odgovori na vprašanja delegatov - M*ffiry.- :¦.-¦;¦-'¦.: ' ' .•¦.:-¦:. ¦=" :¦:¦..•;.¦.•-!¦•.¦. KRAJEVNA SKUPNOST BARJE: : : , i- »: VPRAŠANJE, postavljeno na 12. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 27. 3. 1979: 1. Krajani naše KS zahtevajo, da se takoj javno razgrne točen potek trase južne obvoznice z vsemi detajli. 2. Kakšen bo vpliv ceste na poplavno področje, oz. kaj lahko pričakujemo glede na to, da bo cesta presekala to področje na dva dela? 3. Kakšni so predvideni poteki Ižanske ceste in Peruzzijeve ceste, in ali je res, da bo Ižanska cesta postala lokalna cesta, kar nekateri trdijo? 4. Kateri objekti bodo rušeni in kdaj? 5. Kako bo cesta s svojo obremenitvijo vplivala na objekte v neposredni bližini na predvideno posedanje same ceste in razum-Ijivo tudi okoliškega terena? 6. Stanje prizadetih objektov je potrebno pred pričetkom grad-nje pregledati, da bi setako izognili eventualnim kasnejšim zahte-vam posameznikov. 7. Kako bo rešeno odvodnjavanje objektov in zemtjišč? 8. Kako bo rešen dostop do objektov v neposredni bližini ceste na južnem delu, kjer je 17 stanovanjskih objektov? 9. KS Barje mora biti udeležena pri lokacijskih obravnavah za tisti del, ki zadeva interese KS Barje. 10. Ker so na levem bregu Ljubljanice določena dela že v teku, prosimo za hitre odgovore. 11. Ko bomo prejeli odgovore na postavljena vprašanja, bomo sklicali zbore občanov, na katerih pričakujemo sodelovanje stro-kovnih in upravnih služb investitorja ceste. ODGOVOR: Predlog U avtocestnega sistema in mestne obvozne ceste je bil v smislu sprememb in dopolnitev GUP in Urbanističnega pro-grama javno razgrnjen v vseh petih Ijubljanskih občinah od 10. 7. do 10.9.1978. V tem času so potekale o tem sistemu v vseh obči-nah in krajevnih skupnostih javne razprave. Dne 29. 3. 1979 je mestna skupščina po predhodnem soglasju vseh petih Ijubljan-skih občin sprejela predlog U avtocestnega sistema in mestne ob-vozne ceste z upoštevanjem predlogov, ki so bili dani v javni raz-pravi. Po tem predlogu poteka južna obvozna cesta od priključka Tr-žaške ceste južno od naselja Sibirija, kjer je izveden priključek Ti-tove ceste. Obvozna cesta nato premosti Ljubljanico nad sotoč-jem z Iščico. Nato se cesta dvigne preko dolenjske železnice in Doienjske ceste na Debeli hrib nad dolino Malence. Takoj za nad-vozom je izveden priključek na Dolenjsko cesto. Na osnovi sprejetega predloga trase južne obvozne ceste izde-luje Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem lokacij-sko dokumentacijo, ki bo detajlno odgovorila na potek trase ob-vozne ceste in deviacijo obstoječe cestne mreže. Po zagotovitvah strokovnjakov Geološkega zavoda in Zveze vodnih skupnosti cesta ne bo povzročila škode na zgradbah in spremembe vod-nega režima. Vse ceste na območju KS Barje bodo z deviacijami povezane na Ižansko in Peruzzijevo cesto. Na območju Peruzzi-jeve ceste je predvidena izgradnja priključka na obvozno cesto. Pri vseh postopkih lokacijske obravnave so navzoče tudi kra-jevne skupnosti. Lokacijska dokumentacija bo izdelana predvi-doma v mesecu juniju tega leta in bo dala tudi odgovor, katere ob-jekte bo potrebno porušiti. Na lokacijskih razpravah bo vsak občan podrobno lahko seznanjen s potekom trase in spremembami, ki jih bo gradnja ceste povzročila. Na levem bregu Ljubljanice je v teku gradnja poizkusnega nasi-pa, ki bo pokazal, kakšna tehnologija gradnje bo potrebna pri na-sipih, ki bodo višji od 3 m. ..¦¦". Republiška skupnost za ceste: : Vodja programskega sektorja: Marjan Kranjc, dipl. inž., l.r. KRAJEVNA SKUPNOST BARJE: - .; •/ ; VPRAŠANJE, postavljeno na 10. seji ZKS dne 23.1.1979 in 11. seji ZKS dne 20. 2. 1979 V zvezi z zapisnikom 8. seje zasedanja vseh treh zborov občine Vič-Rudnik, ki je bilo 26. decembra 1978 in seje, ki je bila 23. ja-nuarja 1979. Pod točko 3 dnevnega reda je bila obravnavana in odobrena dotacija KS Barje za asfaltiranje Ceste v Črno vas. KS Barje ima torej odobrenih skupaj 50 milijonov din, od katerih je prejela do danes le 20 milijonov din. Kdaj bo prejela preostalih 30 milijonov din in ali obstoja možnost, da se ta znesek poveča. KS Barje torej kljub najetju kredita in lastnih prispevkov ne bo mogla sama realizirati zadane naloge. ODGOVOR: Krajevni skupnosti Barje je bilo s strani SKIS Ljubljana Vič-Rudnik nakazanih dodatnih 300.000 din meseca februarja 1979, tako da je bilo na KS Barje skupaj s prispevkom v letu 1978 naka-zanih 500.000 din. Ta sredstva bodo skupaj s sredstvi, ki jih KS zbira še iz lokalnih virov osnova za najetje kredita, ki ga bo KS na-jela pri Ljubljanski banki za modernizacijo ceste. Komunalna skupnost občine ; ";; ¦-¦-."¦ '. \J-¦-¦' ¦ -'¦'X* ¦ - Ljubljana Vič-Rudnik: ... ¦ . Predsednik IO: . Srečo Zorn, dipl. inž., l.r. ¦ ¦¦¦..•¦. . - ¦• ¦¦¦¦).. KRAJEVNA SKUPNOST PODPEČ-PRESERJE VPRAšANJE, postavljeno na 11. seji zbora krajevnih skupno-sti dne20. 2. 1979: 1. Kaj je z rekonstrukcijo ceste Podpeč-Preserje, za katero je bil idejni projekt narejen avgusta 1978. leta? 2. Kdaj je predvidena nadaljnja rekonstrukcija ceste preko Gornje Brezovice na Rakitno? ODGOVOR: ;!'f'"'''' ''rX "r "'' ;:: ''^ :-" "'"^ '"'¦--Idejni projekt za rekonstrukcijo ceste Podpeč-Preserje je bil po-sredovan pristojnemu upravnemu organu občinske sknpščine za izdajo lokacijskih smernic za gradnjo ceste, na podlagi katerih bo izpeljan lokacijski postopek ter kasneje izdelan glavni projekt, pri čemer pa lahko idejni projekt ceste sedaj služi za urbanistično konstanto pri izdelavi urbanistične dokumentacije. Lokacijske smernice še niso izdane. Sama rekonstrukcija ceste spričo mate-rialnih možnosti ni zajeta niti v programu del Komunalne skupnosti Ljubljana vič-Rudnik za leto 1979 niti v družbenoekonomskem razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. Isto velja tudi za rekonstrukcijo ceste Gornja Brezovica—Rakit-na. Rekonstrukcija obeh cest ni predvidena tudi z družbenim pla- r nom razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976>dc 1980. .-,-¦¦¦ Komunalna skupnost občine < '-'¦'.'¦- Ljubljana Vič-Rudnik: Predsednik IO: Srečo Zorn, dipl. inž., I. r. i KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 15 — HOJA, LANGUSOVA TOZD STAVBNO MIZARSTVO — DELEGAT PEVEC MARTIN VPRAŠANJE, postavljeno na 10. seji zbora združenega dela SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 1. 1979: Že nekajkrat v precej letih smo v okviru občinske skupščine raz-pravljali o uvedbi krožnega prometa proge mestnega prometa VA št. 1 — Mestni log. Določili smo lokacijo in tudi zgradili ing. cono Vič-ICU »Hoja« — TOZD »Mizarstvo, Igo, Žičnica, privatni del cone. Zaposleni v coni pa ponovno postavljamo vprašanje, kdaj bo rešen gordijski vozel omenjene proge mestnega prometa, saj v bližini nimamo avtobusnih postajališč (Tržaška — Mestni log). Pripominjam, da zaradi tega odštevamo lepe milijone SAP, za! delavski avtobus, kar z ureditvijo proge ne bi bilo potrebno. Uredi-tev proge pa narekuje tudi nadaljnja izgradnja naselja »Murgle II« ter ostalih objektov zazidave tega predela. : Smatram, da tokrat niso več potrebni izgovori, ko bo rešena trasa »Plinovoda«, obvoznice, TRP, lokacije mostu čez Mali graben. ODGOVOR: Konferenca delegacij št. 15 — Hoja Langusova, TOZD Stavbno mizarstvo, vprašanje o možnostih za podaljšanje proge št. 1 »Vižmarje—Mestni log« do novega dela industrijske cone na Viču. TOZD Mestni potniški promet ne nasprotuje podaljšanju te proge. Za to pa je predhodno potrebno: 1. Urediti traso podaljšane proge, od sedanjega do predvide-nega novega obračališča avtobusov (cesta mora biti predpisano utrjena), 2. Zgraditi novo obračališče avtobusov, s sanitarnim objektom. Ko bo vse to izvršeno, bomo poskrbeli za komisijski ogled in prevzem. V komisiji bodo predstavniki: komiteja za promet in zveze pri SML, Komunalne skupnosti občine Vič-Rudnik, oddelka za komunalne in gradbene zadeve občine Vič-Rudnik in TOZD Mestnega potniškega prometa. VIATOR, TOZD Mestni potniški promet: Direktor: Žagar Stane, 1 .r. Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik pa dodaja: Že sama konferenca delegacij je pravilno ugotovila, da je pred podaljšanjem proge potrebno ustrezno zgraditi podaljšek Ceste v Mestni log na odseku Vipavska-Tbilisijska. Problem urejanja te komunikacije pa je še vedno odprt, dokler ne bodo zgrajeni komu-nalni vodi in to vodovod in meteorna kanallzacija. V programu del IPK TOZD Mestni vodovod za leto 1979 je predvidena gradnja dveh vodovodov 0 300 in 0150 mm, medtem ko bo meteorna ka-nalizacija zgrajena v sklopu urejanja ceste, za kar pa Komunalna skupnost v letu 1979 nima zagotovljenih sredstev. Iz navedenega sledi, da je realno pričakovati ureditev ceste jn s tem podaljšanje 1 avtobusne proge šele v letu 1980. Komunalna skupnost občine : Ljubljana Vič-Rudnik: | Predsednik IO: Srečo Zorn, dipl. inž., l.r. 'S KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 12 — TOVARNA ILIRIJA TOZD NARTA — DELEGAT KRALJ ZORKA VPRAŠANJE, postavljeno na 10. seji zbora združenega dela SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 1. 1979: Zanima nas, zakaj občina Vič ne uredi s komunalno ter inšpek- cijsko službo za čiščenje pločnikov in cestišč. Niti Tržaška cesta, ki je glavna skozi Vič, ni vzdrževana, da o stranskih ne govorimo. i Zakaj ni ukrepov s sankcijami? ODGOVOR: •.,.•'. S programom del za leto 1979 je Komunalna skupnost Vič za-gotovila čiščenje Tržaške ceste in ostalih važnejših cest in to 9-krat letno strojno pometanje ter 7-krat letno spiranje poleg spo-mladanskega spiranja, ki je ravnokar v izvajanju. Program so obravnavate in sprejele vse KS ob sprejemanju programov opravljanja kolektivnih komunalnih storitev oz. ob podpisovanju samoupravnega sporazuma o združevanju sred-stev, ki je sledil program. Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik IO: Srečo Zorn, dipl. inž., i.r. KRAJEVNA SKUPNOST VNANJE GORICE VPRAŠANJE, postavljeno na 6. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 17. 10. 1978: Glede na povečan promet po cesti Brezovica-Podpeč na samo izgradnjo avto ceste nas zanima, ali je predvidena rekonstrukcija ceste Cesta v gorice (Vnanje Gorice-Vič) in kako? ODGOVOR: Rekonstrukcija ceste Vič-Vnanje gorice ni predvidena v pro-gramu del za leto 1979 niti v sedanjem srednjeročnem obdobju, tako da v bližnji prihodnosti ni pričakovati rekonstrukcije. Komunalna skupnost občine ' Ljubljana Vič-Rudnik: . Predsednik IO: Srečo Zorn, dipl. inž., I. r. KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL VPRAŠANJE, postavljeno na 11. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 2. 1979: Odvoz smeti bi želeli, da se razširi tudi na krajevno skupnost Horjul. Predlagamo, da se to obvezno uredi za vas Horjul. ODGOVOR: Organi komunalne skupnosti so že večkrat postavili zahtevo, da se območje, s katerega je organiziran redni odvoz smeti, razširi tudi na izvenmestna naselja. V ta namen je potrebno, da družbeno politična skupnost sprejme ustrezen odlok, skupščina komunalne skupnosti pa mora po predpisanem postopku sprejeti ustrezne ta-rife. Ves ta postopek mora biti zaključen v letu 1979. Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik: Predsednik IO: Srečo Zorn, dipl. inž., l.r. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA VPRAŠANJE, postavljeno na 2. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 29. 5. 1978: Ker je kanalizacija Doberdobske ulice že pereč sanitarni pro-blem, želimo zvedeti, kako daleč so priprave za izvedbo tega dela oziroma če so že zagotovljena potrebna sredstva in kdaj naj bi bila kanalizacija zgrajena? ODGOVOR: : v Ureditev kanalizacije po Doberdobski ulici je predvidena v pro-gramu del za leto 1979. Komunalna skupnost občine v^ Ljubljana Vič-Rudnik '. v ; ' Predsednik 10: ¦l: ¦''¦¦.; -";; Srečo Zorn, dipl. inž., l.r. KRAJEVNA SKUPNOST NOTRANJE GORICE VPRAŠANJE, postavljeno na 9. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 12. 1978: Ugotavljamo, da nismo vključeni v program za izgradnjo cest v letu 1979. Naša potreba in zahteva je po izdelavi »Idejnega pro-jekta na ravni del ceste Notranje gorice-Brezovica« z odpravo treh križišč z železniško progo Ljubljana-Postojna, nakar je bil predča-sno že opravljen komisijski ogled z navzočnostjo predstavnikov SOb Ljubljana Vič-Rudnik in predstavnikov železniškega in cest-nega prometa. Zaradi razmer in slabega stanja prometa na po-dročju naše krajevne skupnosti smatramo, da je že zadnji čas pri-stopiti k izdelavi idejnega projekta v letu 1979, da lahko računamo z realizacijo omenjene ceste v naslednjem srednjeročnem obdob-ju. ODGOVOR: Izdelavo idejnega projekta je prevzelo Železniško transportno podjetje Postojna v sklopu urejanja izvennivojskih križanj na ob-močju KS Vnanje gorice in Notranje gorice, s tem da bo projekt iz-delan še v letu 1979. Komunalna skupnost občine ; Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik 10: ¦ ' SREČO ZORN, dipl. inž., l.r.