m anjkajočih podatkov, s č im er si lahko razložimo, zakaj je so razm er­ no veliko p ro s to ra posvečenega faktografiji. V p rep le tenosti teh nasprotij se torej gnete besedilo Erjavčeve knjige. Študije sicer p rvo tno niso bile zasnovane kot sintetični p re ­ gledi razvoja povojne francoske es­ tetske misli ali m arksistične filo­ zofske misli o um etnosti, toda zara ­ di sm iselne u red itve in neka te rih dodatn ih pojasnil se n am za anali­ zami situacionistov, za Garaudyje- vimi, Lefebvrovimi, Goldmannovi- rni in Althusserjevimi oz. njegovih učencev nazori o um etnosti p rav ­ zaprav kot ob nekakšn ih rep rezen ­ tativnih vzorcih zarisuje gibanje nekaterih glavnih tem francoske estetske misli v času, s č im er se nam p o sred n o o d p ira tudi pogled y zgodovino te misli, ki je bila, ali je se, izredno odm evna tudi p ri nas. V tem je še p o sebna v rednost in Pom en knjige. Zato lahko sam o ob ­ žalujemo, da pisec z izjemo ene same o pom be v uvodu nikjer ne načenja vprašan ja p riso tnosti teh teorij v slovenskem prosto ru , s či­ m er bi bilo delo nedvom no še d o ­ datno osmišljeno. Toda s tem bi se seveda p rob lem atika m očno razši­ rila in presegla zastavljene.okvire, kar je verje tno razlog, d a jo Erjavec Pušča docela ob strani. Na koncu dodajm o še, da bi bibliografija, ki Jo v knjigi pogrešam o, prispevala razen svoje običajne funkcije tudi k večji preglednosti, saj so zaradi Pogostega citiranja dela navedena *e s kraticam i, uvedenim i ob prvi om em bi v tekstu, zaradi česar si ne m orem o p opo lnom a prih ran iti n e ­ po trebnega listanja in iskanja, ko ­ ristna pa bi bila m o rd a tudi uved ­ ba kazal in biografskih preglednic. Alenka K oron Aleš Erjavec e s t e t i k a i n e p i s t e m o l o ­ g i j a &ZS, Ljubljana 1984 Najnovejša knjiga Aleša Erjavca P onaša pod združujočim naslo- v°m, s katerim sta nakazana oba skrajna pola avtorjevega teo re t­ skega in teresa za vprašan ja m a r ­ ksizma, estetike in um etnosti, ki so tvorila že tem eljno os prve knjige, zelo he terogeno gradivo. M edtem ko so bile tam zbrane »študije«, pa tok ra t podnaslov »eseji in razp ra ­ ve« že drugače specificira zvrst tekstov, nastalih ob različnih p r i ­ ložnostih, a večinom a p rav tako že objavljenih po različnih jugoslo ­ vanskih časnikih in revijah in d r u ­ gih publikacijah (podrobn i p o d a t ­ ki o tem so navedeni n a zadnji s tra ­ ni knjige). In če sm o v prvi knjigi, vsebinsko tesno vezani n a analizo estetskih pogledov n a um etnost p ri neka te rih reprezenta tivn ih f rancoskih m arksističnih mislecih in filozofih, lahko opazovali Erjav­ čeve lastne poglede nekako »na delu«, po tem nam nova knjiga p o ­ nu ja priložnost, d a se, z izjemo dveh razprav v zadnjem delu, ki sta po zasnovi in obdelavi p rob lem ati­ ke bližji študijam , srečam o z njego­ vimi samostojnimi, s icer bolj po ­ ljudno pisanim i načelnim i razm is­ leki o m arksis tičnem p r is topu k um etnosti in o m arksistični es teti­ ki kot o »raziskovalnem polju«, ki naj »združi es tetiko kot filozofijo um etnosti« in »es te t ik o , kot zna­ nost o um etnostih«. (Str. 7) Petnajst prispevkov je avtor razdelil v štiri dele, svojo razdelitev p a vsebinsko obrazložil 'v uvodu, kjer je obenem m ed že znane tem e um estil še »epistemološki« vidik - epistem ološki seveda v najširšem pom enu besede - kot nekakšno stično mesto, ki lahko prispeva k osvetlitvi raziskovalnega es te tske ­ ga polja in raziskovanega polja kon k re tn e um etnosti. V uvodu tudi izvemo, da sta v tretji del knji­ ge uvrščeni poleg li terarno teoret- skega prispevka dve »epistem ološj ki« študiji (epistem ološki pod n a ­ rekovajem), zato m o rd a n e bo n a ­ pak, če si najprej skušam o razložiti ravno om enjeni »epistemološki« vidik in začnem o z njima, torej kar v sredini. Tretja študija z naslovom Arhitektura in čebele, v kateri avtor ob znam enitem M arxovem citatu iz Kapitala razglablja o historičnih pom enih pojm ov ustvarjalnost in um etnost in o vprašanju, ali tak ci­ ta t lahko pom eni analizo procesa nastajanja um etn iškega dela, torej analizo um etn iškega akta, pri če­ m e r opozarja na h istorično pogoje­ nost takega vpraševanja, je za naš nam en manj p rim erna . Pač pa je p o m e m b n a d ru g a študija z naslo ­ vom Kritika pri M arxu in marksi­ stična kritika. Tu av to r razvija misli o tem, kaj m o ra m arksistična kriti­ ka vsebovati, da ostane v pravem p o m en u besede m arksovska te r povzam e za svojo tudi Marxovo bistveno potezo, torej, kot pravi av­ tor, »brezobzirno kritiko vsega o b ­ stoječega« v smislu citiranega tre t­ jega M arxovega p ism a Rugeju. V endar se kritika p ri tem ne sm e sp rem eniti v splošno kritiko u m e t ­ nosti kot sp rev ržene ideološke sfe­ re, saj gre za posredovan odnos m ed bazo in nadstavbo, ki ga ni m oč enostavno de term in ira ti kot n ep o s re d n o do ločenost z bazo, saj bi s tem le ponovili s ta re napake. Toda Erjavčeva, n a tem m estu po ­ nu jena rešitev, češ da se raz redna in družbenozgodovinska odvis­ nost npr. m o d e rn e um etnosti »raz­ kriva n a ravni ce lo tne s truk tu re , ne pa n a ravni osam osvojene vse­ bine ali oblike«, kot je bilo to pri p retekli um etnosti, p redvsem pri delu realizm a (str. 113), n ikakor ni osvobojena vse problem atičnosti. A o tem le m im ogrede. Seveda pa tud i sam a kritika še ne zadošča, tem več m ora, če naj bo res m a r ­ ksistična, uporab lja ti dialektično m etodo, izhajati iz h istoričnega m ateria lizm a kot znanosti o zgodo­ vini, a se p ri tem zavedati končno ­ sti, nepopolnosti svojega spozna­ nja. Vključevati m ora tud i prakso, ki je družbenozgodovinska, ali kot pravi n a d rugem m estu, p rakso kot »na zgodovinski cilj u sm erjeno prakso, tem u cilju pa načelom a najbolj koristi resnica« (str. 32). Ker p a vključuje tud i prakso, p o ­ tem m o ra poleg um etnosti kot po ­ sebne oblike diskurzivne prakse upoštevati tudi d ruge p rakse in okoliščine, zato je njen p red m e t »vedno širši od um etnosti same« (str. 114). Če hoče biti s in tetična in celovita, lahko upo rab lja oz. celo m ora uporab lja ti tud i spoznanja posam eznih znanosti in tud i ne- m arksističnih sm eri s pogojem, d a prej v njih razkrije »njihovo raz­ red n o in ideološko odvisnost«. In končno, ker si tudi m arksizem kot znanost ne m ore lastiti dokončne ­ ga spoznanja, iz česa r izhaja m ož­ nost zm ote, to pom eni, da tud i m arksistična teorija ne m ore biti izvzeta iz obm očja kritike in d a to ­ rej sestavlja del p red m e ta m arksis ­ tične kritike. Če p ren esem o vse zahteve m arksistične kritike na Erjavčevo lastno delo, se m orem o nadejati, da sm o s tem kratk im prikazom os­ vetlili tudi tem eljno »epistem ološ­ ko« osnovo Etike in epistemologije, obenem pa lahko sklepam o, da pravzaprav n e gre niti ne m ore iti za novost in da so ta stališča torej »na delu« že v njegovi prvi knjigi O estetiki, um etnosti in ideologiji. A če bi n a podlagi dosedanjega prikaza te r mesta, odm erjenega kritiki, ho ­ teli sklepati še na odločilen vpliv k ritične teorije, bi gotovo naredili napako, saj bi ravnali preveč enostransko . Takoj zatem nam reč v nadaljevanju vidimo, d a se avtor ne zadovolji le s to platjo »delova­ nja«, saj pravi, d a kljub nedoseglji­ vosti popolnega spoznanja m a r ­ ksistična kritika vendarle lahko »opredeli osnovne poteze in bistvo dela, in to tako s stališči poetike kot estetike, ven d a r upoštevajoč (četudi ne eksplicitno) d ru žb en o ­ zgodovinski izvor in pom en u m e t­ niškega dela. ( .. .) Njen cilj naj bi bila (estetska) analiza različnih funkcij um etn iškega dela v do loče­ nem družbenozgodovinskem kon ­ tekstu.« (Str. 117). Gre torej za do ­ kaj op tim istično mnenje. O tem, kaj vsebuje estetski in poetski del nalog m arksistične kritike, je go­ vor na več m estih v knjigi. Avtor poudarja , d a se je t re b a um etnosti bližati konkretno , zato ni p resen e t­ ljivo, d a izhaja p redvsem iz sodob ­ ne um etnosti, m odernizm a, doga­ jan ja v um etnosti po njem, iz a lte r ­ nativne m nožične kulture, torej iz področij, k jer je m arksizem teo re t­ sko tud i že večkrat odpovedal. Te um etnosti seveda ni m ogoče razla­ gati s tradicionalnim i estetskim i kategorijami lepega, tem več naj bi bilo bistvo um etnosti zapopadeno v um etniškosti, kajti »um etnost je um etniška, kolikor skozi poetsko ali es te tsko funkcijo om ogoča člo­ veško ustvarjalnost« (str. 70). A tudi ustvarjalnost, ki preti, da bo prerasla v nekakšno »absolutizira­ no« kategorijo, je seveda h istorič ­ no pogojena, zaradi česar bi bilo, kot av to r večkrat opozarja, m orda ustrezneje govoriti o ustvarjanju ali pa celo o p roduk tu , zlasti npr. spet v um etnosti zadnjih desetih let. Za um etn iškost pa je b istvena estetska funkcija, k ije sicer res dif- ferentia specifica um etniškega dela, čep rav se lahko seli, sp rem i­ nja te r celo zapušča um e tnost v trad ic ionalnem p om enu besede, v endar n ikakor ni ed ina funkcija v um etn iškem delu. Pri pojm u es te t­ ska funkcija se av to r navezuje predvsem na češki s trukturalizem , seveda z ustreznim i korek tu ram i po znanih načelih iz epistem ološke študije. Češki s truk tu ralizem je na ­ m reč od vseh smeri, ki so se ukvar­ jale z um etn iškostjo kot tistim p ra ­ vim bistvom um etnosti, ki je v red ­ no znanstvenega raziskovanja, po njegovem še najustrezneje rešil p rob lem fundiranosti es tetske funkcije, ker je postavil estetsko norm o za človeku im anen tno (prim. str. 143, 144). P reos tane ta še po jm a poetika in estetika; Erjavec si ju zamišlja kot nu jno celoto - spom nim o se, da je to tudi osnova njegove kritike Althusserjeve teo ­ rije o um etnosti iz prve knjige - o čem er nas p repriču je naslednji ci­ tat (v k a terem je sicer govor o lite­ raturi): » . . . po eni s tran i je p ro ­ duk t človekove ustvarjalnosti - in s to s tran jo li te ra tu re in n jenega n a ­ stajanja se ukvarja poetika - po drugi s tran i pa je p re d m e t u m e t­ niške recepcije in percepcije , s či­ m er se ukvarja estetika. Seveda sta °b e s tran i povezani in ločim o ju lahko le shem atično, saj je tud i vsak bralec hkrati vsaj delno soust­ varjalec in vsak pisec je tudi bralec svojega dela.« (Str. 96). Poetika to ­ rej obravnava akt produkcije, es te ­ tika pa akt konsum pcije , pravi na d rugem m estu (str. 42). Na podlagi dosedaj povedane ­ ga najbrž lahko vidim o Aleša E r­ javca kot zagovornika celostne o b ­ ravnave um etnosti. Prizadeva si za karseda nedogm atski, dosledno historičen m arksističen pogled na um etnost, ki ne bi aprio ristično kot v raznih socrealističnih devia­ cijah d iktiral um etnosti, »ustreza­ joče« Marxovim izjavam, am pak bi lahko razložil tudi sodobno, m o ­ d e rn o um etnost, o kateri so, po njegovih besedah, nem arksistične sm eri nekajkrat povedale več od sam ega m arksizm a. Pri razlagi bistva te um etnosti se lahko o p re ravno in p redvsem na s truk tu ra li ­ zem in n a njegov koncep t li terar­ nosti, estetičnosti ali um etniškosti oz. es te tske funkcije, kakorkoli je že im enovan, ki je hkrati tista radi kalna predpostavka, s ka tero se vzpostavlja znanstveno p reučeva­ nje um etnosti. Šele obe perspek ti ­ vi skupaj tvorita eno tno razisko­ valno polje Erjavčeve m arksistične estetike, v ka terem je, kot že pove­ dano, zd ružena estetika kot filozo­ fija um etnosti in este tika kot zna­ nost o um etnostih , in sam o tako za­ snovana m arksis tična estetika je šele lahko osnova za kritiko drug ih m arksističn ih pojm ovanj o u m e t­ nosti, s tem p a tud i osnova za kri­ tiko francoskih m arksistov v p red ­ h o d n em delu. Ob preg ledu ce lo tne knjige opazimo, da se zbrani prispevki ve­ čidel gibljejo na prikazani splošni ravni, d a prevladuje načelno o b ­ ravnavanje vprašanj m arksistične estetike, ki se ne m ore povsem o- tresti včasih le provizorično naka ­ zanih, shem atičn ih rešitev. Avtor ne nadaljuje npr. s podrobnejš im analiziranjem estetske in poetske funkcije, ne ukvarja se s substan- cialnim podgrajevanjem teh ka te ­ gorij, tem več ob konk re tn ih p ri­ m erih del m o d e rn e um etnosti p redvsem zaznam uje različne hi­ s to rične oblike pojavljanja es te t­ ske funkcije - njeno bistvo je pač historično sprem enljivo - in si p r i ­ zadeva dognati pogoje tega pojav­ ljanja. Prek prvega dela, ki ob rav ­ nava sp lošne teme, drugega, kjer se zlasti v treh zapisih (Umetniško delo danes, Stvarnost umetniškega dela te r Zgodovinska zavest in govo­ rica) lo teva sodobnega dogajanja v um etnosti, p rek že prikazanega tretjega dela in zadnjega, četrtega, ki vsebuje filozofsko kritiko ru sk e ­ ga formalizma, skozi n eka te re an a ­ logije pa tud i češkega in francoske­ ga s trukturalizm a, te r poleg tega še razpravo o estetsk ih implikacijah Foucaultove epistemologije, p rek vseh teh se v štirih delih Estetike in epistemologije zares suvereno u d e ­ janja p redvsem prva skup ina za­ htev m arksistične kritike. Čeprav tvori d ruga skup ina zahtev spričo prizadevanja po celovitosti n jen in ­ tegralni del, je le-ta vsaj v do sed a ­ njem Erjavčevem pisanju konsti tu ­ tiven p£ej v svoji odso tnosti ali bo ­ lje reč en o p redvsem kot norm a. Kolikor gre za projekt, p a je seveda vsako vnaprejšnje ocenjevanje neustrezno. Dodajm o še, d a je v tekstu ostalo precej tiskovnih na­ pak, ki so npr. nared ile iz B a rthesa Berthesa, H erb a r ta H erberta , iz cogita cigota, napaka p a se je z epistemiologijo vtihotapila žal celo na naslovno stran. Alenka K oron SVETOVNA KNJIŽEVNOST Sestavila Ksenija Dolinar Leksikoni Cankarjeve založbe, serija Književnost Ljubljana 1984. Cankarjeva založba, ki v zadnjih desetih letih s is tem atično izdaja leksikalne priročnike, je v svojo zbirko m alih leksikonov vključila tud i nekaj del s področ ja li te ra tu ­ re. Najprej je izšel mali leksikon Li­ teratura (1977; 3., dopo ln jena izdaja 1984), ki v prib ližno 1900 geslih, do ­ polnjenih s 300 ilustracijam i in preglednicam i, obravnava po jm e z vseh področij li te rarne teorije in zgodovine. Nato pa je bila v seriji Književnost kot p rva objavljena Slovenska književnost (1982; 436 str., prib ližno 1 1 0 0 gesel), ki p re d ­ stavlja avtorje slovenskih li terar­ n ih del od začetkov do n^jnovejših objav, pa tud i glavna anon im na dela. D ruga v tej seriji je izšla p r iču ­ joča Svetovna književnost (1984), p rip rav lja pa se še Jugoslovanska književnost. Leksikon Svetovna književnost na 491 s tran e h predstavlja skoraj 2 0 0 0 avtorjev (brez slovenskih te r avtorjev drugih narodov in n a ro d ­ nosti v Jugoslaviji, ki jih o b ravna ­ vata že om en jena leksikona slo­ venske in jugoslovanske književ­ nosti). Vsaka leksikalna eno ta vse­ buje osnovne podatke o življenju in delu pisatelja z navedbo najpo ­ m em bnejših del. Skoraj polovico gesel pa na ro b u dopolnjuje še u s t ­ rezen izbor iz pisateljeve bib liogra­ fije (tudi s slovenskim i prevodi in letnicam i izdaje). Svetovna književ­ nost je p ravzaprav prvi slovenski tovrstni p riročn ik o avtorjih sve­ tovne li te ra tu re in njihovih delih od začetkov do 70. let našega sto­ letja, saj sm o im eli p red njim sam o Pregled svetovne književnosti F ran ­ ce ta Sušnika, ki je bil prvič objav­ ljen 1936, nato pa je po avtorjevi sm rti izšla dopo ln jena izdaja z n a ­ slovom Poglavja iz svetovne književ­ nosti (1984). Sušnik je predstavil večje število svetovnih pisateljev in njihovih del te r li terarn ih pojm ov po t re h različnih principih: delo ­ m a po k ronološkem (torej na n a ­ čin, ki ga največkrat upoštevajo li­ te ra rn e zgodovine), de lom a po le­ ksikalnem (razporeditev snovi v obliki gesel, ki so razvrščena po ab e ce d n em redu), n a številne p a opozarja v obsežnem osebnem in s tvarnem kazalu. Gotovo je s takš­ n im koncep tom Sušnik opozoril n a p o treb o po treh vrs tah osnov­ nih p riročn ikov o li tera turi oziro­ m a literarn i vedi, k ar potrjujejo tudi novejše izdaje tovrstn ih del. Po k rono loškem načelu je u rejen npr. literarnozgodovinski p r iro č ­ nik Janka Kosa Pregled svetovne književnosti (1978 in več poznejših izdaj), obsežno stvarno kazalo je glavni p r ipom oček pri h itrem iska­ nju podatkov npr. v pom ožnem uč­ ben iku za pouk književnosti avtor­ ja Matjaža K m ecla Mala literarna