POROČILO o problematiki motenj vedenja med mladino v občini Ljubljana-Šiška I. UVOD Na osnovi sprejetega programa dela občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška za leto 1984 in skup-ščine občine je zadolžen Center za socialno delo Ljub-Ijana-Šiška, da pripravi poročilo o problematiki vedenjsko motenih otrok in mladoletnih prestopnikov v naši občini in programske usmeritve za nadaljnje preventivno delo za preprečevanje te problematike. O motnjah vedenja in osebnosti pri otrocih in mla-dostnikih govorimo tedaj, ko je zaradi motenosti tako ogrožen njihov razvoj, ozirotna v tolikšni meri ogrožajo sebe in svoje okolje, da potrebujejo posebno strokovno obravnavo. Na centru za socialno delo obravnavamo le del vedenj-sko motenih otrok in mladostnikov, pri katerih se pojav-Ijajo zlasti manifestne — navzven izražene oblike neprila-gojenosti kot: izvrševanje kaznivih dejanj in prekrškov, be-ganje od doma, pohajkovanje, izostajanje od pouka, z dela, opustitev šolanja, zaposlitve, uživanje alkohola, stiki z dro-gami, moteč nastop, ogrožanje in izrabljanje posamezni-kov, poškodovanje in uničevanje stvari, nasilniško vede-nje itd. Glede na razlog obravnave razvrščamo vedenjsko mote-ne otroke in mladostnike v tri skupine, in sicer: 1. mladoletne storilce kaznivih dejanj, 2. mladoletne storilce prekrškov, 3. otroke in mladostnike z drugimi oblikami odklonilne-ga vedenja. Po starosti pa jih ločimo na: 1. otroke do 14. leta starosti, 2. mlajše mladoletnike od 14—16 let starosti, 3. starejše mladostnike od 16—18 let starosti. Glede na starost se tudi različno pristopa k obravna-vanju storilcev družbeno negativnih pojavov, izrekanju vzgojno varstvenih ukrepov in kazni. Poleg motenj vedenja in osebnosti poznamo še več po-javnih oblik odstopanj v telesnem in duševnem razvoju otrok in mladine. Običajno smo do motenj v duševnem in telesnem razvoju otrok in mladostnikov tolerantni in se nam »smilijo«, zato smo ]im tudi v večji meri pripravljeni « nuditi pomoč. Do vedenjskih odstopanj pa smo bolj kritič-ni, saj menimo, da je vzrok za družbeno negativne pojave samo gola objestnost, hudobija. Pri tem je potrebno po-udariti, da otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti nimajo »vidnih« okvar, vendar pa so vzroki za nastanek njihovih problemov različni, zato jim brez po-sebne skrbi in pomoči ožjega in širšega okolja ter ustrez-nih strokovnjakov ne moremo pomagati. II. PRIKAZ IN OCENA MOTENJ VEDENJA MED MLA-DINO K ogovorimo o odklonskem ali socialno-patološkem ve-denju, imamo v mislih tisto vedenje, ki je v izrazitem na-sprotju s priznano in varovano kulturno dediščino ter ve-Ijavnimi družbenimi normami in vrednotami. Med odklon-sko vedenje uvrščamo: kriminaliteto, t. j. kazniva dejanja in prekrške, huliganstvo (nasilje brez razumskega motiva: izzivanje občanov in napad nanje, vandalizem oziroma ne-motivirano poškodovanje ali uničevanje javnih naprav in premoženja), potepuštvo, beračenje, delomrzništvo, hazar-diranje, alkoholizem, narkomanije, samomorilne poskuse in samomore, spolni razvrat, hipiizem, politični ultraradikali-zem itd. Osnovna značilnost mladoletniške kriminalitete pri nas je, da je večina deliktov iz področja t. i. premoženjske kri-minalitete. Mladostniki najpogosteje izvršujejo kazniva de-janja zoper zasebno in družbeno premoženje. Večinoma gre za tatvine koles, motorjev in delov motorjev ter za male tatvine različnih predmetov po trgovinah. Pogoste so tudi vlomne tatvine v avtomobile z namenom prisvojitve kakega tehničnega predmeta, vdori v kioske (cigarete, že-toni) in pa vlomi v kletne shrambe (smuči, orodje) ipd. V zadnjem času so v »modi« tatvine bencina iz parkiranih avtomobilov, zabojev in steklenic. Gre predvsem za manj nevarno kriminaliteto z relativno manjšo gmotno škodo. Problem našega mladoletnega prestopništva se kaže predvsem v povratništvu, v delinkventnih združbah in po-vezovanju kriminalitete z drugimi oblikami odklonskega ve-denja. Med obravnavami mladostnikov imamo določeno število huje motenih m/adostn/kov, ki kazniva dejanja ponavljajo. Mladostniki približno polovico kaznivih dejanj storijo v sku-pini. V skupinj pa slabi občutek odgovornosti, slabijo mo-ralne zavore, istočasno pa se veča aktivnost posameznika, ker je sprejet in najde v skupini dovolj možnosti za svoje uveljavljanje. Tako mladostniki v skupinah naredijo veliko kaznivih dejanj in je družbena nevarnost mladoletnega pre-stopništva v skupinah večja. Mladoletno prestopništvo je običajno tesno povezano tudi z drugimi oblikami odklon-skega vedenja; s prekrškarstvom, beganjem, izostajanjem od pouka, dela, delomrzništvom, alkoholizmom itd. Ob taki medsebojni prepletenosti odklonskega vedenja se njihova nevarnost še stopnjuje. Prekrški mladostnikov se večinoma nanašajo na kršitev zakona o temeljih varnosli cestnega prometa. Najbolj po-gostni prekrški so: vožnja z motornim vozilom brez izpita oziroma z neregistriranim vozilom. Preostali prekrški pa so storjenj zoper javni red in mir, često v opitem stanju. Alkohol je med našo mladino dokaj razširjen. Na eni strani se pitje alkohola — tako kot pri odraslih — pojavlja kot obredno dejanje, ki spremlja srečne in nesrečne do-godke v življenju. Popiti čim večjo količino alkohola je često vrednostni kriterij, kj mladim določa pomembnost in položaj v skupini. V takih okoliščinah prihaja do ekscesiv-ne oblike opijanja, ki se npr. na domači zabavi večkrat sprevrže v razuzdanost in nasilje. Pri nekaterih mladost-nikih pa se pojavlja akutno opijanje z alkoholom kot na-čin reševanja adolescenčnih stisk in težav. Ob tem radi posegajo po raznih lekarniških izdelkih, ki v kombinaciji z alkoholom dajejo podvojene omamne učinke. Zloraba alkohola pa sčasoma pripelje v odvisnost oziroma alkoho-lizem, ki je naše veliko družbeno zlo. Na pohodu so tudi droge — skoraj izkijučna domena mladine. Prihaja do zlorabe različnih poživil in pomirjeval, ki se jih v lekarnah dobi na recept. llegalno se razpeča-vajo najrazličnejše droge, med katerimi se pojavljajo že najnevarnejše. Ko nas pretrese smrt mladega uživalca ma-mil, nas za kratek čas opomni, da ne gre le za »spogle-dovanje« z drogami in da je razširjenost zlorabe drog morda nekoliko večja, kot pa jo kažejo statistični po-datki. Najbolj tragična oblika odklonskega vedenja so samo-morilni poskusi in samomori. Glede na njihovo pogostnost med našo mladino sklepamo, da je veliko miadih v sti-skah, iz katerih ne vidijo izhoda. Mladostniški nemir kaže nove razsežnosti. Nastajajo nove oblike potepuštva, brezdelja, klošarstva med mladi-no. Nekatere oblike so posledica brezposelnosti. Druge oblike so plod posebnih socialnih gibanj med mladimi po svetu in so zavite v plašč nekakšnih psevdofilozofskih pogledov na svet. Nekatere oblike nemira dobivajo zna-čaj politične akcije, kot npr. napisovanje znakov, gesel in parol. Takšen je posplošen prikaz nekaterih najbolj značilnih oblik odklonskega vedenja med mladino. V okviru te pro-blematike pa bi morali odgovoriti tudi na vprašanja, kak-šen je obseg tega pojava v naši občini. Center za socialno delo obravnava predvsem disocialne motnje vedenja oziroma mladoletne prestopnike in storilce prekrškov, v manjši meri pa tudi otroke in mladostnike z drugimi vedenjskimi motnjami, kot npr. begavce, kazen-sko neodgovorne otroke pod 14 letom, ki so storili dejanje z znaki kaznivih dejanj, vzgojno težje vodljive otroke in mladostnike z različnimi psihosocialnimi motnjami. V letu 1983 smo obravnavali skupaj 622 vedenjsko mo-tenih otrok in mladostnikov, od teh prvič ali ponovno pri-javljenih 259. Tabela 1 Vrsta in števi/o vedenjsko motenih otrok in mladostnikov v obravnavi in po prijavi v letu 1983 Tabela 3 Vrsta in število vedenjsko motenih otrok in mladostnikov po prijavi od leta 1978 do 1983 V obravnavi Po prijavi Vrsta uporabnikov________ štev. % štev. % Mladoletni prestopniki 311 50 124 48 Mlad. storilci prekrškov 191 31 72 28 Drugi vedenjsko moteni______120 19 63 24 Skupaj____________________622 100 259 100 Izraženo v procentih imamo med obravnavano popula-cijo vedenjsko motenih otrok in mladostnikov leta 1983: 50% mladostnih prestopnikov, 31% mladoletnih storilcev prekrškov in 19% otrok ter mladostnikov z drugimi obli-kami odklonskega vedenja. Dolgoletno opazovanje števila obravnavanih vedenjsko motenih otrok in mladostnikov prikazuje naslednja tabela. Tabela 2 Število obravnavanih vedenjsko motenih otrok in mladostnikov od leta 1978 do 1983 Leto_________1978 1979 1980 1981 1982 1983 Stevilo 521 662 770 791 645 622 Indeks________100 127 148 152 124 119 Število vedenjsko motenih otrok in mladostnikov po prijavi od leta 1978 do 1983 Leto_________1978 1979 1980 1981 1982 1983 Število 233 365 442 360 265 259 Indeks________100 157 190 155 114 111 Vrsta uporabnikov 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Mlad. prestopniki 87 89 144 147 115 130 Mlad. storilci prekr. 122 213 215 149 70 72 Drugi vedenj. moteni 34 63 83 64 80 63 Skupaj_______________243 365 442 360 265 259 Prestopništvo med mladino se pojavlja v valovih. V kri-vulji gibanja prestopništva so bili opazni trije taki vrhovi, in sicer leta 1966, 1973 in 1981. V letu 1982 je značilen upad prestopništva, ki je leta 1983 spet nekoliko poraslo. Razdobje zadnjih dveh let kaže upad števila mladoletnih storilcev prekrškov. Manj prijav je zato, ker sodnik za prekrške ne zahteva več za vsakega mladostnika poročila socialne službe. Gre torej za spremembe obravnave in prijavljanja. Drugih vedenjsko motenih otrok in mladostnikov imamo v obravnavi manj kot prestopnikov in prekrškarjev, ker se s temi in drugimi vrstami motenj ukvarjajo bodisi: šolske svetovalne družbe, Svetovalni center za otroke, mladostni-ke in starše ter oddelek za mladostnike Centra za mental-no zdravje. Glede na podatek, da je leta 1983 živelo v naši občini ca. 14.000 otrok in mladostnikov od 7. do 18. leta starosti, smo vključili v našo obravnavo ca. 4,4% imenovane po-pulacije. Ocenjujemo pa, da je stopnja socialne patologije med mladino večja, če upoštevamo še vedenjsko motene otroke in mladostnike, ki jih obravnavajo drugi ter »temno polje« neprijavljenih vedenjsko motenih otrok in mladost-nikov. Pri oceni socialne patologije med mladino želimo opo-zoriti, da je kaznivo dejanje, pobeg od doma ali kako drugo odklonsko vedenje lahko zgolj situacijsko pogojeno, bolj ali manj slučajna avantura, ki ji je botrovala mladostna nepremišljenost ali objestnost; lahko pa je tudi reakcija mladostnika v adolescenčni stiski ali eden od znakov mo-tenj v razvoju osebnosti. Najštevilnejšo skupino mladost-nikov, ki jih obravnava Center za socialno delo, sestavljajo mladostniki iz vrst navedenih podskupin. Motnje vedenja spremljajo tudi nevrotične mladostnike, ki v stanju čustve-ne krize včasih izvrše prav nesmiselna in huda kazniva dejanja. Pri nekaterih mladostnikih je odklonsko vedenje pogojeno s subkulturo okolja, pri drugih je povezano s šibkimi intelektualnimi sposobnostmi. Število obravnavanih vedenjsko motenih mladostnikov iz omenjenih treh pod-skupin pa je manjše. Razvrstitev mladostnikov z odklon-skim vedenjem ni opravičljiva le zaradi izrazito različne etnologije in psihodinamike takega vedenja, temveč je ko-ristna tudi pri načrtovanju obravnave in izvrševanju social-nopedagoških ukrepov ter oblik varstva. Disocialne motnje vedenja so razširjene predvsem med moško mladino, saj je od vseh obravnavanih le okrog 10% deklet. Pojavljajo se zlasti po 15. letu starosti in so naj-pogostejše v adolescenčnem obdobju med 16. in 18. letom ter često spremljajo mladostnike tudi v njihovi zgodnji polnoletnosti. Po poklicu je največ dijakov srednjih šol s skrajšanim dvoletnim programom. V prihodnjem obdobju pričakujemo zaradi porasta sploš-ne problematike tudi več mladostniškega nemira, prestop-ništva in drugih oblik odklonskega vedenja. III. DOSEDANJE OBLIKE DELA Na referatu za MVO delajo 4 delavci. Dva delavca oprav-Ijata diagnostično in svetovalno delo v pripravljalnem po-stopku za mladoletne storilce prekrškov in kaznivih de-janj, medtem ko pedagog opravlja pedagoško svetovalno delo pri izvrševanju vzgojnih ukrepov, ki jih izreka sodnik za mladoletnike in sodnik za prekrške. Psiholog pa oprav-Ija psihološko svetovalno delo tako v diagnostičnem kakor terapevtskem postopku z ostalimj otroki in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti. Poleg zgoraj naštetih delavcev pa so pri našem delu sodelovali še nepoklicni prostovoljci, delavci iz vrst štu-dentov prostovoljcev, in sicer: a) informativna svetovalna dejavnost v madinskem cen-tru Zg. Šiška, b) skupinsko delo s starši in učenci 8. razredov, c) akcijski eksperiment Dravlje, d) izvrševanje vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva in oddaje v disciplinski center, ki ga naš center v sodelova-nju z ostalimi centri opravlja za vse Ijubljanske občine. a) Informativna svetovalna dejavnost Informativna svetovalna dejavnost se opravlja od leta 1981 v sodelovanju s kriminološkim inštitutom v prostorih MC Zgornja šiška. Dejavnost je namenjena mladini, ki se želi preko telefona ali osebno informirati oziroma posveto-vati o problemih, ki jih interesirajo, kakor tudi o osebnih težavah in stiskah, na katere so naleteli. Pogovor je ano-nimen, izvajajo pa ga strokovni sodelavci in prostovoljci. Pri tem je povprečno sodelovalo 10 prostovoljcev. Kljub slabi informiranosti med mladimi ima dovolj interesentov, ki so potrebni različnih oblik svetovanja. Pri izvajanju tega programa je nujno sodelovanje vsaj enega poklicnega de-lavca, ki skupino prostovoljcev vodi in usmerja. b) Skupinsko delo s starši in učenci 8. razredov Zavedajoč se pomembnosti odraščajočega obdobja pri mladostnikih so bile v zadnjih letih prav tako v sodelova-nju s kriminološkim inštitutom razvijane oblike in metode dela v obliki predavanj oziroma bolje razgovorov učencev 8. razredov. To smo v okviru predmeta DMV organizirali po 2 urah potgovora v manjših skupinah, ki so jih usmerjali strokovni delavci in prostovoljci. Pri tem teme in dogaia-nja v skupini niso bile ozko vezane na določeno proble-matiko. Pri tem je bilo pomembno, da otroci poleg že znanih in pridobljenih izkušenj pridobijo še nove o realnih in konkretnih problemih njihovega življenja. Za to deiav-nost je potrebno posebno izvajanje skupine prostovoljcev, predvsem pa tudi zainteresiranost šol. Ker se v obdobju pubertete svojih otrok znajdejo starši v težavnem položaju, so bila v Oš organizirana predavanja za starše, ki pa se metodološko razlikujejo od običajnega predavanja. Delo namreč poteka v manjših skupinah in se konkretno nanaša na probleme, ki jih imajo starši z vzgojo otrok v tem obdobju. V uvodu je nakazanih le nekaj teo-retičnih izkušenj, zato pa je zaželjena medsebojna disku-sija. Sodeč po odzivu staršev in po sodelovanju le-teh na skupinskih sestankih, bi bilo ta način dela še nadalje vzpodbujati. c) Akcijski eksperiment Dravlje V poletnih mesecih v času šolskih počitnic ostane ve-liko otrok in mladine v okolju, kjer živijo in so prepuščeni le-temu. Zato so bile v lanskem letu v juliju in avgustu vsako sredo različne prireditve na igrišču osnovne šole Ivana Mravljeta z namenom v čimvečjem številu pritegniti čimveč otrok in mladine, da si na ta način organizirano koristijo svoj prosti čas. Pri organiziranju teh prireditev so sodelovali mladinci KS Dravlje, OK ZSMS, kriminološki inštitut, Center za socialno delo in vojaki. Za takšno delo v KS je potreben vsaj en strokovni delavec za stalno koordiniranje med vsemi dejavniki in skupina prostovolj-cev, kakor tudi mobilna sredstva, ki bi se lahko glede na potrebe in interese mladih usmerjala v trenutne potrebe. Ta oblika dela z mladimi se je izkazala kot uspešna in bi jo bilo potrebno nadaljevati. d) Izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v disclplinski center za mladoletnike z območja Ijubljanskih občin s pomočjo nepoklicnih prostovoljnih delavcev študentov prava Vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center |e nezavodski ukrep, kj ga pozna jugoslovanska zakonodaja že od leta 1960. Gre za obliko kratkotrajnega tretmana mladostnika, ki je dolžan preživeti določeno število ur med tednom ali ob prostih sobotah in nedeljah v disciplinskem centru. Glede na potrebe po novih delovnih usmeritvah smo ta vzgojni ukrep v letu 1980 pričeli izvrševati s pomočjo prostovoljnih delavcev — študentov prava. Pobudo za to je dala katedra za kazenskopravne znanosti, sprejeli pa so jo vsi Ijubljanski centri za socialno delo in jo podprli tudi pravosodni organi. Skupina prostovoljnih delavcev šteje 15 članov. Redno tedensko poteka na sestankih skupine njihovo usposablja-nje in vodenje ob delu pod vodstvom mentorjev — poklic-nih delavcev. Izvrševanje vzgojnega ukrepa s pomočjo prostovoljnih delavcev uspešno poteka. Spoznali smo, da ima prosto voljno delo mnoge prednosti, kj jih poklicno delo teže uve- Ijavlja. Na enega prostovoljnega delavca pride le en mia-dostnik. Zaradi generacijske pripadnosti prostovoljni de-lavci hitreje in lažje vzpostavijo stike z mladostniki in se približajo njihovim življenjskim problemom. Mladostniki kažejo manj obrambnih zadržanj, ki jih sicer pogojuje institucionalno okvir pri poklicnem delu. Prosto voljni delavci praviloma posvetijo več časa mladostniku in ovire običajrvega delovnega časa, kakršne ima poklicni delavec, sploh odpadejo. Stike z mladostnikom prosto-voljni delavec večinoma opravlja v življenjskem prostoru obeh in ne v instituciji, kar obema omogoča več sponta-nosti. Razmerje med prostovojnim delavcem in mladostni-kom postopoma prehaja v prijateljstvo, ki nudi možnost za nadaljevanje neobveznega spremljanja mladostnika in vpliva nanj. Zaradi tega je potrebno še nadalje razvijati prostovoljno delo. IV. PREGLED OBJEKTOV PO KS, KJER SE LAHKO ZBIRA MLADINA IN KORISTI SVOJ PROSTI ČAS TER RAZVIJA SVOJE AKTIVNOSTI Možnost koriščenja prostega časa mladih po KS: Hinko Smrekar: ŠD Ljubljana, TVD Partizan Šercerievo, Žel. šola Šercerjevo: Prostori KS Litostroj: OŠ — ICL Zg. šiška Svoboda — MC Zg. Šiška Koseze: ŠD llirija Komand. Staneta I, II, III: OŠ Dravlje: Dom družbenih organizacij Podutik: Gasilski dom Šentvid: * Partizan, Dom Svobode Vižmarfe-Brod: Stavba ob Savi 1 Edvard Kardelj: Dom krajanov Gunclje: Zadružni dom Stanežiče-Medno: Dom krajanov Stanežiče in Medno Gunclje: DDO Bukovica-Šinkov turn: DDO — gasilska domova Vodice: DKS Zadr. dom Skaručna, gasilski dom Smlednik: Kulturni dom — šolski objekti Pirniče: DDO — šolski objekt, gasilski dom Medvode: TVD Partizan, Godbeni dom Preska: Mladlnski klub — 2 x tedensko telovadnica Sora: Kulturni dom — Gasilski dom Senica: Dom družbenih organizacij Topol: OŠ Objekte, kjer se lahko mladina zbira, koristi svoj prosti čas in razvija svoje akt/vnosti lahko razvrstimo v več sku-pin in sicer: 1. Prostori Oš in drugih šol z zunanjimi igrišči, kjer se lahko odvija kulturna predvsem pa telesna kulturna dejav-nost. 2. Objekti ŠD, kjer se odvija telesno kulturna dejavnost. 3. Domovi družbenih organizacij, gasilcev in krajanov, zadružni domovi, kjer se odvija družbeno politična in samo-upravna dejavnost KS, aktivnosti društev, kulturna dejav-nost, itd. 4. Samostojni objekti ali posamezni prostori samo za dejavnost mladih. Objekte iz prve skupine predvsem šolska igrišča kori-stijo mladi v poletnih mesecih za rekreacijske namene. Notranje šolske objekte predvsem telovadnice pa koristijo mladi (tudi izvenšolski) po medsebojnem dogovoru med KS in vodstvotn šole. Po posameznih KS se te aktivnosti odvijajo različno, zavisi pač od interesa krajanov nasploh in danimi možnostmi. Glede na gostoto prebivalstva so objekti enakomerno razdeljeni po območju občine. Objekte iz druge skupine pa imamo nameščene po tako imenovanih »starih središčih« občine. ŠD Ljubljana in TVD Sercerjevo za KS iz območja Spodnje Šiške, ŠD llirija za področje Zgornje Šiške, TVD Partizan Šentvid za območje Sentvida in TVD Partizan Medvode za področje Medvod. V teh objektih se v glavnem organizirano odvija tekmo-valni šport, kjer pa zaradi selekcije (najboljši ostanejo in gredo naprej) včasih ostane premalo prostora, časa in aktivnosti za rekreacijo v najširšem pomenu besede. V domove iz tretje skupine pa spadajo domovi izgrajeni v večini primerov s prostovoljnim delom in udeležbo h krajevnemu samoprispevku. V zadnjih letih je bilo na območju občine predvsem na podeželju zgrajenih več takoimenovanih »Dom gasilcev in krajanov«, ki poleg ga-silskim aktivnostim služijo še vsem drugim dejavnostim terena. Če si ogledamo razpored tovrstnih domov po KS občine lahko ugotovimo, da so vsi domovi razen Dom družbenih organizacij Dravlje in Zadružni dom Gunclje zgrajeni v vaških KS — v nekaterih celo po več. V teh domovih se tudi odvija vsa družbenopolitična, kulturna in ostala interesna dejavnost mladih. Tako se v »domovih gasilcev in občanov« mladi aktivno vključujejo v gasilsko dejavnost, in so iz posameznih društev naše občine že večkrat dosegli najboljše rezultate v okviru republike kakor tudi zveze. Poleg tega v teh domovih mladi sami organi-zirajo plese in tako poleg Mladinskega centra v Zgornji Siški, Dravelj in Šentvida tudi na vaškem področju po-skrbijo za razvedrilo mladih ob koncu tedna in sicer KS: Vižmarje-Brod, Edvard Kardelj, Gunclje-Male Vižmarje, Sta-nežiče-Medno (tudi klubski večeri, skratka v dveh domovih neomejene možnosti), Gameljne-Rašica, Pirniče in Vodice. Jasno pa je, da se v teh prostorih odvijajo še nekatere rekreacijske dejavnosti kot je igranje namiznega tenisa, itd. V četrto skupino pa smo opredelili objekte, ali prostore ki so namenjeni samo mladim in so tudi v njihovem uprav-Ijanju. Za območje centra občine imamo Mladinski center Zgornja Šiška v okviru katerega se odvija kulturna de-javnost. Ti prostori so v upravljanju mladih samih, na račun nji-hovega delovanja pa smo že slišali pohvale, ter objektivne in subjektivne kritike. Povsem svoj prostor, kjer ni ostalih dejavnosti pa imajo še v Preski in meri ca. 30 m2. Pripo-minjamo, da imajo mladi v nekaterih objektih povsem za svojo dejavnost določene prostore (Brod, E. Kardelj, Gun-clje, Gameljne, Šentvid, Dravlje) vendar so ti v sklopu ostalih dejavnosti. Ce si po tako opisanem pregledu objektov po KS, kjer se lahko zbira mladina in koristi svoj prosti čas oziroma razvija svoje aktivnosti, lahko ugotovimo da so primestna in vaška območja veliko bolj »pokrita« s temi objekti, kot mestno območje občine, v katerem živi pretežni de| mladih in sploh prebivalstva. Ob upoštevanju, da smo si Ijudje v strogih urbanih stanovanjskih naseljih medsebojno bolj odtujeni pa je to stanje še toliko bolj zaskrbljujoče. Naj to poglavje zaključimo z naslednjimi mislimi. Mo-goče bo v času, ko bodo delegati obravnavali to gradivo, stanje koriščenja prostorov mladih povsem spremenjeno. To tudi zato ker je med starejšo in miajšo generacijo glede tega vprašanja obstajal stalen konflikt. Tako so mladi vedno zahtevali prostore, kj so jim bili tudi od starejših dodeljeni, kakor tudi zaradi »neprimernega« vedenja za-časno ali staino odvzeti. Ce si ogledamo prikazano tabelo lahko ugotovimo, da imajo mladi organizirano svojo organizacijo v 16 KS. V šestih pa so v fazi ustanavljanja. Zveza prijateljev mla-dine v 12 KS, RKS v 25 KS, s tem pa območje treh KS, Komandanta Staneta pokriva 1 organizacija, tri pa so v fazi ustanavljanja. Gasilske domove oziroma domove ga-silcev in krajanov ima na svojem območju 16 KS, s tem da nekatera društva pokrivajo več KS, v nekaterih krajev-nib skupnostih pa imamo tudi več domov (2—4). Kulturna društva imamo v 13 KS v eni pa je v ustanav-Ijanju. Telesna kulturna društva imamo v občini še kar organizirana, v tabelj pa imamo označene KS, kjer je organizirano vsaj eno društvo, čeprav jih je tam, kjer ima-mo večje telesnokulturne objekte (TVD) teh veliko. Pri tem pa je potrebno poudariti, da imajo velik pomen pri koriščanju prostega časa mladih društva v tistih KS, kjer nimajo nekih posebnih objektov, so pa organizirana pred-vsem interesnim namenom. V nadalnjem prikazani zvezi in društvj ima še posebno vlogo za mlade taborniška zveza, ki vključuje precejšnje število tudi najmlajših in jih tako interesno povezuje skozi Pregled organizacij in društev, kjer se lahko vključujejo mladi, po KS občine Ljubljana-Siška Krajevna skupnost ZSMS ZPM RK PGD !<"!?¦ ™- k.f- ?lar}: fvjfza ™st. društ. drust. drust. tabor. drust. Milan Majcen____________________________X_______X________________________________________________x Hinko Smrekar___________________________X_______x_______x_______x______2_x_______________X____________ Ljubo Šercer____________________________X_______x________________________x_______________X____________ Litostroj_________________________________X_______X_______________________DO______DO______ICL___________ Na jami_________________________x_______________X_____________________________________________________ Dr. Petra Držaja_______________________________x_____________________________________________________ Zg. Šiška________________________X_______x_______x_______x_______X ustan.__________________________ Komandant Stane I ustan. Komandant Stane II______________x_______________X________________________X_______________X____________ Komandant Stane III______________x_______________X_______________________x_______________X____________ Koseze x x x Podutik x xx x B. Babmk________________________________________X______________________ustan.__________________________ Dravlje x x x x x Dol. odreda____________________ustan.______________________x______________ustan.__________________________ Šentvid_________________________x_______________x_______x_______x_______x_______x_______X____________ Gunclje_________________________x_______________x_______x_______x_______x____________________________ Stanežiče M.___________________2_x_______________X______2_X______X_______X____________________________ Vižmarje-Brod____________________X_______X_______X_______X_______X_______x____________________________ Edvard Kardelj_____________________X________X________><________X________X________x_______________________________ Gameljne R._______________________X_________________X________><________X________X________X______________________ Vodice 3 X X Bukovica Š. T. x ustan. 2 x x Smlednik x x x x X x Pirniče_____________________________________________X 2 X_______X________><______________________________ Medvode_______________________ustan.______X_____ustan.______________X_______X_______><_____________________ Preska X XX X OŠ Vaše-Gorič. X X Sora___________________________________________________________________><_________><_________><_________X_________________________ Senica X X Trnovec-Topol_____________________><___________________________________________X______________________________ osemletko in v naprej. V tabeli pa so označene tiste KS, kjer ima OZT svoje »centre po občini«. Ce si v tabeli ogledamo gostoto vrste organizacij in dru-štev po KS lahko zopet ugotovimo, da so te bolje orga-nizirane na podeželju oziroma primestnih in vaških KS. Pri analizi tega pa moramo upoštevati da so nekatere de-javnosti, kot je kultura, organizirane v okviru mesta in jih tudi tam koristijo. Namen prikaza možnosti koriščanja objektov in organi-zacij in društev po KS je bil predvsem v tem, da vidimo kakšne možnosti imajo mladj za organizirano koriščenje prostega časa in kako imamo v okviru občine organizirane tiste organizacije in društva, ki vključujejo mlade. Zave-damo se, da ta prikaz ni popoln, ker nam ne pove, koliko pa je v posamezne aktivnosti tudi vključenih mladih, ker to tudi ni bil namen. Zato naj pregled možnosti koriščenja objekta in organi-ziranje društev po KS služi vsem, ki se ukvarjamo s pro-blematiko mladih kot v razmislek ali smo na tem področju storili dovolj in kje je naše mesto. Direktor: Janez Kralj, I. r. Komite za družbene dejavnosti je obravnaval poročilo o problematiki motenj vedenja med mladino v občini Ljub-Ijana-Siška na 17. seji, dne 11.5.1984 in poročilo sprejel z naslednjimi stališči, mnenji in predlogi: 1. Komite ugotavlja, da poročilo ustrezno in strokovno povzema celotni obseg problematike motenj vedenja med mladino s poudarkom na osrednjih vzrokih, ki pogojujejo mladoletno prestopništvo na območju občine Ljubljana-Šiška. 2. Odklonsko vedenje mladih, oziroma mladoletno pre-stopništvo nasploh je potrebno obravnavati kot družbeni pojav, ki ga morajo razreševati vsi odgovorni dejavniki, pri čemer je center za socialno delo (poleg svetovalnega centra in drugih strokovnih institucij) le eden izmed njih kot temeljni izvajalec socialnega skrbstva v občini. Zaradi tega bi bilo potrebno po mnenju komiteja izde-lati akcijski program za usklajeno delovanje pri izvajanju preventivnih aktivnosti v vseh okoljih, kjer so prisotni po-goji za razvijanje negativnih pojavov med otroki in mla-dino, kar še zlasti velja za mestne predele občine, ki za-radi svoje specifike (gostota prebivalstva, množica negativ-nih vplivov idr.) mnogo bolj kot na podeželju, pogojujejo vzroke za mladoletno prestopništvo vseh vrst. 3. Glede na to, da mladoletno prestopništvo pogojujejo različni vzroki že v predšolski dobi, ki se kasneje v dobi pubertete in adoloscence lahko odrazijo v različnih oblikah motenj vedenj mladine, je po mnenju komiteja potrebno vzpostaviti kontinuiteto preventivnega delovanja v odnosu — predšolski otrok, učenec — srednješolec in v ta pri-zadevanja še bolj intenzivno vključevati vse temeljne no-silce izvajanja posameznih nalog in sicer: Družina, kot temeljna celica družbe. VVO — V okviru izvajanja vzgoje in varstva predšolskih otrok bo potrebno usmerjati več naporov: — v zgodnje ugotavljanje razmer otrok v družinah, ki negativno vplivajo na nadaljnji razvoj otrokove osebnosti, — več pozornosti bo potrebno posvečati prosvetljevanju staršev (predavanja in druge oblike dela), v cilju strokov-nega obravnavanja in razreševanja posameznih vprašanj vzgojne vsebine. OŠ — v osnovnih šolah je potrebno intenzivirati delo strokovnih služb (socialni delavec, pedagog, psiholog) in zagotoviti pogoje za nadaljevanje prosvetljevanja staršev, — še več pozomosti bo potrebno namenjati povezova-nju osnovne šole s srednjimi šolami usmerjenega izobra-ževanja v cilju pravočasnega in ustreznega vključevanja absolventov osnovnih šol v nadaljnje šolanje, s poudarkom na humaniziranju učno-vzgojnega procesa nasploh. 4. Posebno pozornost bo potrebno nameniti sodelovanju osnovnih šol s svetom za preventivno vzgojo in varstvo v prometu, da bi tako preprečevali in zmanjševali kršitve zakona o temeljnj varnosti cestnega prometa, ki ga center za socialno delo v svojem poročilu še posebej izpostavlja. Komite meni, da lahko prav ta del vzgoje bistveno pripo-more k oblikovanju vsestransko razvite osebnosti dorašča-jočega otroka in mladine z vidika kultiviranja medčloveških odnosov in zagotavljanja varnosti v prometu. 5. Glede na to, da predstavljata alkohol in narkomanija enega izmed temeljnih vzrokov, ki poleg drugih neposred-no vplivata na razvoj mladoletnega prestopništva, bi bilo potrebno po mnenju komiteja zagotoviti pogoje za izva-janje trajnih oblik preventivnega dela v osnovnih in sred-njih šolah (predavanja idr.), ob hkratnem in doslednem izvajanju prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam glede na to, da se že sprejeti odlok ne izvaja dosledno, oziroma se sploh ne izvaja. 6. Pri razreševanju celotne problematike mladoletnega prestopništva bo potrebno namenjati poseben poudarek nadaljnjemu povezovanju socialnih komisij v KS in OZD s centrom za socialno delo — v cilju sprotnega evidentira-nja vedenjsko motenih otrok in njihovega nadaljnjega obravnavanja. 7. Glede pregleda organizacij in društev, v katera se lahko vključujejo mladi po KS, ki je naveden v poročilu na strani 15 meni komite, da je potrebno navedeni pre-gled (vključno s pregledom koriščanja prostega časa mla-dih po KS, stran 11) ustrezno dopolniti tako, da bi se evi-dentirale vse prostorske zmogljivosti v obstoječih objektih družbenega standarda — vključno s šolskimi telovadnicami in več namenskimi prostori, ki bi jih bilo možno nameniti vključevanju mladih. 8. Prosto časovne dejavnost (izraba prostega časa), bi morali programsko opredeliti z vidika pridobivanja fizične, inteleklualne, estetske, moralne in politične ter socialne zrelosti oziroma dozorevanja otroka in mladostnika v cilju vsebinskega dopolnjevanja rednih vzgojno izobraževalnih programov osnovnih in srednjih šol. Navedene dejavnosti bi bilo potrebno izvajati sistematično pod vodstvom men-torjev — prostovoljnih profesionalnih strokovnih delavcev ob sodelovanju mladih glede vsebinske priprave progra-mov, ki naj bi se vključevali v izvajanje prostega časa. Komite pozitivno ocenjuje akcijski eksperiment, ki ga je organiziral center za socialno delo v sodelovanju z OK ZSMS in drugimi dejavniki v šolskih počitnicah v letu 1983 v KS Dravlje. Pozitivne izkušnje navedenega eksperimenta, ki predstavlja le enega izmed elementov prosto časovnih dejavnosti, bi bilo potrebno razvijati v vseh okoljih kot prostovoljno obliko dela v cilju čim bolj smotrne izrabe počitniškega dela prostega časa mladih. Analiza o možnosti uporabe prostorskih zmogljivosti v obstoječih objektih družbenega standarda naj bi bila po-sredovana vsem KS, ki bi na podlagi analize lahko pripra-vile vsebinske programe za vključevanje mladih v mno-žične — kulturne in telesno kulturne ter druge dejavnosti. Nosilec za izdelavo predloga operativnega akcijskega programa za izvajanje vseh preventivnih dejavnosti in izra-bo prostega časa, naj bi bil center za socialno delo. Ko-mite predlaga, da se akcijski program s posameznimi za-dolžitvamj pripravi do oktobra 1984 s finančnim ovredno-tenjem in s porazdelitvijo obveznosti do sofinanciranja navedenega programa s strani posameznih SIS. 9. Komite meni, da bi bilo potrebno s strani občinske skupnosti socialnega skrbstva še posebej proučiti vse možnosti, da se centru za socialno delo zagotovijo potreb-na finančna sredstva za nemoteno in dosledno izvajanje programa preventivnih dejavnosti, ki predstavljajo najce-nejšo obliko socialno skrbstvenih aktivnosti nasploh in osnovo ter pogoj za zmanjševanje in omejevanje negativ-nega družbenega pojava, ki ga predstavlja mladoletno prestopništvo. Komite za družbene dejavnosti Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 117. seji dne 28.5.1984 obravnaval poročilo o problematiki motenj vedenja med mladino v občini Ljubljana-Šiška in sprejel naslednje SKLEPE: 1. Izvršni svet sprejema poročilo s stališči komiteja za družbene dejavnosti in ugotavlja, da je poročilo dobro, vendar ne daje konkretnih usmeritev in predlogov za na-daljnje delo. 2. IS ugotavlja, da terja poročilo konkretne aktivnosti DPO, tako na nivoju občine kot tudi v KS. 3. IS ugotavlja, da niso zagotovljeni pogoji za množično udejstvovanje mladih v kulturi, telesni kulturi in drugih množičnih dejavnostih predvsem glede mentorstva. 4. Problematika motenja vedenja med mladino je tudi posledica izvajanja vzgoje funkcije v celotnem vzgojno izobraževalnem procesu. lzvršni svet PERIODlCNI PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA . TRIMESEČJE 1984 Osnutek 30. maj 1984 Seja zborov 19. julija 1984 Rok oddaje gradiva 15. junij 1984 Naloga Pripravi Predlagatelj Pristojnost 1. Analiza razvojnih možnosti občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1986—1990 2. Smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 3. Poročilo o sprejemanju in izvajanju sanacijskih programov v OZD gospodarstva ob izgubah po zaključnem računu 1983 4. Osnutek o sprejetju dopolnitev zazidalnega načrta za območje MeS 8/1 Svetje 5. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠO 13 Dravlje 6. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje SS 12 Podutik (II. faza I. etapa) 7. Osnutek odloka o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje šS 9 — Koseze 8. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje SS 201/4 — Tacen 9. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 10. Poročilo o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1984 z oceno do konca tega srednjeročnega obdobja 11. Analiza o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1984 z oceno do konca tega srednjeročnega obdobja 12. Analiza razvojnih možnosti mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 13. Osnutek smernic za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 14. Predlog sprememb družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 15. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji Komite za družbeno plan. in gospodar. Komite za družbeno plan. in gospodar. Komite za družbeno plan. in gospodar. Komite za urejanje prostora Komite za urejanje prostora Komite za urejanje prostora Komite za urejanje prostora Komite za urejanje prostora Uprava za družbene prihodke IS ' ZZD, ZKS, DPZ IS ZZD, ZKS, DPZ Komite za družbeno plan. in gospodar. IS IS IS IS IS IS IS SML SML SML SML SML IS ZZD ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS Seja zborov 27. septembra 1984 Rok oddaje gradiva 24. avgusta 1984 1. Poročilo o uresničevanju sklepov skupščine občine Ljubljana-Siška s področja drobnega gospodarstva 2. Predlog odloka o sprejetju dopolnitev zazidalnega načrta za območje MeS 8/1 — Svetje 3. Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠO 13 — Dravlje 4. Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik (ll.faza, I. etapa) 5. Predlog odloka o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje ŠS 9 — Koseze 6. Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 201/4 — Tacen 7. Osnutek odloka o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje ŠS7/1 — Dravlje 8. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP6 — Agrostroj 9. Osnutek odloka o razglasitvi krajinskega parka šmarna gora za naravno znamenitost 10. Osnutek odloka o razglasitvi etnoloških spomenikov na območju občine Ljubljana-šiška 11. Osnutek odloka o razglasitvi varstvenih pasov lokalnih vodnih virov na območju občine 12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana-šiška za leto 1984 13. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana____________________ Komite za družbeno plan. in gospodar. IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS Komite za urejanje prostora IS SML SML Sekretariat za fin. in proračun IS Sekretariat za fin. in proračun IS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ Zbori občinske skupščine Ljubljana-Siška bodo v skladu s gradiva iz programa dela SML, programa skupščine SRS svojimi pristojnostmi obravnavali eventualna dodatna in skupščine SFRJ. Skupina za prlpravo programa dela Izhaja od leta 1964 namesto Občlnskih razgledov, kl Jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL LJublJana-Slška. Naslov: »Javna tribuna«, LJublJana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Gradivo prlpravila za tlsk: Skupna strokovna služba občlne LJublJana-šlška — Tlsk: Tiskarna Slovenlja, LJubljana — Po mnenju sekretarlata za Informacije Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 |e Javna trlbuna oproščena prometnega davka.