ZIt pokopan* Vo angleškein izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 16. nadaljevanje. Pač pa je še tisto noč hotel pobegniti črez mejo. Sumil sem seve. da bo kaj takega poskusil, in sem se primerno pripravil še preden sem šel k njemu na ofoisk. Poslal sem mu še tisti večer tajnega policista v jhišo. Sledil je beguncu v mojem avtomobilu na vlak,v se odpeljal z njim do obmejne postaje in ga tam «stavil.« Molk je zavladal v dvorani. Iz hodnika in iz ulice so se čuli posamezni glasovi, oekdo je ponavljal spodaj stoječim množicam izjave gospoda Aleksandra Delmonte. Šime Biaž je skočil s stola in z izbuljenirni očmi strmel v pričo, sodniki so molčali in ogkdovali predložene rokopise, dr/.avni pravdnik je hitel pisati. «Sedaj pride na vrsto «on« —!« Tako je šlo šcpetaje od ust do ust, prestopilo prag sodne dvorane in se razneslo po hodnikih in na ulico. Stopnjema je rastlo razburjenje, ko so pripovedorale priče, napetost se je dvigala, čim jasneje so kazale izpovedbe, da morebiti ulegne Aleš Blaž res še živeti. Ko je povcdal gospod Aleksander Dclmonlc svoj zadnji stavek, je nastala velika tihota. Vse je pričakovalo, da ee bo oglasil razkrinkani Alcš Blaž. Pa sodni dvor je odredil kratek odmor. Delmontovi dokazi so bili tako važni, da jih je bilo treba natančneje pregledati. Poklicali so Še tri priznane strokovnjake, da izrazijo svoje mnenje o Blaževih delih in o njegovih rokonisih, tudi kcmični izvedenec je moral prili. Občinstvo je med tem nervozno ugibalo, kaj bo sloril «on«. Založuik Ivan Dvoržak ga jc predlagal za pričo. In prišel je. Da ni odklonil, to je bi!o¦ vsekakor zelo zanimivo. Iz izjav, ki so je podale priče, je govorila velika verjctnost, da je «on« Aleš Biaž. Opiraii so se zlasti na izjave gospoda DelmonU1. In sami *i $o brali Aleševa dela, so pravili. Sorodstvo je toliko, «da se da otipati!« so trdili. «In enakost pisave —!« Spomnili so se celo, da ga poznajo po obrazu. «On je, Aleš Blaž je, pa je!« Nekateri, pa teh je bilo le maio, so se smejali. «To se da vse narediti —! Prepisoval je iz Blaževih del! In. sličnost pisave — hm! Slučaj —! In pomislite — tako velik, slaven človek, pa bl naj bil nalagal ves svet —? Čemu — ?!« Črez dobro uro se jc sodni dvor spet scstal. Obrazi sodnikov so bili mirni, odločni. Videti jim je bilo, da so si o stvaji naredili svoje mnenje in da ravnodušno pričakujcjo izjavo zadnje, pa najvažnejšc priče. Šime Blaž je posmchljivo gleda! obtoženra, državni tajnik je stal na svojem prostoru, ncpremiren, samozavestcn, hladcn. Sto in sto oči pa je bilo obrnjcnih v »njcga« —. Aleš Blaž je scdel med pričami. Miren je bi!. Njcgov obraz je bil nekoliko blcdejši kakor navadno, njegove oči so nasršeno gledale v tla, ustnice je imel tesno stisnjene —. « In tedaj vstal sodnik. «Gospod Hinko Brglez!« — Smrtna tihota je zavladala. Vse je čulilo, da je pri.šel odločilni trenutck, ki bo odgrnil zaveso od življenja vclikcga moža — ali pa zavrnil donmevanje gospoda Ddmonte kot i/:mišljotino prcnapelih možgan Z drhtečo napetostjo je vse Čakalo. Celo hladni državni pravdnik se jc nervozno prijemal za. koničasto brado. «Gospod Hinko Brglez! Založnik Ivan Dvoržak vas je predlagal za pričo. Naš slučaj se končno na vse zadnje suče krog enega vprašanja, — vprašanja, ki vam ga bom sedalje stavil —. Povejte nam. ali ste vi pisatelj Aleš Blaž ali ne?« — Pred leti kedaj bi se bil Aleš Blaž tega vprašanja uslrašil. Ne bil bi si upal povedati svojega imena, zmedeno, plašnopi bil gledal krog sebe, kolena bi mu klecala, mrzla polt bi ga oblivala, jecljaje, negofovo bi bil govoril. Današnji Aleš Blaž je bil drugačen. O njegovi bo•ečnosti ni bilo slcdu več. Ozdravel je, prebolel je svojo usodno značajno slabost. Nevoljen sk«r in z nagubanim čelom je gkdal sodnike, pa miren je bil, odločen, samozavesten in ponosno je povedal, da je donelo v smrtno tišhio dvorane: «Da, jaz sem Aleš Blaž!« — Za hip je bilo še vse tiho po dvorani, kot bi bila doiga in željno pričakovana izjava za poslušalce prencverjetna in nemogoča in kot bi potrebovali nekaj časa, preden sc sprijaznijo z dcjstvom, da še živi človck, ki so ga pred dobrimi dvemi leti slovesno pokopali in za njim žalovali. In nalo je en sam klic iz stolerih in stotcrih grl pretrgal gluhi mo!k: «Aleš Blaž —! Žhel Aleš Blaž —! Naš Aleš še živi —!« Val navdušenja je pljusknil ven na hodnik in na ulico, se odbil od sten in palač in bulnil nazaj v dvorano, množice so valovele, klobuki so Icleli v zrak, roke so se dvigale, vse je klicalo in vpi'o: «Dajle najn ga, našega Blaža! Videti ga hočemo! K okr.n naj pride —!« Zaman je zronil predsednik, zainan so roirili policaji, lcdo ye, kaj bi se bilo zgodilo, da ni priJel iz dTorare nor glas: «AleS govori —! Tiho sedaj —U Med hrupom in Sundrom je nadaljeral sodnik. «Zad«va bi bila s tem yaiim odgo-vorom pravzaprav rešena. Va*\a kjart* potrjuje izjafe drugih prifi in jim daje popoluo dokažilno moč. — jPij razložite nam <-ao rečf Ko je umrl vaS slug«, ste si tuideli njegoro ime. Cemu ste to storili?« «Ce»u —?« Očitajoče, užaljeno jc donel Alešev gias, iz njegovih oči so sršale strele, lirog usten mu je iegala grenka trpkost. To je bil res tisti Aleš Blaž, kakršnega so poznali \z njegoTlh del, neustrašen, poguinen, bojevit, ostcr in reaek v besedah, uničujoč t kritiki, odločen in jcklen y sodbi. «čemu —, me rprašatel To vam veui prav toliko povedati, kakor če bi rne vpraali, zakaj sem t tej ali oni STOji povesli orisal zna(?aje oseb tako in ne drugače! Morcbiti je temu kriva moja nekdanja — nekdanja pravim, ker sedaj sem jo srečno prebolel — znEČajna slabost, moj strah pred javnostjo. Morebiti pa so temu krivi ludi drugi ljudje —. Vse sem v;im dal, k*r sem.imel, svoje zmožnosti, svoj denar, &voj čas, svojo srčno kri sem vsm dajal s svojirai deli —. In še več bi vam bil rad dal. Izpopolniti sem se kotel, Telike idealc sem hotel doseči, z Teseljem bi bil dclal. ustvarjal šc večja dela —. In kaj ste yi storili? Vi, ki sitc poklicani zastopniki jivnosti, poklicani varuhi umelr.osti in kulture —! Šc zmenili s« niste zame, prezirljivo ste ili mimo mojik polreb. LjudslTO me je LnpoTalo ui bralo. s\ ste obogateli od mojega d«la, jas pa sem •bubožal. Uničili sl« wd noje ideale, strU at« Bii m<4» r*r» t p«it«n*st itmškt, «*j« tct* t ideale —. Ali je čudno, da seir: zasovražil javnost, svet in tsc, ki so tako hudo grešili nad menoj, ali je čudno, da &tm se umakoil in se skril? Ujezilo me je to življenje, poiskal sem si drugega, mlr sem hotel LmclL — Cemu mc zasledujete, zakaj mi ne daste miru? šel sem iz življcnja, pa ta. menoj ste prišli! Zakaj me ne pustite da žifim kakor sam hočem? — Se tole vam bom povedal. Ne bilo bi ini treba priti sem. Kaj mene briga, če s« toži moj sorodnik z mojim založnikom in s kraljevsko akademijo! Pmoščil bi založniku in tudi akademiji, da prav pošteno nasedeta. To bi bila pravična lcazen za vse kriTice, ki sta mi jih storila. Nikakor mc nc poprašujte, kaj sta mi storila! Poncs in skromnost mi branita, d« bi o tem govoril. Le to rečem, da bi ne bHo treba vsega tega, kar se danes tukaj godi, či bi bili ti ljudje pošteni in pravični do mene —. Pa bodil Priznam, da imam tndi jaz slabosti in da sem zagrešil tudi jaz prestopke, za katere me najbrž že čaka kazen. Zalo nočem vračaii hudega s hudim. Prižel sem, da rešim čast založniku in kraljevski akademiji, — njima, ki sla največ zagrešila na meni. Izjaril sem in izjaTljam še enkrat, da sem A]eš Blaž, da so moja last tista tri dela, ki je zavoljo njih danes tožen založnik, in da mu dam polno oblast, jih založiti in izdati kakor vsa druga moja prejšnja dela. — Sedaj pa ne pustite pri miru!« Komaj zadržano ljudsko navdušenje je iznova ztvaloTelo. Uglušujoče ploskanje, burno vzklikanje jc kakor yihar završalo po razsežni dTorani. »Živijo AlešU —¦ «2ivcla plemenitost!« —- «Ftj akademija! Fej Dvoriak!< j« donelo vs« vprek, Ijudje na kodniku so pritisatli r AronuD«, tml r drorui so pritiwili oaprej, ži ske so kričale, s treskom s« je podrla _pregraj«, vldjub ugovorom ia naporom slug in policije so se preriniB odlični inožje k Blažu, ga objemali, mu stiskali rok« •-—.In iznova in redno nanoTO je izbsuhnilo naTdnienje in si dalo duška v TzklLkanju in ploskanju. I^s malokdo je opazil gručo Ijudi, ki se je tftirala krog ftlraeua Blaža. S prezirljiTim smehom na »ubeni, koiiJenem obrazu j« 6ime Blai nekaj razlagal svojemu zagovoniiku, kazal na Aleša in krilil z rokami. ZagoTornik je stopil k predsedntku. Cele čctrt ure je trajalo, da se je polegel vihar in da je končno sodni dvor sp€t prišel do besede. «Gospod Alež Blaž«, je začel sodnik, «ložiteljev zagoTornik zahteva, da pod«tc zadostne dokaze zz svoje izjtvo. Vprašam vas lorej: Ali morete dokazati, da ste ˇ Tesnici Aleš Blaž?« Spet je zavladal molk po dvorani. Pa to je bil gro-# zeč molk. Pritajeno mrmranje je šlo po množicah, nekdo je zaklical: «Mi ne potrebujemo dokazoTf — Fej Sime Blaž!« Šime Blaž je posmehljiro gledal Alcša. «Dokazali —?« jc rekel Aleš Blaž in ponosno zamahnil z roko. «Moja dela so dokaz dorolj, da sem Aleš Blaž!« •Prepisoval bi rsak šušmnrl« je zaklical šimc. »Molčile!« ga je zavrnil predsednik. «Besedo ima _pr5ča, gospod — gospod Aleš Blai. Če hoč«le kaj poˇ•dali prosit« ra. doToljtnjel« Aimmof •rajoTomik «• jfi «(lasil. (3Kon«c pvjfaodnjič).