Matjaž Župančič
SLASTNI
MRLIČ
Prešernovo gledališče Kranj, sežoVia 1.991 /^2
Uprizoritev »Slastnega mrliča« je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Matjaž Zupančič
SLASTNI MRLIČ
krstna uprizoritev
Tine Oman
Starec
Bernarda Oman
Mlada ženska
Jožef Ropoša
Mlad moški
Pavel Rakovec
Postopač
Judita Zidar
Dama v črnem
Ludvik Bagari
Preiskovalec
Milan Štefe
Neznanec
Aleš Valič
Prvi krovec
Matjaž Višnar
Drugi krovec
Matjaž Zupančič
režija
Mitja Logar
dramaturgija
Janja Korun
scenografija in kostumografija
Mario Marolt in Igor Ožbolt
glasba
Sinija Ožbolt
gib
Miran Šušteršič
luč
Lojze Domajnko
vodja predstave
Marko Koren
ton
Drago Cerkovnik razsvetljava Nataša Sajovic garderoba Milada Varacha šepetalka •
Janez Plevnik Robert Rajgelj Simon Markelj scenska tehnika
Matjaž Zupančič
(1959, Ljubljana)
»Gledališče mi pomeni osrednjo, ciljno točko, ki se ji v različnih časih bližam na različne načine: skozi režijo, skozi esejistiko, skozi dramatiko in skozi-pedagogiko, v kateri se različne ravni mojega gledališkega dela sintetizirajo.«
—	pomembnejše režije:
F.	G. Lorca: MARIANA PINEDA (EG Glej 1981/82)
G.	Gluvič-M. Zupančič: HARD GORE (EG Glej 1983/84)
E. Bray: ZBOR (EG Glej 1984/85)
E. Moran: SRAGE INVADERS (Seymour's Centre Sydney 1985) P. VVeiss-M. Zupančič: ŽIVLJENJE IN SMRT J. P. MARATA (PG 1985/86)
M. Štefančič jr.: KABARET DRACULA (EG Glej 1985/86)
A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA (PG 1986/87)
S. Majcen: APOKALIPSA (EG Glej 1986/87)
M. Kleč: DR. ROMAN (Drama SNG Ljubljana 1987/88)
D. Smole: ANTIGONA (PG 1987/88)
H.	Muller: STROJ HAMLET (EG Glej 1988/89)
Moliere: TARTUFFE (PG 1989/90)
—	objavljena pomembnejša esejistika:
Markizova kopalnica, Bilo je nekoč v Avstraliji, Delati gledališče, Poslednja Kristusova skušnjava, Šofer gospodične Daisy, Ples v fantazmatskem polju gledališkega
—	objavljena dramatika:
Izganjalci hudiča Slastni mrlič.
STRAST PRED PERONOM
Obstajajo prostori, ki so prvi in zadnji. V njih se znajdemo po naključju aii v hotenju, da z zadihane pešpoti prestopimo v hitrost (ne)znanega. Prve in zadnje čakalnice so tudi svojevrstne mučilnice, posebne sobane za inventure pred zadnjim zlatim pragom, kjer s svojevrstno napetostjo čaka in postopa utrujena plejada nevarnih »ranjenih« oseb s svojimi (ne)razumljivimi zgodbami. Njihova komična tragičnost je v prepričanju, da rešitev obstaja, da se bo na tej, po njihovem predzadnji, postaji možno vkrcati na vlak, se rešiti in pobegniti v novo srečanje s srečo. Njihova (ne)sreča je v skrajni nesposobnosti, da si v ujetosti čakanja v bogsivedi kateri čakalnici ne znajo urediti niti najmanjših stvari. Namesto, da bi si v čistih, zlikanih prostorih čakalnice pripravili kakšen žur, se mučijo sami s seboj. Njihove duše so ujete v čakalnice njihovih teles. Nič ni bolj zdravega od skupne zabave neznancev, ki si znajo pripraviti svoj spoznavni in poslovilni piknik v bližini gladkih tirnic, zarezanih v skorjo zemlje. Toda na njihovo žalost ni med njimi sposobnega vodje in animatorja zdravega življenja, ki bi jih morda vsaj s kakšnega TV ekrana opozarjal in usmerjal. . . Celo postajonačelnik se ne prikaže. Morda je že ušel na perpetum mobile zadnje poti. . .
Iz trenutka v trenutek se druščina na svojem svojevrstnem biotopu zaveda, da predstavlja ljudi na zalogo. Bioenergetsko polje med rajem in peklom jim nakazuje edino možno . (od)rešitev: nasilje. Med neznanimi so neznanci najbolj nezaželjeni in nevarni. Treba jih je odstraniti ali prisiliti, da se sami odstranijo. Kolektivna in na vzven komaj zaznavna agresija je zadnja oaza v čakalnici, v mavzoleju spominčic, ko so duše že stanjšane na orumenelih Ustih herbarija. Vse bolj je očitna kriza prostora, ki ne omogoča, da bi vsaj det individualne strasti lahko sprožili na samem. Inkubacijska doba zatajevane strasti je edina neznanka v naporu kolektivnega duha, da bi se dostojanstveno overovil pred neznanim.
V monumentalni tišini spoliranih ploščic in higijensko oporečnega vsakdanjika je celo zadnjim mrliškim oglednikom neprijetno. Ob novodobnih mrličih se tudi črvi ne počutijo suvereno. Strast »morilcev«, ki ne puščajo prstnih odtisov, je groteskna.
»Umori« in ponavljanje smrti se dogajajo ob utrujenih dnevih in melanholiji zbeganih. Znosna teža mrtvega se meša z voznim redom zamud čakajočih. Edina želja vtiriti se v harmonijo brzenja, se ne uresniči. Krivec neizpolnjenega ponovno visi.
Vsaka nadaljna beseda, vsako nadaljne dejanje, vsakršno možno hotenje se po uverturi aii epilogu pri »prepoznavanju« fenomena »slastnega mrliča«, pri prepoznavanju lastnega v
nehrupni grupi čakajočih, znajde v ringu brez nasprotnika.
Pogojno: v Zupančičevem dramoletu se gogoljevski in beckettovski svet dopolnjujeta.
Matija Logar
DNEVI KOMEDIJE V CELJU
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so brez velikega pompa začeli z novim gledališkim festivalom, ki bo namenjen komedijskim uprizoritvam. Prešernovemu gledališču je pripadla čast, da s svojo uprizoritvijo Feydeaujevih enodejank »DO-RE-MI-FEY-DEAU« o tvori festival, ki bo potekal ob vikendih. Žirija občinstva bo nagradila najboljšo komedijantko in najboljšega komedijanta.
«HIŠNIK» NAJBOLJŠA PREDSTAVA V MINSKU
PG je decembra lani gostovalo z uprizoritvijo »Hišnika« Harolda Pinterja na mednarodnem gledališkem festivalu »Studijnija kaljadi 91« v Minsku. Ob zaključku festivala in ob prisotnosti kulturnega ministra Belorusije J. K. Vajtoviča so organizatorji festivala kranjsko uprizoritev razglasili za najboljšo predstavo na festivalu. Po uspešnem nastopu na mednarodnem beljaškem festivalu »Spectrum« se je kranjsko gledališče v preteklem letu potrdilo tudi v Minsku. Gostovanje kranjskega gledališča v Minsku sta finančno podprli Ministrstvo za kulturo Slovenije in Metalka iz Ljubljane.
PREDSEDSTVO SLOVENIJE SPREJELO USTVARJALCE PG
»Zahvaljujem se vam za vstrajnost pri delu in poslanstvu. Slovenska država je ponosna, da ima takšne ansamble, kot je vaš. Veseli me, da ste enega kvalitetnih vrhuncev dosegli prav v kritičnem času, ko se je kranjsko gledališče borilo za svoj obstoj. Z vstrajnostjo in zaupanjem vase ste stisko spremenili v motivacijo in moč . ..«
To so pozdravne besede, ki jih je izrekel dr. Matjaž Kmecl ob sprejemu, ki ga je za ustvarjalce Prešernovega gledališča pripravilo Predsestvo Republike Slovenije. Osrednja pozornost je bila na sprejemu namenjena ustvarjalcem uprizoritve »Hišnika« H. Pinterja, toda posredno je pomenil sprejem na Predsedstvu priznanje celotnemu ustvarjalnemu delu Prešernovega gledališča.
Premierske uprizoritve PG v sezoni 1991/92
G.Feydeau
DO-RE-MI-FEV-DEAU
Z. Zupančič
NORČAVI STRIČEK FRAK
A. Landsbergis
IDIOTOVA ZGODBA
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRANJ
64001 KRANJ, Oldhamska 2
tel. (064) 212-853 — p. p. 148 telefax 064 214-882
POSLOVNA ENOTA JESENICE
64270 JESENICE, Titova 16/1 tel. (064) 81-145 telefax 064 85-061
PREDSTAVNIŠTVO ŠKOFJA LOKA
64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1 tel. (064) 620-196
PREDSTAVNIŠTVO RADOVLJICA
64240 RADOVLJICA, Kranjska cesta 19 tel. (064) 74-061
PREDSTAVNIŠTVO TRŽIČ
64290, Balos 4 tel. (064) 50-045
KER ŽIVL/EN/E POTREBUIE VARNOST
Na naših poslovnih mestih in pri naših zastopnikih lahko sklenete vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj.
Gledališki list Prešernovega gledališča Kranj, številka 5, sezona 1991/92; predstavnik Milan Marinič, direktor, urednik Matija Logar, umetniški vodja, oblikovalec gledališkega lista Jože Logar; tisk Jagodic.
Po mnenju Ministrstva za kulturo R Slovenije smo za gledališki list oproščeni plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
Pri opremi uprizoritve so pomagali:
Toko Domžale Izollrka Ljubljana Trgovina Vida Kranj
OBLIKOVANJE IZ USNJA
or
olmiro
alpska modna industrija
radovljica
Jalnova 2
tel.: 064/75-460
y/'



1 1	
1	/
/	—J®
jy' računalniška izdelava štampiljk tjr računalniška izdelava napisov O računalniški design
bukovec d.o.o.
obrtniška 4, 61230 domžale telefon&fax: (061) 711-570
VI IKK
k n
TRGOVINA Z DROBNO GALANTERIJO MARKO JERMANČIČ 64000 KRANJ, Reševa 14 tel.: 064/216-153