Gospodarske stvari. Lepi napredek živinoreje v Svici. Švicka dežela je obče znana zaradi svoje lepote. Zaraditega jo tujci tudi tako radi obiskujeio. V poletnem času skoro ni najti sela, kjer bi se ne mudil kak tujec, tako prijetno mu je bivanje po teh planinskih krajih. Da puste tujci mnogo denarja v deželi in da pripomorejo s tem veliko tudi k boljšemu blagostanju ondotnih prebivalcev, ni treba dalje praviti. Švica pa ni zanimiva samo zaradi svoje lepote, zaradi svojih prelepih jezer in visokih planin in snežnikov, ampak tudi v mnogih drugih ozirih. Posebno zanimiva je mej drugim zaradi svojega naprednega kmetijstva, zlasti zaradi svoje uspešne živinoreje in izglednega mlekarstva. Komu ni saj po imenu znano sloveče pleme, ki se posebno uspešno izreja v Simski dolini in kateremu so zaraditega tudi nadeli ime simsko pleme ali simodolska goved? To pleme je dandanes tako zaslovelo zaradi svojih dobrih lastnosti in lepe rasti, da se pošilja za dragocen denar na vse strani sveta, celo preko Sirnega oceana v pokrajine južne in severne Amerike. Poldrugo leto stari biki tega plemena se prodajajo po 300 do 1000 gld. Lansko leto sta se prodala dva plemenjaka celo po 2500 gld., in sicer eden na Rusko, drugi v Ameriko. Takisto znamenita je govedoreja pa tudi v drugih krajih te dežele. Povsod imajo lepo živino, ki jim prinaša obilo denarja v deželo. Švicarji pa niso samo izgledni živinorejci ampak tudi svetovno znani zaradi svojega mlekarstva in sirarstva. V sirarstvu stoje na vrhuncu današnjega napredka. Takozvani »emendolski« sir, ki se izdeluje v tej deželi, slovi kot naiboljši, kar jih poznamo na svetovnem trgu. Povsod ga skuSajo ponarejati, a doslej se žalibog še nikjer, ne na Nemškem niti v Avstriji, ni posrečilo dobiti slično dober izdelek, kakor je pristni emendolski sir, ki ga izdelujejo na Šviekem. Da se švickim gospodarjem v takih razmerah živinoreja dosti bolj izplača kakor se nam, in da se jim zaradi tega sploh bolje godi kakor nam, je lahko umeti. Ako motrimo vprašanje, zakaj da je Švica tako napredovala v živinoreji, vidimo, da je pripisati uspeSno rejo zlasti sledečim okolnostim in sicer: 1. Šviea je bogata na dobrih planinskih in sploh na dobri krmi, ki je prvi in najvažnejši pogoj dobre reje. Ako potujemo po Švici, se prav lahko prepričamo, da polagajo ondotni gospodarji največjo skrb na pridelovanje obile krme, kajti največ njiv je tamkaj obsejanih s travo in deteljo. Žita se v Švici prideluje tako malo, da ga morajo kupovati. Gela Švica ga prideluje komaj toliko, kolikor ga porabi v dveh mesecih. Edino mali posestniki — katerih pa ni toliko, kakor pri nas, — delajo v tem oziru izjemo; ti sejejo namreč po svojih njivah vse, kar |im \e treba za življenje. 2. Švicarji so bolj skrbni v odbiranju plemena živine, kakor smo mi. Posebno veliko jim je ležeče na tem, da se rabijo za rejo le naiboljši plemenjaki. Na ta naCin se jim je posrečilo izrediti iz domače živine svoja sloveča plemena. 3. Posebno veliko skrb obračajo Švicarji na rejo telet. V Švici je navada, da dobe junčki, ki se imajo za pleme rabiti, po 40 tednov mleko, telice pa po 25 tednov. Taka reja je draga, a se jim izplača, ker dobe za lepe svoje živali tudi lepe novce. Med odstavljaniem in po odstavljenju jim dajejo pa Se nekoliko ovsa in pšeničnih otrobov. Da se ob taki reji teleta hitro razvijajo in so dokaj bolj raSčena kakor pri nas, o tem ne more biti nobenega dvoma. Tem trem okolnostim je tedaj pripisati, da se živina v Švici tako lepo zboljšuje in da se reja tako dobro sponaSa. Razmere pri nas so v marsičem čisto drugačne, kakor v Švici. Vendar se lahko od naprednih Švicarjev učimo, da treba tudi pri nas polagati večjo skrb na pridelovanje krme, na odbiranje plemenih živali ia na rejo telet, ako hočemo v živinoreji napredovati in zboliSati dosedanje vspehe v gospodarstvu. R. v »D. N.<