprto temno pivo.
TRAKTORSKI NAKLADALEC ZA FERGUSON, čelni, prodam. Večeslavci 84, p. Rogašovci. M-2422
TRIDELNO IN DVE ŠTIRIDELNI ZASTEKLJENI OKNI PRODAM. Franc Škraban, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 44. M-2425
PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Fokovci 42. M-2467 PEUGEOT 305 GR, 1500 m3, prevoženih 17.000 km, prodam. Telefon: (069) 21-147. M-2468 NJIVO IN GOZD NA KRAJNI PRODAM. Telefon: 25-284. M-2469
SEJALNICO ZA KORUZO IN OPREMO ZA ŽIVINO PRODAM. Lemerje 1. M-2470 KOSO ZA TRAKTOR STEYR 18 prodam. Alojz Kočar, Kru-plivnik 13, p. Grad. M-2471 KOSILNICO LA VERDA PRODAM. Polana 43. M-2472 BENCINSKI MOTOR ZA MERCEDES 220 S prodam. Moravske Toplice, Na bregu 9. M-2473
DIANO, letnik 1976, registrirano do maja 1987, prodam. Stane Litrop, Murska Sobota, Lendavska 17 c. M-2474
AUSTIN 1300, registriran, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2475 •
TELEVIZOR ISKRA MOJCA, črno-beli, in električni mini štedilnik prodam. Murska Sobota, Mojstrska 1, stanovanje 43. M-2476
ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano decembra, prodam. Martin Antolin, Ižakovci 73 a, p. Beltinci. M-2477
MALE PUJSKE PRODAM. Bakovci, Ob potoku 15. M-2478 PRIKOLICO BRAKO PRODAM. Murska Sobota, Trstenjakova 11. M-2479
DETELJO ZA KOŠNJO, 36 arov, prodam. Gradišče 14. M-2480
DOBRO DOMAČE VINO (ara-mon, jurka), 100 I, prodamo. Petanjci 103 (Kosovi). M-2453 GOLF 130 GLJ, 1982, prevoženih 30.000 km, prodam. Bratonci 94, telefon 71-071. M-2453 MOTORNO ŽAGO UGODNO PRODAM. Čikečka vas 10. M-2454
RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam za 1.250.000 din. Telefon: 069 81-879. M-2293
TRAVO ZA KOŠNJO, slamo v balah in koruzo na storžih prodam. Vaneča 47. M-2455 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in 1400 rabljenih zidakov ter vino prodam. Puconci 23 a. M-2456
OJAČEVALEC SOUND CITY, 150 W, z zvočniki, prodam. Informacije po telefonu: 71-502. M-2457
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 40 (pri kapeli). M-2458
VINO (ŠMARNICA) naprodaj. Filovci 64, M-2460
TRAVNIK, rajon Bratonci—Do kležovje, 27 arov, ugodno prodam. Bratonci 109. M-2461 ZVOČNIK JBL 200 W-2225 H (2 kosa), TROBLJE, visokotonci, RENKUS-HEINZ, 50 W (2 kosa), in FLENGER IBANEZ RO-LAND-CUIBE, 40 W, ugodno prodam. Bojnec, Telefon: 23-245, int. 21. M-2461 MOTORNO KOLO TOMOS PUCH, 175 ccm, prodam. Štefan Tivadar, Murska Sobota, Prešernova 22. M-2462
BREJO KRAVO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2463 HIŠO MARLES S FASADO (elemente), 127 m2, ugodno prodam. V račun vzamem do dve leti star avto. Telefon: 062 38-672 - od 15. do 16. ure. M-2465 FORD ESCORD IN BARVNI TELEVIZOR UGODNO PRODAM. Čarni, Murska Sobota, Titova 11 b. M-2426 ITALIJANSKO KOLO KROS IN ŠIVALNI STROJ DANICA ELEKTRONIK UGODNO PRODAM. Telefon: 25-266. M-2428 PLINSKO-ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE prodam. Čenar, Staneta Rozmana 2, telefon: 21-486. M-2429
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, nov, prodam ali zamenjam za starejšega z doplačilom. Naslov v upravi lista. M-2430 FANTOVSKE OBLEKE (14 do 18 let) in električni brivski aparat (nov) ugodno prodam. Mladinska 60, M. Sobota. M-2433 OSTREŠJE, 5 x 20 m, rabljeno, in traktor ZETOR 5718 s kabino prodam. Fokovci 57. M-2434 TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Partizanska 6, Rakičan. M-2435
Z 101 SPECIAL, letnik 1979, ugodno prodam. Kerčmar, Pe-skovci 41 ali tel.: 21-263, popoldan. M-2436
KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Štefan Tratnjek, Gančani 26/M-2437 TELIČKO, staro 16 mesecev, za nadaljnjo rejo, zaradi smrti v družini prodam. Oglasite se vsak dan po 15. uri pri Čahuku, Sebe-borci 73. M-2438 MOTORNO KOSILNICO BUCHER SIP Šempeter, primerno za hribovite predele, zelo malo rabljeno, prodam. Rankovci 45. M-2439 PUHALNIK TAJFUN za seno in kad za vino, 500 1, prodam. Gorica 60 a. M-2441
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Nisem dovolil, da bi te izgubil, a usoda hotela je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
V SPOMIN
26. maja minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in zet
w
Franc Zujs
iz Ženavelj
V naših srcih živiš in spomin na tebe bo ostal do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem preranem grobu.
ZAHVALA
Kruta usoda nam je vzela našo drago ženo, mamo, staro mamo, sestro, svakinjo in botro
Angelo Sinic
roj. Grabar iz Apač
GRADBENO PARCELO v Pre-danovcih 59 prodam. M-2443 MALE PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Murski Črnci 18. M-2445
GOLF GL, letnik 1981, ugodno prodam. Tel.: 71-483. M-2446 ZASTAVO 750, letnik 1984, prevoženih 10.000 km, postelji z vložkoma in slamo v balah prodam. Mlajtinci 26 ali tel.: 069 48-323. M-2447
GARDEROBNO OMARO in črno-beli televizor prodam. Tel.: 21-680. M-2449
TRAVO za košnjo sena prodam. Fister, Vrtna 2, Bakovci. M-2450 TELEVIZOR, črno-beli, kasetofon in sod, 380 1, za belo vino, prodam. Markišavci 29. M-2484 MAČE PUJSKE prodam. Nemčavci '35 a. M-2487
ŽITNI KOMBANJ MASEY HARIS 630, dolžina kose 1,80 m, prodam. Velnar, Vučja Gomila 131, tel.: 76-212. M-2488 TRAVO ZA KOŠNJO, prodam. Šalamenci 26. M-2489
MOPED T 12 prodam. Strehovci 54. M-2490
Z 101 GTL 55, staro leto in pol, moped APN 4, generalno obnovljen, in avtomobilsko prikolico, od 350 do 500 kg, prodam. Jakovljevič, M. Sobota, Staneta Rozmana 12. M-2492
kupim
MOTOKULTIVATOR S FRE-ZO IN KOSO KUPIM. Telefon zvečer: 21 840. M-2364 PUHALNIK ZA SENO S PRIKLJUČKI ZA ENOFAZNI TOK KUPIM. Mira Ornik, Negova 75, p. Spodnji Ivanjci. M-2385
GRADBENO PARCELO V OKOLIŠU KROG, SATAHOV-CI, Črnci, Tišina ali Gradišče kupim. Telefon: 24 323. M-2410 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Ponudbe pod: ZDOMEC. M-2448
BUKOVA DRVA (4 m3) kupim. Marina Jovanovič, Mekotnjak 36 b, 69240 Ljutomer. M-OP
Rokometni klub Krog prireja tradicionalno tombolo, ki bo 3. junija 1986 ob 14. uri na prireditvenem prostora v Krogu.
DOBITKI:
1.000.000.- dm, 500.000,— din, moped m še vrsta dragih lepih dobitkov.
VABLJENI
sobe
Enosobno stanovanje v Murski Soboti vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-2392
Sobo s kopalnico dam v najem s 1. julijem. Irma Flisar, Murska Sobota, Mladinska 20 a. M-2397
zaposlitve
ŽENSKO ZA ČIŠČENJE STANOVANJA, enkrat tedensko, iš-čem. Murska Sobota, Cankarjeva 14. M-2451
ŽENSKO, od 50 do 55 let, IŠČEM ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU. Naslov v upravi lista. M-2455
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM SAMOSTOJNO NATAKARICO. Hrana in stanovanje v hiši, nedelje in ponedeljki prosti, drugo po dogovoru. Gostišče Blažun, Če-sta talcev 7, Kranj, telefon: 064 22 061. M-2396
GOSTIŠČE PENZION TOPLER, POLJANE 10, PREVALJE, ZAPOSLI DVE NATAKARICI, DVE KUHARICI IN SOBARICO. Hrana in stanovanje zagotovljena. Osebni dohodek po dogovoru. Telefon: 062 851 306. IN-19075 NATAKARICA DOBI ZAPOSLITEV ZA DELO V BIFEJU. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon: (061) 881 368. M-MM GOSTILNA V KRANJU ZAPOSLI KUHARICO IN DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI. Telefon: 064 29 960. M-OP
razno
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis po telefonu: 062 774 806. Popravimo na vašem domu. Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-2269
30-LETNI ZAPOSLEN FANT S KMETIJO, 3 ha, želi spoznati žensko, staro 22—23 let, lahko z otrokom. Ponudbe na upravo lista pod »OSAMLJEN«. M-2379
PREKLIC! '
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 7697-6, izdane pri HKS KZ Panonka, Murska Sobota. Franc Matjašec, Renkovci 42, p. Turnišče. M-2389
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost INDEKSA 11-278, izdanega 3.10. 1984 na Srednješolskem centru, M. Sobota, tehniško-pedagoške smeri. Simona Mesarič, Dokle-žovje, p. Beltinci. M-2409
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne šole za industrijske kovinarje Maribor, pri Tamu, izdanega leta 1974. Alojz Šinko, Rogašovci 22. M-2427
ČEBELARSKO DRUŠTVO GRAD VABI 25. maja ob 13. uri NA DRUŽABNO SREČANJE - PIKNIK S SREČELOVOM PRED STARIM GRADOM. Vljudno vabljeni. M-2440
Stetan Dravec (direktor in glavcni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol. 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči-račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5.049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, zasuli njen prerani grob s cvetjem in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči obema govornikoma, gasilcem GD Apače — sektorja Apače in Občinske gasilske zveze Gornja Radgona. Hvala tudi gospodu duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Apače, 13. maj 1986
VSI NJENI
cSTRAM 22
WSTflllKy	M A J A ‘IMS
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, dedek in brat
Franc Grabar
iz M. Sobote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom Certusa, Zobne ambulante in sozda ABC Pomurka AOP, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju intenzivne nege kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti za požrtvovalnost med njegovim zdravljenjem, g. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, predstavniku KS in predstavniku Certusa za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Majda z Andrejčkom, hčerka Jelka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ode in pradedek
Pavel Rojko
krojaški mojster
s Cankove
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Prisrčna hvala dr. Peričevi, g. župniku, pevcem ih predstavniku KS za poslovilne besede, kolektivoma Elektra Murska Sobota—Cankova in KZ Panonku M. Sobota—Cankova ter LD Cankova.
Cankova, 12. maja 1986
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
16. maja 1986 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Lenarčič
mlinar
iz Markovec
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena in ti vzame tisto, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov!
V SPOMIN
26. maja mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda iztrgala od nas našega dragega moža, očeta, sina, brata, zeta, botra in stri-
ca
Jožeta Kuronjo
iz Neradnovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
Z bolečino v srcu se spominjamo nate in ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in boleč spomin nate, ki ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: žena Emilija, posvojeni sin Drago in vse drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je zapustila naša ljuba sestra
Ema Puhan
iz Bogojine
Vsem, ki ste v najtežjih trenutkih bili z nami, naša topla zahvala. Posebna hvala sosedom, sorodnikom in vaščanom Bogojine, ki so bili naši sestri v pomoč med njeno boleznijo, jo spoštovali in imeli radi.
28. aprila 1986
VSI NJENI
Odhajam! Kaj že?
Kaj res naj pridem v spomine? A toliko tega je še, kar sem hotel povedati.
Odhajam. A še sem tu.
ZAHVALA
Nenadoma in nepričakovano nas je komaj v 30. letu zapustil naš dragi mož, očka, brat in vnuk
Vlado Pavlin jek
iz Strukovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na poslednji poti, mu darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala družinama Pavlinjek iz Murske Sobote, vsem dobrim sosedom, pevcem žalostik, g. duhovniku in tov. Bukvičevi za besede slovesa ob odprtem grobu.
VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
23. aprila nas je v 87. letu starosti tiho in mirno, kot je živela, brez slovesa za vedno
zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
Marija Kam plin
iz Lendavskih Goric
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Antoniču za lajšanje bolečin in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Bariča, zet Pavel in vnuk Karel iz Amerike
ZAHVALA
V 41. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil
Štefan Žganjar
iz Markišavec
Iskreno se zavaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom in govornikom Agromerkurja, Društva šoferjev in avtomehanikov, KS in GD Markišavci za poslovilne besede. Zahvala velja tudi kolektivu Agromerkurja in ozda Mura tozd Perilo za razumevanje in pomoč. Hvala tudi domačim in drugim gasilcem ter Natašinim sošolcem in razredničarki OŠ Daneta Šu-menjaka iz M. Sobote, ki so pospremili dragega pokojnika na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani.
Markišavci, 19. aprila 1986
VSI NJEGOVI
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
in mirno nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož oče in stari oče
Karel Hajdinjak
iz Otovec
V teh težkih trenutkih, se strti od bolečine iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem ter vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na vrt počitka, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam žalostink ter predstavniku KS tov. Škerlaku za besede slovesa.
Posebna hvala vsem dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Otovci, 3. maj 1986
Njegovi žalujoči: žena Jožefa, hčerka Frida ter sinovi Albert, Rudi in Karel z družinami
Brez slovesa si odšla od nas. še slutili nismo, da se več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga in dobra žena, mama, orna, praoma in sestra
Terezija Gomboc
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaliuiemn
ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani d^m^ sosedom, znancem in prijateljem, nosnrpmii; v tv ’ darovab vence in šopke, nam izrekli sožalje ter jo
Posebna zahvala družbama Risar in°	njen' Zadnjl P0“'
stim, ki so darovali za sv. maše, predstavnih Mure la n^T P08”*"1 obred in vsem IMP plZjaVn AP cenus 6 k°lektiV°m Mura’
M. Sobota, 10. maja 1986
Žalujoči: mož Štefan, hčerki Nada in Marjeta, ter sinova Gusti in Fnri , a.......
VESTNIK, 22. MAJA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
3. OBMOČNO SREČANJE GONSKI OBČINI
KOVINARJEV V GORNJERAD-
Največ varilcev
Množična
TURISTIČNI NAGELJ ZA
»VERZENSKE«
Letošnje medobčinsko srečanje kovinarjev Pomurja je bilo najmnožičnejše do sedaj, saj se jih je prijavilo čez sto, tekmovalo pa 87 delavcev. Prišli so iz 15 delovnih organizacij kovinske stroke iz Pomurja in sicer iz šestih DO lendavske občine, iz štirih DO radgonske in obo-ške občine in iz ene DO Ijuto-
Pomurski kovinarji so letos tekmovali v radgonski občini. V Avto-radgoni avtomehaniki, v EIradu orodjarji in rezkalci in v Tovarni polnilne opreme brusilci, strugarji in varilci.
merske občine. Največ tekmovalcev je bilo iz IMP Panonije.
Praktični del tekmovanja se je začel že po šesti uri, ko so se zbrali v kongresni dvorani v Radencih, nato pa je vse do 18. ure potekal praktični del tekmovanja v EIradu, Avtoradgo-ni in Tovarni polnilne opreme.
Zaradi velikega števila tekmovalcev (in premalo strojev) so se strugarji in rezkarji pomerili že v petek popoldne. Največ je bilo varilcev MAG (18), najboljša pa sta bila Karel Kiraly iz Primata Lendava in Marjan Perčič iz Tehnostroja, ki sta si delila prvo mesto. Plamenskih varilcev ie bilo 11, najboljša pa sta bila Stefan Temlin in Franc
POSLASTICA ZA STARE IN MLADE POMURSKE ROKERJE
Uspel koncert »ROCK ZA KIRURŠKI BLOCK«
Skoraj 900 obiskovalcev radgonskega sejmišča je ob pol dveh zjutraj odhajalo zadovoljnih, kajti prireditev, katere namen je bil zbrati nekaj sredstev za dograditev kirurškega bloka v Rakičanu, je uspela. To je bila tudi prva večja prireditev sedanjega vodstva OK ZSMS Gornja Radgona in je organizacijsko uspela. Vendar take prireditve tudi veliko stanejo, zato bi morali zbrati več sredstev od delovnih organizacij (oziroma bi jih morale te prispevati). Zato je ostalo čistega dobička, ki bo namenjen kirurgiji, le okrog ISO tisoč dinarjev, čeprav so vsi nastopajoči prepevali in igrali zastonj. Obiskovalce so najbolj razvneli Agropopovci s svojo Šerbi, Hari Margot, De Gazelas, Vlado Kreslin in Martin Krpan, pa M. A. S. H, Korisne životinje, Darko Horvat in tudi drugi — pač odvisno od okusa. Za pijačo in jedačo poskrbljeno — so zagotovili v tozdu Grozd. Pojedlo se je bolj malo, malo točeno pivo (po navadi pod mero) pa je bilo dražje kot v hotelu — po 300 dinarjev.	bp
>LJUBLJANSKI< MADŽARI V PORABJU - V Porabju smo pred kratkim srečali skupino članov Madžarskega kulturnega društva Petofi Sandor iz Ljubljane, ki so si ogledali kulturno-zgodo-vinske značilnosti tega predela Železne županije, v Števanovcih pa so pripravili dvojezični kulturni večer, na katerem je nastopila tudi slovenska folklorna skupina iz Sakalovec.
Vodja strokovne ekskurzije Estera Pleša je v pozdravnem nagovoru med drugim dejala, da so glavne naloge Madžarskega kulturnega društva Petofi Sandor, ki deluje v Ljubljani že okrog 20 let, ohranjanje madžarskega jezika in razvijanje kulturne dejavnosti v materinščini. Društvo vključuje okrog 30 članov. To so Madžari iz Vojvodine, pripadniki madžarske narodnosti iz Pomurja, pa tudi Slovenci in Srbi (družinski člani, prijatelji) se vključujejo. Pritegnili pa so tudi nekatere porabske Slovence, ki študirajo v Ljubljani. Na fotografiji je skupina članov pred pionirskim taborom v Števanovcih.
Vegi oba iz IMP Panonije. Tudi strugarjev je tekmovalo 11, prva dva sta Branko Meglič iz TPO in Maks Zabavnik iz Teh-nostroja Ljutomer. Rezkarjev je bilo 10, prvo mesto je dosegel Anton Diirnbek iz Elrada in Ludvik Jug iz IMP Panonije. Med varilci TIG je bil najboljši Zdenko Kovač iz IMP Panoni
je, med brusilci pa Stanislav Oblak iz Liva Rogaševci. Najboljša orodjarja (bilo jih je 7) sta Branko Bertalanič iz Elrada in Drago Kuzmič iz Liva, med mehaniki pa sta v skupini Diesel (9 tekmovalcev) bila najboljša Albin Horvat iz Avto-radgone in Martin Kelenc iz Ina-Nafte Lendava, pri skupini OTTO pa Robert Gone in Alojz Pahor oba iz Ina-Nafte. Tekmovali so tudi varilci skupine REO, kjer sta bila najboljša Esad Mahadžič iz Ina-Nafte in Milivoje Milosavljevič iz SCT Lendava. Vsi ti se bodo udeležili 10. republiškega srečanja kovinarjev od 5. do 7. junija v Ravnah na Koroškem.
bp
gonj se je i 1. maja zbralo skoraj štiristo glasbenikov, ki so v počastitev 35-Ietnice domače godbe na pihala izvedli revijo pihalnih orkestrov severovzhodne Slovenije. Nastopilo jih je devet, ker je deseti — ljutomerski pihalni orkester — zaradi bolezni ostal brez kapelnika, med njimi pa je bil kot gost tudi pihalni orkester iz Krobotecka na Gradiščanskem v Avstriji. Radgonska godba na pihala bo obisk vrnila v začetku junija, na prireditvi, ki jo je označevala množi-J čnost, tako nastopajočih koA obiskovalcev (kljub sporednim^ prireditvam, ki so tistega dne potekale v mestu ob meji), pa so podelili tudi Spominska darila. Prejeli so jih Franjo Hojs, Stanko Volf, Franc Škrobar in Franjo Irgolič, ki sodelujejo pri godbi že od njenega nastanka. Večina med naštetimi je te dni praznovala tudi osebni jubilej — 50-letni-co, srečanje z Abrahamom pa so proslavili z uspelo prireditvijo, ki je zadovoljila tudi po strokovni plati.
SLO IN DS
Regijsko tekmovanje ob Bukovniškem
jezeru
Po občinskih tekmovanjih mladih v znanju in veščinah in SLO in DS bo regijsko tekmovanje v torek, 3. junija ob Bukovniškem jezeru. Tako je sklenil odbor za pripravo in izvedbo tek
movanja mladih pri občinski konferenci SZDL Lendava na zadnji seji.
Sodelovalo bo 12 ekip iz osnovnih šol, 10 ekip iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja in 2 ekipi izven-šolske mladine. Na tekmovanju, ki je vsakoletna manifestacija obrambne pripravljenosti mladih, se bodo mladi iz Pomurja pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju. Teoretični del zajema med drugim tudi poznavanje zgodovine NOB v lendavski občini.
Tekmovalna proga bo v okolici Bukovniškega jezera — Trajbarjeve zidanice — Voglerjeve koče, torej na delu poti Prekmurske čete.
F. Maučec
PROTEST AVSTRIJSKIH KMETOV
nvnen ču
AUE1

Prejšnji petek, 16. maja, so avstrijski kmetje s traktorji blokirali mejne prehode na Šentilju, v Gornji Radgoni in Gederovcih. S tem so želeli izraziti nezadovoljstvo zaradi uradne državne politike Avstrije do kmetijstva. Status kmetov se nenehno slabša, za svoje pridelke ne dobijo toliko, kolikor si zaslužijo, nov vinski zakon pa je splošno nezadovoljstvo le še pospešil.
Na drugi strani mednarodnega mejnega prehoda Šentilj se je zvrstilo okrog 600 traktorjev, na drugi strani Mostu prijateljstva pa okrog 200. Blokada je trajala od 10. do 16. ure. Pri tem pa so bili najbolj prizadeti šoferji tovornjakov, ki bi morali biti že v petek na odvzemnih postajah v Nemčiji ali drugod v Zahodni Evropi. V soboto in nedeljo namreč ne smejo voziti. bp
V nedeljo zvečer je RTV Ljubljana pripela turistični nagelj Veržencem. Če na kratko povzamemo utemeljitev, so nagelj prejeli za dolgoletno turistično-olepše-valno dejavnost v celotni krajevni skupnosti, za nenehno kakovostno rast turistične dejavnosti in za skrb, ki jo namenjajo vzgoji mladih v turistični dejavnosti.
Ta turistični nagelj so prejeli ravno v času praznovanja 6. krajevnega praznika in isti dan, ko so priredili osrednjo prireditev letošnjega 20. Meseca narcis.
Že dopoldne so na slavnostni
"enih organizacij krajevne skupnosti poudarili pomen turističnega razvoja kraja in okolice z vsemi pridobitvami, ki so jih zgradili z lastnim delom in krajevnim samoprispevkom. Slavnostni govornik, Milan Kemperle, predsednik skupščine krajevne skupnosti, je s številkami in podatki predstavil prizadevanja zadnjih dveh let in se istočasno zahvalil vsem v krajevni skupnosti za razumevanje, solidarnost in voljo do dela. Kajti le s tem so krajani dosegli to, kar imajo.
Franc Kardinar, predsednik KK SZDL Veržej, je Marici Rau-ter, Štefanu Kuharju in Stanku Muhiču iz Veržeja ter Adelbertu Jandlu iz Grlave in OO ZSMS Grlava, Krištanci in Šalinci izročil priznanja in bronaste znake OF za dosežke in aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, razvoju krajevne samouprave in za aktivistično delo. Skupščina krajevne skupnosti — v njenem imenu Alojz Prelog, predsednik sveta KS — pa je Janezu Kuharju, Feliksu Jurešu, Antonu Ferencu in Metki Svetlik podelil priznanja za uspešno delo v krajevni skupnosti oz. za delo pri uresničitvi referendumskega programa. Na slavnostni seji so v kulturnem programu sodelovali člani mladinskega mešane-
—— G O B ARSTVOp---------------------
Začetek sezone
Geza Malačič se že od mladega ukvarja z gobarjenjem, seveda v svojem prostem času. V nedeljo se je oglasil v našem uredništvu z zajetno vrečko nabranih gob, med katerimi je bila tudi orjaška ajdovka, ki jo lahko vidite na fotografiji. Minulo nedeljo je nabral okoli 4 kilograme gob in trofejna je bila težka skoraj četrtino njegovega plena. Sicer pa, izkušen gobar Geza Malačič za letos napoveduje uspešno gobarsko sezono, saj je prve užitne gozdne plodove nabral že 30. aprila letos. Njemu in vsem gobarjem lahko želimo samo dober pogled in uspešno sezono!
D. L.
Mi  MM Ml  MM MM MM MM MM MB
* V lanskem letu manj kaznivih dejanj *
Na območju Uprave za notranje zadeve M. Sobota so lani obravnavali 2210 kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z letom 1984 za 9,6 odstotka manj. Od skupnega števila obravnavanih kaznivih dejanj jih je največ s področja splošne kriminalitete. S področja gospodarske kriminalitete je bilo obravnavanih 209 kaznivih dejanj. Še vedno je največ tatvin na škodo družbenega premoženja. Sledijo poneverbe in goljufije na škodo družbenega premoženja ter izdaja nekritih čekov. V lanskem letu se je občutno zmanjšalo število kaznivih dejanj grabeža, to je najhujše oblike gospodarskega
Med številnimi igrami, ki so popestrile nedeljsko popoldne, so bile nekatere prav »divje«. Tako recimo tudi ta, kjer so fantje morali nadomeščati konje pri vleki giga. Nekatera dekleta pa so prav uživala.
ga noneta in moškega okteta iz Veržeja. Po slavnostni seji so najprej odprli razstavno-prodajni kramarski sejem.
Osrednja prireditev pa se je začela ob 14. uri. V povorki so ljudje iz celotne krajevne skupnosti najprej predstavili značilnosti krajev, običaje in navade.
Seveda ni manjkal voz s simbolom — narciso. Videli smo tudi najrazličnejše kmetijske stroje od
Med najpomembnejšimi nalogami, ki so jih v minulem obdobju v krajejevni skupnosti končali, je tudi gradnja telefonskega omrežja. Na slavnostni seji so to gradnjo tudi prisrčno predstavili. Posebna telefonska linija, ki so jo napeljali in jo tudi ozvočili v prostoru, kjer je bila slavnostna seja, je delovala in tako so kar s seje poklicali Bunčane. Tako so telefon tudi uradno predali namenu.
kriminala, vendar pa je to posledica sprememb kazenskega zakona, ne pa discipline, kar potrjuje več kaznivih dejanj poneverbe. Vse več je zavarovalnih goljufij, ko lastniki poškodovanih avtomobilov poskušajo priti do odškodnine, čeprav do nje niso upravičeni. Nekoliko manj je kaznivih dejanj tihotapstva in nedovoljene trgovine. Še vedno odkrijejo največ gospodarskega kriminala organi za notranje zadeve v lastni dejavnosti, kar pomeni, da družbena samozaščita v organizacijah združenega dela na tem področju ni aktivna, posebno to velja za samoupravne delavske kontrole, ki niso dale


nekdaj pa do danes in še mnogo zanimivega.
Popoldan pa je organizator popestril z različnimi igrami, ki so nastale na podlagi značilnosti krajevne skupnosti. Tekmovale so štiri vasi: Veržej, Bunčani, Šalinci in Banovci. Po končnem seštevku je vrstni red bil takšen: zmagala je ekipa Šalinec, drugi so bili Verženci, tretje mesto je zasedla ekipa iz Bunčan in na četrto so se uvrstili Banovčani.
Popoldan se je nagibal že v večer in številni obiskovalci so se kar naprej prijetno zabavali ob zvokih ansambla Komet in ob vonju številnih dobrot, ki so jih pripravili na prireditvi. Vrhunec pa je- bil vsekakor z izbiro letošnje miss narcis. Do prihodnjega leta bo ta naslov nosila Brigita Klemenčič iz Murske Sobote, sicer pa dijakinja Srednje kmetijske šole v Rakičanu, njeni spremljevalki pa sta Evica Pavličič iz Radenc, zaposlena v hotelu Radin, in dijakinja CPŠ Lidija Štuhec iz Vučje vasi.
Dušan Loparnik
nobene ovadbe, čeprav bi lah- I ko največ prispevale k prepre- I čitvi in odkrivanju tega krimi-  nala, kar bi vplivalo tudi na delo drugih organov. V številnih I razpravah v najrazličnejših or-  ganih in organizacijah je govor | o tem, kako nekateri izrabljajo družbeno premoženje, ko pa — pride do tega, da je potrebno  takšne ljudi imenovati, ostane I vse po starem, torej krivci so,  vendar jih nihče ne želi imeno- _____ vati. Kljub vsemu pa je zadovoljivo to, da ni večjih gospo-  darskih prekrškov.	I
Jani D.
STRAN 24
VESTNIK, 22. MAJA 1986