PRIPOMBE K PREDLOGE ZAKOM o financiranju vzgoje in izobraževanja Glasbene šole izven obveznega financiranja? Na seji predsedstva republi- Predlog zakona še vedno žago- valna skupnost nima niti odgovor- 41. člen: skega odbora Sindikata delavcev tavlja kritje samo 77,8 % celotnih nosti niti dovolj možnosti za raz- četrta in neta alinea ce družbenih dejavnosti Slovenije stroškov za izobraževanje' v le- reševanje teh vprašanj. Po pred- 2iasita- »7a finanriranie tictih dne 16. XI. 1966 so bile na podla- tu 1967 in s tem ne realizira v logu zakona mora republiška izo- dejavnosti drugih izobraževalnih gi razprave o predlogu zakona o celoti svojega, osnovnega načela o braževalna skupnost pokriti raz- zavod0v (delavske univerze glas- - - financiranju vzgoje in izobraže- obveznih stabilnih sredstvih za liko do cene izobraževanja, ne bene šolel ki so širnk-PM Hm?- ie predlog zakona o financiranju nje, kakšne rezultate so dosegle. Vanja in ob upoštevanju stališč izobraževanje in vzgojo. glede na to, kolikšno število ob- benega pomena in za katere je ^ cn 1 aiochonih «<->i ne- Dosedanje razprave kažejo, da hova vloga, pomen in ne nazad- republiškega odbora o osnutku Predlog zakona uv'aja ceno fenov s? bo izobraževalo na drugi družbena skupnost neposredno SSbk Jsiž,"" 6P"ie,e pA z »•str« vzgoje in izobraževanja v SR Slo- Legitimacija glasbenih šol ne-veniji marsikatere vzgojno izobra- dvomno opravičuje njihov obstoj: SyS2?2S*SSS ZS, občani m izobraževanjem, izrav- izobraževalnih zavodov, kar je si-navajo sredstva med skupnostmi 56. člen: ževalne zavode neprijetno preše- po mnenju domačih in tujih stro-netil. Nekateri namreč menijo, da kovnjakov dosegajo današnji ab-predstavlja pravo nasprotje tega, solventi srednjih glasbenih šol K temu členu je treba dodati, ^ar s.° njega pričakovali: in financirajo izobraževalni za- ^j”n2m0g0c'er!0 z en,?,m, .teSf? da zapadle obveznosti skladov za spravlja jih v še težavnejši fi- enako raven kvalitete znanja, k&- ™ ^ „ kršno so imeli predvojni diplo- Predlog zakona o financiranju predloga- ampak tudi kvalitativno šolstvo^z* prelšnjilHet prevzame- nančni položaj, kar pomeni" - če manti glasbene akademije. V ti- vzgoje in izobraževanja v svojih n„7i«vnr. „ povečevanje in razširjanje kapa- j0 družbeno-politične skuonos^i že ne nevarnosti za njihov obstoj sku je mnogo pohvalnih ocen o gttiig pst ai5f s—« —E:r:r Ustvarjanje samostojne in stabil- morala vsebovati z zakonom do- ^^^rafskih značilnostih celota stva za pričetek poslovanja izo- glasbene šole ki so iih doslei _ beniki, ki igrajo v opernih orke* ne materialne osnove vzgoje in u- •n u-, m 23 to ni mogoče v devetih izo- braževalnih skupnosti g -* 6- S° i°SCl strih, nastopajo kot solisti, kon- izobraževanja ter z odcepitvijo moloče oh ikovati če hi t braževalnih skupnostih med seboj skupnosti. upoštevajoč njihovo potrebnost - certa'nti sloy^nske filharmonije; od proračuna omogoča povezova- odstavek ločilna’JasP - neodvisno razvijati izobraževanja 58. člen: financirale občinske skupščine m brez njih si, ne moremo zamisija nje neposrednih interesov obča- liška izobraževalna skupnost dolol na drugi in tretji stopnji. V drugem odstavku je proble- segle velik razvoj ^ ° ‘ ^ °' radijskih in televizijskih oddaji nov, delovnih orgamzacij in izo- £a v SOgiasju s skupščino SRS matično, da se obračunava po- Glasbene sole nam dajejo pedago- braževalne dejavnosti. Poleg te- družbeno odgovorno ceno izobra- II. trošnja iz leta 1966, saj bi morali V predlogu o zakonski uredit- ge, ki vodijo glasbeno vzgojo od ga v načelu omogoča — in sicer ževanja (na oddelek učenca ali 5 . . . upoštevati najmanj višino pogod- vi financiranja vzgoje in izobra- vrtcev do visokih šol, zbore in zato, ker veže prispevke za izo- kako drugače) za posamezne vrste ■ k® neKaJ Pnpomb k posamez- benih obveznosti oz. že priznanih ževanja govori o teh šolah 41. člen orkestre ter zagotavljajo s svojim braževanje. predvsem na osebni iZobraževalnih dejavnosti v skla- mm clenom: sredstev za leto 1966 in seveda v katerem je zapisano, da izobra- delom kulturno-prosvetno dejav- dohodek zaposlenih — tudi porast du s pogoji, ki jih določajo zakoni 5. člen: upoštevati še obseg dejavnosti, ževalne skupnosti lahko uporabijo nost na podeželju. Glasbena vzgoja je navsezad- sredstev za izobraževanje skladno za posamezne "vrste~izobraževa7nih ~ „ Jbleg tega bi moral zakon dolo- sredstva tudi za financiranje de- , . „ s povečanjem produktivnosti in zavodov, učni načrti in predmet- ,DruSi odstavek petega člena je čiti tudi skrajne roke za izdelavo javnosti izobraževalnih zavodov nje tudi zdravilo proti primitiviz-rastjo narodnega dohodka ter ta- niki ter' zakon o zavodih« (členi *reba spremeniti, in sicer takole: in sprejem vseh potrebnih pred- za dopolnilno izobraževanje (glas- mu in preventiva proti mladim 55 do 63). Le na podlagi takega y;v / : ■ 1 | ko omogoča razvoj družbene samouprave na tem področju na te- določanja cene bi bilo mogoče melju dohodka in daje možnosti uresničiti določila 44. člena pred-za uresničevanje nagrajevanja po loga zakona in s tem zagotoviti delu. enakopraven položaj delavcev, ki Omenjena izhodišča predlog ?° zaPps'eni v izobraževalnih de-zakona v konkretnih rešitvah ne gostih, in razvijati dejavnosti izpeljuje dosledno in tako ne skladno z družbenimi plani in Zagotavlja uresničitve lastnih si- P,rogra™- Zat0 nal bi se tudi 31. stemskih načel. Pomanjkljivosti takole (drugi -Predla -««. s„ predvsem- ■ ' obveznih id stalnih virov ne za- Izračun sredstev še vedno slo- doščajo za kritje obveznosti po m na proračunski tehniki in ne tem zakonu, mora manjkajoča pa osnovi ovrednotenih pedago- sredstva do višine cene izobraže-ških normativov, razen tega pa Vanja iz 13. člena zagotoviti skup-je še netočen in sploh ne prika- ščina SR Slovenije.« zuje realnega stanja. V izračunu SpIošni zakon je uveljavil na- k , Za !6 ° 1965 Pnkazano> da.le čelo tesne medsebojne povezanosti bila udeležba vzgoje in izobraze- izobraževalnih dejavnosti in go-vanja v narodnem dohodku 4,8 %, spodarstva ter družbenih služb in medtem ko osnutek družbenega v tem smislu tudi podpira finan-P'ana razvoja Slovenije 1966 ciranje izobraževalnih zavodov po »70 ugotavlja, da znaša ta od- delovnem principu. To načelo je ®totek za isto leto 4,7%. Poleg sicer v predlogu zakona sprejeto mga predvideva izračun 7,1 % po- toda rešitve so izpeljane tako da msta narodnega dohodka O letu ne zagotavljajo določenim izobra-1967, medtem ko je na primer v ževalnim zavodom enakopravnega mpubliškem predlogu zakona za statusa in materialnega položaja imitiranje stopnje v zdravstve- to na eni strani, na drugi strani "em zavarovanju predviden po- pa z mehanizmom, ki ga uvaja tast narodnega dohodka za 8,3 %. predlog v 32., 33. in 34. členu (to iz teh dejstev izhaja, da podatki je med drugim določilo, da dobijo biso točni in sta zato otežkočeni posebne skupnosti v povprečju 25 razprava in izdelava realnega odstotkov sredstev iz stabilnih ^računa sredstev. Pri tem velja virov glede na ceno izobraževa-21asti opozoriti na nizke osebne nja, ostalo pa morajo prispevati d°hodke prosvetnih delavcev, po- delovne organizacije), povzroča Sebno v osnovnem šolstvu, ki so neenako obremenitev dohodka Ietos ponovno padli v primerjavi delovnih 'organizacij. Zato je z osebnimi dohodki v gospodar- vPrašljivo, če so predlagani načini 2™ gospodarstvu. Zato po- “.^ut«^ «0 ostalega ne more biti letošnja sebojno povezavo in če se bodo potrošnja v šolstvu edina osnova ob pogojih, ki jih dajejo omenje-a izračun sredstev za leto 1967. ni členi, delovne organizacije od- jeba je takoj prestruktuirati ločale za tak način financiranja Ali bodo glasbene šole prisiljene uvesti visoko šolnino in bo tako postala glasbena vzgoja snet domena Proračunsko potrošnjo v korist izobraževalnih zavodov. Menimo, otrok izdobro situiranih družin? Tudi to so vprašanja, ki se porajajo ob predlogu zakona o financiran ir. rania dosegfi Prav nasprotno. Sole °lstva in selektivno zmanjšati . -16. .ta resitev za delovne orga- vzgoje m izobraževanji (Na sliki j’e skupina otrok — orkester — iz neke glasbene šole v Sovietski bi ^lIe Posiljene uvesti visoko mestici j e. Napredek v vzgoji in ?n Z'VC7A: k0t je znano- Posvečajo tam veliko pozornost glasbeni in sploh estetski vzgoji najmlajših.) šolmno in glasbena vzgoja bi po- Jobraževanju - torej kvalitetni z intenci jami splošneglV zakona situframh dr^hT Za^ k d°br0 adri - so eden izmed temeljnih (13. člen prvi odstavek). Zakon v astaa sredstva izobraževalnih za- pisov, ki so potrebni za izvajanje benih šol). O posledicah, ki jih glasbenega TzobraževJnia^h?61^ ^gojev za uspeh gospodarske re- 35. členu pooblašča gospodarsko J0de, ’ v^i^i Pridobi,ra?0 zak°na' utegne imeti tak način tretiranja mnogi celo iLhko Srbeli e,af torme. Večjo učinkovitost sred- zbornico SRS, da organizira zbi- v šolskih delavnicah m Predsedstvo je na svoji seji se teh zavodov, so obširneje razprav- benesa učitelia"na Hnm- 1 ®tev na področju izobraževanja pa ran-ie tistega dela sredstev, ki naj deloviščih, ne morejo biti vir posebej izrazilo kritiko, ker pred- Ijali na sestanku skunnosti glas- bi snet »rinrrJL Ph^m’ za.cvete!a le treba doseči tudi z racionaliza- b' dodelile nosebnim iznbri- sredstev za izobraževanje nasploh, lagatelj zakona ni unošteval neka- benih čel cieirenii^ m . ..p . aca 0'-,rt<< poučevanja skemu prestopništvu. Učenci, ki se šolajo v teh zavodih, imajo svoj- prosti čas tako izkoriščen, kot si je le mogoče želeti za mladega človeka. In če je bilo za te zavode doslej porabljenega mnogo denarja, ker smo ugotovili, da se takšno investiranje izplača, je sedaj nerazumljivo in nedopustno, da jih to pot prepuščamo negotovosti. Dvomljivo je namreč — menijo predstavniki skupnosti glasbenih šol — da bi teritorialno bolj oddaljene izobraževalne skupnosti čutile tako neposredno potrebo po dejavnosti teh šol, kot so jo ob-.Činske skupščine. V resoluciji, ki sta jo podpisala skupnost glasbenih šol Slovenije in republiško društvo glasbenih pedagogov, je poudarjena osnovna pripomba udeležencev omenjenega sestanka: »Z 41. členom predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraže-. vanja preti nevarnost, da ne bodo zagotovljena sredstva za normalno dejavnost glasbenih šol. S tem bi bila številnim otrokom ne le odvzeta možnost intenzivnejše glasbene vzgoje, temveč bi se kmalu pokazale vrzeli v našem celotnem glasbenem življenju«. Skupnost dalje predlaga uvrstitev glasbenih šol v 36. člen med točki 5 in 6, kar pomeni, da naj temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja občanom svojega območja sredstva tudi za glasbene šole. Zavedati pa se je treba še druge skrajnosti. Ge smo doslej z zadovoljstvom ugotavljali, da so glasbene šole odprle vrata res nadarjenim otrokom — ne glede na njihove finančne zmogljivosti — in da je potemtakem socialna struktura v teh šolah ugodna, pa bi z omenjenim načinom financi- kljub bi jih dodelile posebnim izobri- aredst®v za izobraževanje nasploh, lagatelj zakona ni upošteval neka- benih šol Slovenije v četrtek 17 in °brt<< P0UČ,?Va-n''a mre«.-r„„K«pov J5B*5 «S?:£ prejemke, so zanje niso odvisna od povečanja gotovili možnost samostojno odi-v sklenili, da umaknejo napoveda- produktivnosti in rasti osebriega čuti. kako in kam bi usmeijali no prekinitev dela. lativen način, ker šole, ki naj bi jih prevzemalo gospodarstvo, ni svet in občinski komite ZK Maribor. Poseben sestanek je organiziral tudi mestni svet-ude izm ljiv Zaustavila se je ob predstavnikov n Toda — tudi potrpežljivost je rali tako dopolniti, da bi omogo- dohodka. S tem ne odpiramo no- sredstva za osnovno, srednje, Viš- Zdi se, da je kljub temu prav, čil kar najučinkovitejše gospo- vili procesov v odnosu med delom šolstvo. To pa bi bilo če osvetlimo, zakaj so se sploh darjenje z razpoložljivimi sred- in kadri in ne stimuliramo niti naožno tedaj, če bi v okviru skup- odločili, da bodo prekinili delo. stvi. Torej ne gre samo za zahte- na eni niti na drugi strani med- nega prispevka za izobraževanje Odgovor smo dobili na javni določili proporce med posameznimi vrstami izobraževanja (del za vo po večjih sredstvih, ampak za sebojnih povezav. Zato se ne mo-takšne sistemske rešitve, ki bodo remo zavzemati za instrumenta- „ zlasti v srednjem, višjem in vi- rij, ki v obliki 25 Vo cehe izobra- osnovno šolo, del za srednje in sokem šolstvu odpravljale že dol- zevanja dodeljuje stalna sredstva go znane pomanjkljivosti v mreži posebnim izobraževalnim skupno-in organizaciji šolstva, hiperpro- stim, ampak predlagamo, da po-dukcijo določenih profilov ka- sebne izobraževalne skupnosti in tribuni, ki jo je organizirala 14. novembra sindikalna podružnica kolektiva te šole, udeležili pa so se je poleg predsednika sklada del za višje dz. visoko šolstvo). Republiška izobraževalna skupnost naj bi opravljala funkcijo izravnavanja za vre stopnje, pri sindikalnega sveta Maribor-Cen- drov nodvoiitev izobraževalnih vanje vključene šole e“nakoobrav“ ^tner bi morali doseči večje po- ter mnogi prosvetni delavci in tirov, podvojitev izobraževalnih nava kot Oruce izobraževalne enotenje zlasti na področju os- ravnatelji drugostopenjskih zmogljivosti, nenormalen izpad ošfiLiT novnega šolstva. Odnose v ; ponovnem znižanju osebnih dohodkov v mesecu oktobru — na 81 %>, kar pomeni, da se je v profesorjevi denarni kuverti znašlo O tem problemu je postavila povprečno 81.000 S-din, pred-poslansko vprašanje na 30. seji metni učitelj je prejel 72.250 S-di-PKZ republiške skupščine tudi narjev, strokovni učitelj pa 62.900 poslanka Truda Zoher-Durjava S-dinarjev. Ob te številke so za (ki je tudi prosvetna delavka na primerjavo postavili vzorec slo-tej šoli) ter terjala dvoje pojas- venskega povprečja osebnih do-nil, in sicer: kako naj vzgojno hodkov zaposlenih za oktober, t. j. izobraževalni zavodi ohranijo ra- 89.000 S-din (ne glede na kvalifi-ven svojega dela pri zmanjša- kacijo!) nih sredstvih za osebne dohodke in pa — ali res ni mogoče Osebni dohodki pa niso edini problem, s katerim se srečujejo Š01 in stva* pravočasno'dotekata 'v sklad ^tt^hjolab v Ma- financiranje drugostopenjskih najti poti in načina> da bi sred v vseh vrstah šol, slab odnos do strokovnih kadrov v delovnih organizacijah, skratka, da pridemo do takšnih izobraževalnih zavodov, ki bodo vzgajali kadre, kot jih gospodarstvo in družbene službe potrebujejo in pričakujejo. Že dolgo govorimo o celi vrsti šol, ki so nam nepotrebne in ne ustrezajo stvarnim potrebam, ki skupncštfož. ustanove”"predlaga- novnega šolstva Odnose v zvezi mariborske občine Center, mo, da se v okviru obveznega z v*^im in visokim šolstvom naj osebnega dohodka 110 bJ uravnavale temeljne izobra- ni za drugostopenjsko šolstvo? Ob tem je poudarila, da problem financiranja drugostopenjskih šol TT, , . ni značilen le za Maribor, tem- Jkiep sam po sebi piavzapiav ve- za vse (;OVrst;ne šole v Sloveniji. Vse zlo pa izhaja odtod, da ne bil presenečenje, saj je bil nostih financirati določene šole. Menimo, da je tako možnost po-so predimenzionirane itd., a vse vezav, če izvirajo iz resničnih in-doslej nismo storili ničesar kon- teresov delovnih organizacij in če kretnega. Mišljenje, da je to mo- so ti interesi skladni s splošnimi goče urediti samo v okviru samo- družbenimi smotri, treba omogo-upravnih pravic in dolžnosti'izo- ne le v okviru srednjega, am-braževalnih delovnih kolektivov Pak tudl visJeSa m visokega šolali s splošno vključitvijo občanov s va' v izobraževalno področje, je ide- e. Predsedstvo republiškega aliziranje odnosov in nestvarno Sveta Zveze sindikatov za Slove-vse dotlej, dokler v sistemske re- nijo ni prepričano, da je predlo- se i prispevka iz ^^^x procentualno in namensko določi Sevalne skupnosti, ampak na os- skrajna posledica starih in dobro obgjne ne morejo izpolnjevati del sredstev; ki ga lahko delovne ?.0V1 dogovorov z. njimi repubn- znanih vzro.iov: finančne težave svojjb obveznostl do skladov dru- organizacije zadržijo, če so pri- s.-ia . izobraževalna skupnost, jrii ki so nastale zaradi nereonega gostopenjskih šol. Od petnajstih pravljene same ali združene z srednjem, višjem id visokem sol- oziroma nepopolnega prejemanja drugimi delovnimi organizacijami stvu 3? Patrebno spodbuditi pove- osebnih dohodkov na v posebnih izobraževalnih skup- zovanje gospodarstva m družbe- in s tem v zvezi vmešavanja v nih siuzb z izobraževanjem prek samoupravljanje njihovih kolek- svobodnega in iz interesa izvira- tivov. jočega združevanja v posebnih , občin jih je do mariborskega „ medobčinskega sklada le pet poravnalo svoje obveznosti, deset pa ne. To so predvsem tiste ob- se’ Vld čine, ki so dotirane iz repubii- nal-,a šitve ne vključimo diferenciranih žena koncepcija izobraževalnih nih družbenih zadev. izobraževalnih skupnostih. previjali že dalj časa — in to ne Predsedstvo republiškega sve- za zaprtimi vrati — priča niz ne-ta Zveze sindikatov za Slovenijo uspelih intervencij, poti in šaše tudi ne more strinjati s pred- Stankov, ki so jih opravili člani lagateljem zakona, ki ni upošte- kolektiva mariborske ESS zato, val ali vsaj zadovoljujoče Cdgo- da bi pravočasno opozorili na voril na nekatera stališča, izobli- svoj položaj. O teh problemih so kovana v javni razpravi in tudi v razpravljali letošnjega junija na ni v skladu s hotenimi postopki sestanku ravnateljev srednjih in smotri ob reševanju pomemb- šol, predsednikov UO in predsed ^)a. f.0,-0 Pr°klernih _ raz- ke _ Tov. Zoharjeva je menila, riboru: denarja ni niti za nakup učil. opreme, kabinetov itn. Za ilustracijo samo tale podatek: do oktobra so bili materialni stroški na ESS več kot 5 milijonov S-din, od sklada pa so prejeli okrog 2 milijona S-din. Upravičena je torej trditev, ki so jo povedali na tem sestanku, da mora kolektiv vzdrževati šolo z lasini-mi sredstvi in tudi na račun osebnih dohodkov. Poudarili so še, da kljub racionalni porabi de-in številnim omejitvam-na nikov sveta šole, predsednikov da ni dobila zadovoljivega odgovora na svoje vprašanje. Omenili smo že, da so bile vse intervencije brezuspešne. Prosvetni delavci so doslej nekako s potrpežljivostjo in razumevanjem prenašali: — da njihov financer — medobčinski sklad pri mestnem svetu — nima denarja. Z razumevanjem so pristali na Kako naj gledamo na novi sistem financiranja neposredno pred njegovo uveljavitvijo tak način ni bilo mogoče govoriti 6, izboljšavah učnovzgojnega procesa. In še ‘o odnosu mestni svet ESŠ, kakor ga je ob tej priložnosti prikazal predsednik UO te šole ing. Viktor Soršek: — Mestni svet je šoli omejil izplačilo osebnih dohodkov v oktobru za nadaljnjih 10 %> in poslal ta dopis na službo družbenega knjigovodstva. Le-ta je dopis upoštevala in zavrnila izplačilno listo šole za 90 Vit osebni dohodek. Mestni svet pri tem ni upošteval, da je izguba, izkazana v periodičnem obračunu, izraz neizpolnjevanja obveznosti sklada za financiranje šol II. stopnje, pa tudi to, da je imela .šola dovoli sredstev za 90 °/o osebne dohodke, predvsem pa je prezrl, da s svojimi sredstvi (na tekočem računu) upravljamo sami — v okviru samoupravnih pravic. Bojim se, da bi te moje misli, ki so morda precej skeptične, vendar je ta skepsa utemeljena, napravile nekatere še bolj skeptične, drugim pa dale povod za očitek, da širim dvom v nov sistem. Ne eno ne drugo ni moj namen; želim namreč le to, da bi jasno videli, zakaj obstaja med prosvetnimi delavci dvom v določene stvari okrog novega sistema in da bi v zadnjem hipu poskušali določena stališča še popraviti, če se jih še popraviti da. ,K7i zgolj slučaj, da skozi razpravo ob novem sistemu financiranja vzgoje in izobraževanja gledamo prosvetni delavci tudi svoj položaj v prihodnjih letih. To pomeni, da se čutimo s šolo tesno povezane in da z novim sistemom pričakujemo tudi rešitev položaja vzgoje in izobraževanja in s tem neposredno tudi položaja prosvetnega delavca v celotnem družbenem sistemu. Če bomo obravnavali zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja kot zgolj sistemski zakon v današnjem družbenem procesu — in zadnji čas je vedno večji poudarek prav v tem -smislu — ne pa istočasno tudi kot zakon, ki bo omogočal v vzgojno izobraževalnih kolektivih razvijati samoupravne principe, graditi sistem nagrajevanja po delu, povezovati problematiko nagrajevanja s problematiko odgovornosti v vzgojno izobraževalnem sistemu, kot zakon, ki bo gradil drugačne družbene odnose med prosvetriimi delavci ter družbo, kot pa'so bili sedaj, potem zaželenega smotra gotovo ne bomo dosegli. Ne moremo namreč govoriti o deetatiza- Želim spremeniti mesto predavatelja angleškega jezika v kraju, ki ima dobre zveze z Ljubljano po železnici ali z avtobusom — takoj ali po polletju. Ponudbe pošljite upravi Prosvetnega delavca, p. p. 355/VII, Ljubljana. Diplomirana učiteljica in absolventka pedagoške akademije iz kemije in biologije išče službo v februarju. Učila bi, tudi razredni pouk. Naslov na upravi Prosvetnega delavca, p. p. 355/VII, Ljubljana. ciji vzgoje in izobraževanja, če bomo morali ugotavljati, da je po-, ložaj prosvetnega delavca, ki nosi vse breme vzgoje in izobraževanja, vse prej kot zadovoljiv. Ne moremo govoriti o deetatizaci-ji šolstva, če bomo tudi v bodočo morali brati upravičena odprta pisma prosvetnih delavcev iz Kr-1 škega, poslušati o položaju prosvetnih delavcev na Tolminskem itd. To bi se kvečjemu lahko dogajalo v sistemu, ki ima do šolstva najbolj zbirokratiziran etatističen odnos. Ali bo novi sistem financiranja razčistil ta vprašanja? Težko jo danes reči, ko imamo šele predlog zakona, ki bo morda doživel še prenekatero spremembo. Gotovo pa je, če bodo obveljala sedanja stališča predloga, da se položaj ne bo izboljšal, temveč le poslabšal. Ta skepsa je utemeljena s tremi dejstvi, ki ■ so po mojem mnenju precejšnja hiba predloga: 1. Cena izobraževanja naj bi se razen za osnovne šole formirala šele v drugi polovici leta 1967. Kaže, da se bo cena formirala na podlagi prej zbranih sredstev. Morali pa bi nedvomno sistem zbiranja sredstev prilagoditi ceni , izobraževanja. Vedeti bi morali, kakšna bo cena izobraževanja že tedaj, ko bo stopil zakon-v veljavo, še bolje pa bi bilo, ko bi jo poznali že sedaj, ko razpravljamo o samem predlogu. Čudi me, zakaj to ni narejeno? 2. Viri so zajeti s skrajno nizko procentualno udeležbo družbeno- političnih skupnosti, tako da marsikje ne dosegajo niti tiste vsote, ki so jo posamezne družbe-no-politične organizacije prispevale za šolstvo sedaj. Zlasti nizko je 'postavljena udeležba od davka ,na maloprodajo, ki v večjih potrošniških centrih dosega precejšnje vsote. 3. Obseg dejavnosti, ki naj bi ga po predlogu morale financirati 'temeljne izobraževalne skupnosti je precej širok, širši, kot je bil doslej. Zlasti določehe strokovne šole,, del otroškega varstva bi bilo mogoče prenesti na neposredne koristnike (delovne organizacije, družbeno-politične skupnosti, starše). To so tri osnovna vprašanja, ki jih predlog 1 brez dvoma ne postavlja najbolje. To v nobenem primeru ne daje slutiti, da bi se položaj vzgoje in izobraževanja, s tem pa tudi položaj prosvetnega delavca v prihodnje bistveno izboljšal. 35. člen osnutka predloga zakona o financiranju je v svo- jem tretjem odstavku imel določilo: »Višina sredstev iz prvega odstavka tega razdelka mora biti tako določena, da so povprečni osebni dohodki delavcev izobraževalnih zavodov usklajeni z enakovrstnimi delavci drugih delovnih organizacij«. Predlog tega nima več! Ali je to prav namerno črtano, da bi pozneje v smislu zakona ne mogli zahtevati enakovrednega položaja ki prosvetne-1 mu delavcu pripada? V zakonu bi takšno določilo moralo ostati. Prosvetni delavci iz Krškega pravijo, da bi za dosego takšnega položaja rabili 100 Vn več sredstev, kot jih imajo sedaj. Gotovo m procent ne velja za vso Slovenijo, daleč zmotno pa bi bilo misliti, da bi s predvidenimi 8 % večjimi sredstvi glede na leto 1966 lahko napravili nekaj podobnega v letu 1967. Tolikšno povečanje namreč predvideva^sedanji izračun za leto 1967. Kaj pomeni 8 °/o povečanje za prosvetnega delavca v primerjavi z letošnjim letom? Gledano na položaj, kakršen je, ne pomeni to praktično nič. Po zadnjih izračunih so namreč življenjski stroški do vključno oktobra letošnjega leta narasli v primerjavi z enakim obdobjem lani za 26,6 "/o; samo v oktobru letošnjega leta so bili za 2,4 %> večji kot v septembru. Gotovo je, da pomeni pri takšni nestabilnosti to vidno slabšanje položaja šolstva, če naj bi bil obseg enak sedanjemu. Ob takšnih predvidevanjih lahko zaključimo samo to, da nam novi način financiranja ne bo izpolnil pričakovanj, da ne bo postavil vzgoje in izobraževanja v enakovreden družbeni položaj. S tem pa eden smotrov novega sistema ne bo dosežen. Kaj naj bi v takšnem položaju lahko še storili? Mislim, da bo potrebno prav sedaj storiti odločne ukrepe, čeprav bi bili morda v nasprotju s stališči določenih upravnih organov — so hamreč družbeno potrebni. Vedeti moramo, da je celo proti borne&u 8% povečanju sredstev za vzgojo in izobraževanje pri nekaterih upravnih organih viden odpor. Takšen odpor gotovo ni negativen samo zato, ker odločno nasprotuje rešitvi materialnega polažaja šolstva, temveč je v celoti podpora še nadaljnjim etatističnim težnjam v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vtej fazi razprav okrog novega načina financiranja bi morali postaviti na prvo mesto izračun cene izobraževanja. Ne morem si namreč predstavljati, da bi bila to stvar prihodnosti, potem, ko naj bi zakon že stopil v veljavo. Cena bi 'nedvomno morala temeljiti na podlagi določenega povprečja osebnih dohodkov delavcev v izobraževalnih zavodih v primerjavi z enakovrstnimi delavci v drugih organizacijah, na podlagi določenega procenta za materialno osnovo Osnovne dejavnosti ter določenega zneska za investicije, ki so vezane na osnovno dejavnost. Na osnovi tako določenih c^n bi bilo potem potrebno določiti zadostne vire, in kolikor bi ti ne zadostovali, bi bilo potrebno ali povečati udeležbo ali pa črtati določene dejavnosti. Predlog pa dojoča ravno obratno pot: predpiše vire, določi obseg in iz tega naj bi določili ceno. Razumljivo je, da bodo to cono pozneje določala le razpoložljiva sredstva, ne pa osnovni normativi, ki so za to merodajni. Tak način smo imeli sedaj, ko je bila s proračunom določena višina sredstev, ki so se pozneje razdeljevala med potrošnike. Verjetno stoji v vsem tem procesu velika in odgovorna naloga pred republiško ter temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi. Republiška izobraževalna skupnost bo morala postaviti realno ceno izobraževanja, sicer bodo vsa prizadevanja okrog novega finacira-nja brezsmiselna. Ta cena bi morala biti znana, preden stopi zakon v veljavo. Gotovo se pri tem postavlja vprašanje, kdo v izobraževalni skupnosti bo tisti, ki bo imel odločilno besedo pri formiranju te cene. In posebej še: kakšna bo vloga prosvetnih delavcev pri tem. Temeljne izobraževalne skupnosti bodo morale zelo resno in trezno premisliti, kaj naj v bodoče financirajo iz tako zbranih sredstev neposredno, kaj pa naj še ostane v skrbi ostalih. Gotovo je, da bodo morali skrb za določene strokovne šole, del otroškega varstva, izobraževanje odraslih, del estetske vzgoje itd. prevzeti neposredno koristniki obč. skup., delovne organizacije, delno starši). Kakp to razmejiti, bo ena neposrednih nalog temeljnih izobraževalnih skupnosti in tudi prosvetnih delavcev v njih ter izven njih. Nedvomno bi zahtevali preveč, če bi želeli, da bi v pogojih kakršni so, zahtevali idealno rešitev šolstva. Ne želimo in ne zahtevamo pa preveč, če hočemo, da najde šolstvo ter delo prosvetnega delavca pravo družbeno veljavo, da se primeren del narodnega do- hodka odvaja za potrebe vzgoje in izobraževanja, da dobi izobraže- * vanje pravo ceno in da za vzgo- ob mariborskem dogodku pa jo in izobraževanje prevzamejo se nam vseeno postavlja vpraša-vsaj del skrbi neposredni korist- nje: ajj rej ne bi biio meguče niki. To pa zakon lahko zagotovi, zahtevanega denarja preskrbeti ZDRAVKO PIVK prej? M. K. Še o simpoziju o diagnostiki in rehabilitaciji mentalno retardiranili (Celje 29. in 30. nov. 1966) Simpozij s posvetovanjem o gornji aktualni problematiki je pripravila Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Jugoslavije in je ob aktivnem sodelovanju približno 200 udeležencev iz vse Jugoslavije — zdravnikov, psihologov, defektologov, socialnih delavcev ipd. — pote"kal oba dneva v plodnem in konstruktivnem delu. Prvi dan je bil posvečen bolj diagnostiki, medtem ko smo čutili težo dela na rehabilitaciji, ki je v naših dinamičnih družbenih pogojih še posebno aktualna.' Kategorizacija otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki smo jo bili začeli leta 1960, je odprla vrsto novih vprašanj, ki se v danih pogojih sučejo predvsem okrog habilitacije in rehabilitacije. Ker je med kategoriziranimi otroci največ psihično prizadetih, je med vsemi problemi okrog usposobljanja in usmerjanja gotovo najbolj pereč problem dela z navedenimi. Zato smo lahko tembolj z veseljem pozdravili tak simpozij v Celju, ki je bil pomemben tudi v tem smislu, da so lokalni činitelji s predsednikom in podpredsednikom celjske občine na čelu spoznali aktualnost problematike usposabljanja psihično prizadetih in uvideli nujnost graditve posebne osnovne šole v Celju, h katere realizaciji se stvarno približujemo. Ne da bi se spuščali v podrobnosti pripravljenih referatov, od kateri-', so bili vsi podani z resno pri;;adevno.st.jo za obravnavani predmet, bi želel le poudariti, da ni bilo čutiti polemike, kar bi pripisal najverjetneje razlogu, da smo pri našem delu še vedno bolj ali manj na stopnji pionirstva. In prav to dejstvo nam'daje čutiti, da težimo tudi v jugoslovanskem merilu k skupnim akcijam, od katerih ena je bil prav ta ses.a-nek v Celju. Težrija k skupni poti in predvsem ustvarjanje čim' boljših pogojev za domačo izgradnjo posebnega šolstva, zavodov in učnih delavnic za psihično prizadete pa je tisti faktor, ki n-d.agn nam vsem za bodočnost vrsto najrazličnejših bolj težj"ih kot lažjih nalog. Ob tem pa bo najaktualnejša povezava in sodelovanj0 vseh praktikov, ki leta in leta grade pri delu s psihično prizadetimi — v praksi in teoriji porajaioče se otropedAgoške zna; nosti, katero spremljajo študenti in ortopedagogi na pegagoškU1 akademijah v Ljubljani in Beo; gradu in na Visoki defektološki šoli v Zagrebu. Referati s celjskega simpozija bodo objavljeni v eni prihodnji*1 številk »Defektologije«, časppi13’ ki ga izdaja Visoka defektološka šola v Zagrebu. Tako bodo na razpolago tudj tistim, ki se našega simpozija niso udeležili, a pra'' tako tudi staršem duševno prizJ' detih otrok. P. S.: V zadnji številki PrO' svetnega delavca je v članku »?>c' enotnost ovira delo« v zve2* s celisklm simpozijem opazka, f*3 v vrstah slovenskih defektolog'1'' ni enotnosti akcije, in dalje, & bi bilo treba povabiti k »sodci*1-vanju najvidnejše starejše ^ mlajše generacije defektologov/' Prvič, do danes še niserti zaslco1 »neenotnosti akcije«, drugič P a i3 bilo na simpoziju toliko s>ral^e in mlajše« generacije — a Pr3'| tako tudi med referenti, da sP1 tega lahko le veseli. Zato res 11 vem, čemu takšne opazke! Albin Podjavorš** Pomembna posvetovanja Poklicna vzgoja v osnovnih šolati naj postane sestavni del učnovzgojnega procesa Pročelje novega Zavoda za slepo in slabovidno mladino. V tej stavbi bodo lahko v prihodnje sprejeli tnfli močno slabovidne otroke, ki so jim morali doslej zaradi pomanjkanja prostora odreči gostoljubje. Išmi seve d zn slepo in sktosvMno mladina Šolanje slepe in slabovidne mladine ima na Slovenskem že večletno tradicijo. Prvi zavod te vrste, ki je bil ustanovljen leta 191.9, je bil najprej v prostorih stare ljubljanske porodnišnice, nato pa so ga preselili v Kočevje. Ker so stavbo leta 1943 poškodovale letalske bombe, so učence preselili v Ljubljanb v Zavod za gluho mladino. Svoj stalni prostor je ngšel šele po osvoboditvi, ko so mu na Mirju dodelili dve stavbi, v katerih sta bila šola in internat. Tu je bilo .prostora za 50 gojencev, ker pa se je povečalo število otrok na 78, je postajalo vzgojno in izobraževalno delo zaradi premajhnega in neprimernega prostora vse bolj nevzdržno. Posledica večletnih prizadevanj pedagoških delavcev zavoda, ki jih je podprla javnost in Zveza slepih Slovenije, je bila, da so dobili* denar za gradnjo novega zavoda. Graditi so ga začeli pred tremi leti. Pretekli'petek so svečano odprli novo šolsko stavbo — v njej je prostora za 100 gojencev — ki po svoji arhitektonski koncepciji povsem Ustreza1 namehu: daje materialne možnosti za izvajanje sodobne habilitacije slepih in slabovidnih otrok. Gradnja novega poslopja, v katerem je sedaj 87 gojencev, je doslej stala okrog 330 milijonov S-din. Estetski in funkcionalno urejeni prostori poslopja so zamisel projektanta Božidarja Gvardjančiča, dipl. ing. V stavbi je deset matičnih učilnic in dve specialni za močno slabovidne otroke. V njih je možna osvetljava od 200 do 600 luksov. Posebnost so tudi mizice s Pokrovom, ki ga učenec lahko dvigne do zaželene višine, ob strani mize pa je polica za Braillov stroj. Knjige in šolske potrebščine imajo učenci kar v razredu v posebnih omarah ob steni, kjer je vsakemu odmerjen del omare. v razredu je tudi dvokrilna tebla, ki jo lahko uporabljajo le učenci z ostanki vida in slabovidni učenci. Urejenost pogojujejo tudi kabineti: prirodoslovni, kemijski, fizikalni, , kabinet za učila in vzgojila itn. V'večji, zelo akustični dvorani so Instrumenti in televizor. Namenjena je za po-glasbe in plesne prireditve. Ročne spretnosti bodo učenci Pridobivali v treh. delavnicah tehnično vzgojo ter v učil-p-ici in delavnici za gospodinjski pouk in ročno delo. v Prostorni knjižnici je razstavljen bogat izbor književnosti in številni učbeniki v Braillovi pisavi. Mimo upravnih in drugih Prostorov ter posebne terase, na kateri bodo lahko otroci brez nevarnosti na svežem zraku, naj Omenimo še eno posebnost: to je tiflološki muzej. Obilje razstavljenega gradiva — fotografski posnetki, učila in učni pripomočki Pričajo o dosedanji bogati deiav-nosti zavoda in ljudi, ki delajo v njem. Vsak od njih je pravzaprav svojevrsten ustvarjalec, ki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in sposobnostjo pomagal Vse to izdelati in izpopolnjevati, Dolgoletna .tradicija, je šele^v novi^ stavbi našla svoj pravi živ-Iieniski prostor, mu se bo — ob najlepših pogojih -— dokončno Uresničevala izpolnitev več1 at ni h hoteni, ki so hkrati zagbtovilp za nadaljnjo uspešnost. M. K. mnogo laže izvedli z medsebojnim sodelovanjem osnovnh šol in komunalnega zavoda za zaposlovanje. Le na ta način bo mogoče izvesti pravičnejšo selekcijo mladine namenjene za srednješolski študij in načrtno podpirati nadarjeno podeželsko mladino in sposobno mladino iz socialno šibkejših družin. Dosegli pa bomo tudi realno načrtovanje kadrovske politike za bližnje pa tudi daljše razdobje v bodočnosti. Prav zato bi bilo treba tudi v prihodnje organizirati podobna posvetovanja, oziroma konstruktivno izmenjavati mnenja in izkušnje vseh tistih, ki jim je pri srcu pravično in družbeno koristno poklicno usmerjanje in usposabljanje prihajajočih mladih generacij. . VIATOR ; »Peta in uspehi mednarodnega sodelovanja« V založbi društva za združene narode za SPi Slovenijo je te dni izšla 120 strani obsegajoča knjižica ž naslovom »Pota, in uspehi mednarodnega sodelovanja«. Knjižica je bila napisana za jubilejno leto 1905, ki ga je generalna' skupščina OZN določila za leto mednarodnega sodelovanja. Razdeljena je na devet poglavij, vsako teh poglavij pa na preprost in vsakomur razumljiv ko rinejo naprej, po drugi strani* način pripoveduje o dvajsetletnih pa nam na podeželju in pod mar- naporih na različnih področjih de-sikatero revnejšo streho vsako le- la te svetovne organizacije (UNE-to zakrni toliko in toliko sposob- SCO, UNICEF, človekove pravi-nih otrok, ki ostanejo ali doma ce, svetovnega zdravstvena organa kmetiji, se zaposlujejo kot ma- nizacija itd.) Izvajanja so pod-nualni delavci, ali pa se morajo prta s konkretnimi statističnimi — to seveda le v najboljšem slu- podatki ter ilustrirana s slikami , . . - , ., „ .. . , ., čaju — zadovoljiti z manj zah- posameznih akcij. Pedagoški svet Slovenije, naj- braževalnega programa vsebujejo razevalmh ^pjj^ramto ^istorrsm.h tevrtimi delovnimi mesti. Vrhu To je pr.va obširnejša publika- Od 22. do 23. in od 26. do 30. septembra tega leta je bilo na iniciativo Komunalnega zavoda za zaposlovanje in pod organizacij-SKim vodstvom Zavoda za prosvetno- pedagoško službo Ljubljana I. in Ljubljana II. šest posvetovanj o principih in metodah poklicnega usmerjanja v osnovni šoli, Posr^etovanja so potekala y posameznih bazah: v Ljubljani, v Logatcu, v Trbovljah in v Kamniku, zajetih pa je bilo 17 občin, ki spadajo v delovni okoliš Ko-munalneaa. zavoda za zaposlovanje Ljubljana. Na posvetovanjih, kjer je sodelovalo 150 pedagogov iz osnovnih šol. so bile obdelane tele teme: 1. Pojem poklicnega usmerjanja (referenti so bili psihologi KZZL): 2. Poklicno usmerjanje z vidika kadrovskih potreb (referenti so bili poklicni svetovalci iz ustrezne področne enote KZZL); 3. Stopnje poklicne vzgoje (referenti so bili psihologi KZZL); 4. Poklicno usmerjanje v os-1 novni šoli (referenti so bili pedagogi iz tistih področij osnovnih šol, kjer je bilo delo šolskih komisij za poklicno vzgojo najbolj uspešno). Ob živahnem sodelovanju vseh navzočih so se izkristalizirale po- meprbne ugotovitve, ki jih povzemamo v skrajšani obliki: — Osnovne šole naj bi pri poklicnem usmerjanju v bodoče delovale predvsem na področju poklicne vzgoje, celotno poklicno usmerjanje pa naj bi ne bilo domena samo staršev, šol in zavodov za zaposlovanje, temveč tudi naloga gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij. — Koordinacijo šolskih komisij za poklicno vzgojo in povezovanje teh z drugimi organizacijami naj bi na svojem območju izvajale posebne Občinske komisije. — Za uspešno poklicno vzgojo osnovnim šolani še vedno primanjkuje primerne strokovne li-terafure in avdiovizualnih pripomočkov, pa tudi sam sistem opazovanja učencev še ni tako izdelan, da bi lahko učinkovito pripomogel k uspešnejšemu poklicnemu usmerjanju osnovnošolske mladine. — Naštete pomanjkljivosti, bodo osnovne šole same le težko odpravile; zato jim bo potrebna primerna strokovna pomoč. — Precejšnjo oviro pri poklicnem usmerjanju mladine, ki je že dokončala osemletko oziroma zadostila pogojem osemletnega obveznega šolanja, predstavlja več problemov, ki jih v krajšem času verjetno ne bo mogoče docela uspešno rešiti. Ugotovljeno je bilo, da šole, ki se nahajajo v gospodarsko slabše razvitih krajih (kjer imamo v višjih razredih pogosto kombiniran pouk) zaradi slabše kadrovske zasedbe svojim učencem (čeprav je med njimi precej nadarjenih) ne morejo nuditi dovolj solidnega znanja, ki bi zadostovalo za prestop kandidata v šolo druge stopnje. Dejstvo je, da znaša število1 zaradi teh okoliščin povsem po krivici prikrajšanih otrok dobro četrtino vseh učencev osnovnih šol! — Analize kažejo, da imajo podeželski otroci in ..otroci materialno slabše situiranih staršev precej omejene možnosti za uspešno dokončanje osemletke oziroma prehod na srednjo šolo. Niti 10 °/o se.jih — od teh, ki so zares bistri — ne vpiše na gimnazijo ali v srednjo strokovno šolo. Kapacite; te dijaških domov pa so prešibke in vzdrževalnina predraga, da bi jo zmogli otroci revnejših in podeželskih družin. Zaradi tega je šolanje na srednjih šolah nepisan privilegij mestne in obmestne mladine. Take in podobne ugotovitve niso niti najmanj razveseljive. Po eni strani silijo marsikateri dobro situirani starši v mestu ali njegovem obrobju svoje otroke v srednjo šolo, čeprav ti nimajo •pravega veselja do učenja, niti ne dosegajo učnih uspehov, pa jih starši, le s pomočjo dodatnih in-štruktaž. naskrivaj in z veliko mu- PRED NOVIMI PREDMETNIKI in učnimi načrti za strokovne šo!e višji strokovni pedagoški organ ta priporočila načelo, da iribra ob- sol, učna vsebina drugostopen] ^sega obstaja tudi neskladje med čila o delu Združenih narodov v republike, je v letošnjem letu segati taka znanja, ki ueenca skega šolstva pa se bo v določeni družbenimi potrebami po kadrih slovenščini. Tisti ki jih zanima opravil že dokaj zahtevno delo, usposobijo kot delavca in kot ob- meri približala zveznemu predlo- jn kapacitetartll raznih šol, zaradi delo te svetovne organizacije, bo ko je določil nov predmetnik in čana, ki opravlja družbene zade-učni načrt za osnovno šolo. Zdaj ve, in mu hkrati omogočijo nada-pa se namerava lotiti predmetni- Ijhje strokovno izpopolnjevanje. črtov in predmetnikov bo pobliže kov in učnih načrtov za šole dru- Vzporedno z resolucijo in a treba opredeliti tudi pojem sploš-ge stopnje, najprej za strokovne omenjenimi priporočili je že teklo noižobraževalnega predmeta na delo 'za nov, sodobnejši način pos^eznih vrstah strokovnih sol . -j pregledati in aolociti bo potrebno usposaoljanja strokovnih kadio obremenitev učencev, šole. Na seji PS — bila Je 15. nov. gu' . . „ česar preti nevarnost, da bomo do v njej prav gotovo našli marsi- Pred sprejemanjem uemh na- gez nekaj let imeli dokajšnje šte- kakšen zanimiv podatek in odgo-’ ~-1 vilo šolanih kadrov s takšnimi vori profili, ki jih ne bomo mogli za- Knjižico so prevzeli v prodajo posliti, primanjkovalo pa nam bo založba Mladinska .knjiga in obse vedno dokajšnje število -stro- črnski centri mladinskih klubov kovnjakov na drugih področjih. OZN. t. 1„ predsedoval JU^Lud- S* bo tedensko za osnovo hčnih predmetov ipd. KZZL skuša zato že'sedaj vplivati na republiški sekretariat za kulturo in prosveto pri izdelavi Cena je 4,00 N-din. vik Gabrovšek ------------- i-_ govarjali o nekaterih načelnih potrebhtrt gojpodars ih OTganiza- Za predložitev je pripravljenih predloga za reorganizacijo mreže stališčih po katerih naj bi spre- cij m iuz z 8° j ge kakih 40 načrtov strokovnih problematika pa spričo izvajanja “jsr.rr*™. *. HssStSj ssfSi S ne izobrazbe kadrov z razvojem čel izdelovati profile in učne na-gospodarstva in družbenih služb črte ter. teoretične osnove za iz- ^T^r^t^SmSam vsehllih ^okhcet ki naj“h postopoma uvajati v šole tako, da vsem moramo doseči, da se mora tem spremembam . , - i, v ,,ll.ni,nvnjh šolah). b°do sole uvedle te načrte prvo klicna vzgoja v osne našem strokovnem šolstvu. močno pereča, zato je potrebno Novi učni načrti se bodo začeli hitro in odločno ukrepanje. Pred- da bo po-osnovnih šolah postala sestavni del celotnega u£-no-vzgojnega procesa, kar bomo Nova šola sredi vinskih goric 13. novembra so na Kapeli pri sko sobo ter Upravne prostore s krat 8 m. Stavbo, ki se po načinu Radencih svečano odprli novo šo- konferenčno sobo in knjižnico, gradnje razlikuje ' od ostalih ti- lo, ki so jo začeli graditi lani sep. Tu so še prostori za pripravo in strokovno šolstvo kar najhitreje izobraževali v strokovnih šolah), Drvih razredih prilagajati, so bili člani PS enot- profilov in učnih načrtov. Pa. ne nega mišljenja v tem, da stojijo sarno to: zavodu za strokovno izo-pred zelo zapleteno problematiko, braževanje gre zasluga,, da se je Sistem strokovnega šolstva je teorija istočasno že tudi eksper.i-namreč po vsebini - učnih progra- mentalno preizkušala na številnih mov izredno razčlenjen, da ima- strokovnih šolah in dala določene mo samo pri strokovnoteoretičnem rezultate, ki bodo zdaj pri izde-pouku pri sedanjem stanju nad sto tav‘ novih učnih načrtov za vse različnih izobraževalnih smeri, pri naše strokovne šole zelo dragoce-praktičnem pouku pa je teh smeri ni' osnovi teh izkušenj bo za-še mnogo več. Spričo tolikšne vodu za. šolstvo poverjena izdelava . ..... raznolikosti bo vsekakor zelo te- normativa gradiva za učne načrte, tembra. Slovesnosti s kulturnim delitev hrane, šolska kuhinja, so-žavno doseči neko enotnost, ven- Komisije, ki bodo ustanovljene sporedom in govori so se poleg ba za zdravstvene preglede s ča-dar je to v osnovi potrebno, če za pripravo osnovnih elementov množice domačinov in okoličanov kalnico itd. V sklopu stavbe je hočemo zadostiti zahtevam resolu- učnih načrtov za strokovne šole, udeležili tudi član izvršnega sveta tudi telovadnica z odrom, ki bo ci.ie o izobraževanju strokovnih se bodo srečale z nekaterimi pro- SRS Rudi Čačinovič, sekretar re- služila za sestanke in kulturne kadrov (1.1960), ki nied drugim iz- blemi, ki jih bo potrebno predhod- publiškega sveta za šolstvo Tomo prireditve. Sanitarije so . oprem-raža potrebo po močnejšem vpli- no razčistiti. Takšno,vprašanje je Martelanc, republiški in zvezni Ijene s kopalnicami in umivalni-vu gospodarskih organizacij in na primer zvezni predlog za re- Poslanci'in mnoge, druge ugled- cami. Vsi prostori se centralno družbenih služb na vse tiste usta- |.formo drugostopenjskega izobra- ne osebnosti. ogrevajo. nove, ki zanje pripravljajo kadre, zevanja. Zanimiva je ugotovitev, Nova šola je paviljonskega ti- ' Prostori so zasnovani po pro-Potrebo po funkcionalni povezavi ki smo jo slišali na omenjeni seji Pa ter ima 10 matičnih učilnic ter gramskih načrtih republiškega se-z zahtevami gospodarstva in druž- pedagoškega sveta, da prilagodi- več kabinetov, tako za fiziko in kretariata. Tako so vse učilnice benih služb poudarjata tudi pri- tev novih učnih načrtov za stro- kemijo, za tehnični pouk, pionir- kvadratne oblike, v velikosti 8-poročilo o nalogah na področju kovne šole — takih, kot so pred-strokovnega izobraževanja v SRS videnf — predlagani reformi teh (1961) in pa pripo-ročilo prosvetno- šol ne bo težavna, ker bodo le-ti kulturnega ter gospodarskega. vsebovali med drugim načelo zbora skupščine SRS (1964). Pri enotnosti vsaj glede spošnoizobra-tem je prejela gospodarska zbor- ževalhih predmetov, kar je zna-nica posebne naloge, da ugotovi, čilnost tudi zveznega koncepta. S kakšni profili kadrov so potreb- tem se bodo odpravile sedanje ne-ni gospodarstvu. Glede splošnoizo- utemeljene razlike v splošnoizob- Pcprcr/ek V oglasu (objavljenem v prejšnji številki PD),, kjer JU-GOAGENT vabi na zimske počitnice z luksusilo ladjo »Dalmacija« po Sredozemlju, je bila navedena napačna telefonska številka; pravilno se glasi: JUGO AGENT, Ljubljana, Titova 10, tel. 21-701 (Hotel Slon). pov šol, je zgradilo splošno gradbeno podjetje Pomurje, projektant pa je arhitekt inženir Jože Zupanc. Stala je 230 milijonov S-din. Kapelčarii sami so poleg materiala prispevali 25 milijonov starih dinarjev ter opravili še 1850 prostovljnlh delovnih ur. Sola je dobila deloma tudi novo Opremo. S poukom v novi šoli so že pričeli. To je prva nova šola v radgonski občini po osvoboditi. 1 i IKA "•v lili!!! Illl!lllllllll]|!llllllll!lllllllll!!!!!llllll!ll!lll!lllllllllllllllllll!lllllllll!l!l!lllll!ll|!!l!ll Razpisna komisija nižje glasbene šole v Slovenski Bistrici razpisuje delovno mesto RAVNATELJA na Nižji glasbeni šoli v Slovenski Bistrici Pogoji: visokošolska izobrazba AG in 5-letna praksa; višješolska izobrazba z opravljeno diplomo ter osemletno prakso; srednješolska izobrazba — SGS z opravljenim strokovnim izpitom in 10-letno prakso; organizacijske sposobnosti; javno kulturno udejstvovanje. Ponudbe z življenepisom in dokazili o izpolnjevanju pogčjev naj kandidati pošljejo-najkasneje v 15 dneh od dneva objave v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov Glasbena šola Slovenska Bistrica, Trg A. Šarha 11. JIHI!lllllll!UI!il!ttS!!IIMIOU!lllll Po osvoboditvi prva nova šola v radgonski občini — na Kapeli, na dan otvoritva ŠOLSKO DELO PRI BOLNEM HOSPITALIZIRANEM OTROKU Zavod Za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični sprejema revmatične rekonvalescente, ki so prvo akutno fazo bolezni od 3 do 6 tednov preživeli v bolnici, nato pa prišli na nadaljnje zdravljenje v zavod. Hospitalizacija za revmatične otroke po akutni fazi traja povprečno dva meseca, za težje kardiopate tudi do enega leta. S tem, da so v zavodu samo revmatični bolniki, je načelno omogočen režim življenja za vse enak. Pri tem individualiziramo posamezne primere revmato-ze. Nekateri bolniki rAorajo po več časa strogo ležati, to so bolniki z naglim karditisom, medtem ko je revmatikom, pri katerih niso dokazane spremembe na srcu, dovoljeno vstajati, hoditi v šolo in na krajše sprehode po zavodskem parku in bližnji okolici. S tem postopkom rekonvalescenti lažje prebrodijo dolgotrajno hospitalizacijo. Ker je osnova zdravljenja mirovanje, je zelo važno vprašanje, kako pridobiti malega srčnega bolnika, da bo ležal po zdravniških nasvetih dolge tedne in mesece. Zato je vzporedno z zdravljenjem zavod posvetil skrb tudi duševnemu zdravju otrok in tako zmanjšal vpliv hospitalizma na otroku. Vzgojiteljski kader skrbi za otroško razvedrilo in delovno terapijo. Z disjcipUinskimi ukrepi ne bi ničesar dosegli. Treba je najti način za ustrezno zaposlitev, ki mora biti primerna starosti in srčnemu stanju. Važno je najprej pridobiti zaupanje malega bolnika in vztrajno skrbeti za spremembo v njegovem sicer zelo enoličnem življenju. V ta namen je zavod nabavil mizice k posteljam, tako da se otroci igrajo in učijo tudi leže. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo kot radio, televizijo, film, ipd. Majhni revmatiki ob tem pozabljajo na bolezen. Tudi za šoloobvezne otroke je poskrbljeno. Otrok je delno prekinil telesni razvoj zaradi omejenega gibanja, medtem ko je njegov duševni razvoj pri tej bolezni skoraj neokrnjen, čeravno v okviru njegove točasne zmogljivosti. Temu primerno je treba prilagoditi učni načrt, kar priča- kujemo od pripravljalcev zakona o posebnem šolstvu. Do leta 1964 je bil pouk omejen le na glavne predmete: matematiko, slovenski jezik in tuj jezik ter je tako nekaterim okre-vancem omogočil kolikor toliko ponovno vključitev v redni šolski pouk po zdravljenju. Tedaj sta vodili šolsko delo dve učiteljici. Od tega leta dalje pa je bii uveden v zavodu pouk iz skoraj vseh predmetov razen telovadbe in tehnične vzgoje, kar fizično preobremenjuje bolnega otroka. S šolskim letom 1965/66 je v zavodu ustanovljena Posebna osnovna šola. Pouk je bil do tega leta načeloma (individualen, ob bolniški postelji in s tem močno verbalen. Z ustanovitvijo šole pa smo prešli na pouk v učilnicah, katere smo Uredili v nekaterih bolniških prostorih. Tako je izobraževanje otrok kvalitetnejše, ker imajo občutek rednega šolskega dela. S tem' se občutno zmanjša tudi pojav hospitalizma otroka. Da bo kvaliteta šolskega dela čimboljša, skušamo snov nazorno interpretirati, posebno še, ker je struktura otrok tako različna. K nam prihajajo otroci vse leto, seveda z različnim predznanjem, iz vse Slovenije, posebnih šol za defektno mladino, nekaj otrok pa tudi iz sosednih republik. Zato traja šolsko delo pri nas vse leto ne glede na šolske počitnice. Močna frekvenca učencev in njihovo različno predznanje narekujeta številčno majhna razrede in strogo individualno delo. Pri povprečni letni zasedbi 60 učencev je potreba po šestih uč-,nih močeh, dejansko pa jih je pet, trije učitelji, učitelj defektolog in profesor, ki je obenem ravnatelj. Ker morajo nekateri učenci po več časa strogo ležati, je šola zanje uvedla poseben individualen pouk ob bolniški postelji. Tu je pouk s ponazorili In avdiovizualnimi sredstvi. Osvojili smo princip nazornosti, ki ,.je eden najuspešnejših pogojev za temeljito prizadevanje učne tvarine. S tem poglabljamo znanje in sposobnost opazovanja, ki sloni na pravilni prostorninski predstavi. Da bi pouk v učilnicah obiskovali vsi šoloobvezni pacienti, ie v planu gradnja zveznega hodnika glavne stavbe v šolstvo, ki bo Kovinarski in tehnični pouk na mariborski posebni osnovni šoli Proces habilitacije učencev posebne osnovne šole v Mariboru se odvija ne le v mizarski delavnici, sodobno urejeni kuhinji in šivalnici, temveč tudi v kovinarski delavnici. V letošnjem šolskem letu so se učenci preselili iz majhnega kabineta v večjo, ustreznejšo in prostornejšo sobo, ki je tudi dovolj moderno opremljena. Tu so na voljo različni stroji: električna brusilnica s cir-kularko za žaganje, električni vrtilni stroj, varilni, aparat, stroj za struženje, pritrjene namizne škarje in drugo. Seveda bi strokovnjak ugotovil še precej pomanjkljivosti, če pa pomislimo, da so začeli pred leti z enim samim primežem, potem lahko ob današnjih ugotovitvah tudi priznamo, da so dosegli veliko. Od šestega razreda dalje imajo otroci posebne osnovne šole — dečki — poleg rednega šolanja še delo v kovinarskih in drugih delavnicah. Najprej pilijo, merijo in žagajo. V sedmem razredu pridobljene spretnosti poglabljajo. V osmem hazredu sestavljajo dele in delajo po narisanem načrtu že samostojno. Način dela je urjenje, ki vodi k ■ avtomatizaciji gibov. Zahtevnost seveda raste po individualnih zmogljivostih in se prilagaja splošnim sposobnostim posameznika. Pogled v omaro, kjer hranijo izdelke, ni le presenetljiv, temveč tudi razveseljiv: tu je zbrana vrsta najrazličnejših predmetov od praktičnih izdelkov, preko okrasnih — do igrač. Razne zamisli so večkrat neizvedljive zaradi neprimernega materiala ali materialnih ovir. Nekateri otroci prinesejo sami dele železa, ki jih s pomočjo vodje predelujejo v lična stojala za rože, lestence in drugo. Tak način-dela .vzbuja v učencih ljubezen do dela, otrok doživi »rojstvo« predmeta, ki ga je oblikoval z lastnim trudom, doživi veselje nad delom ob praktičnem učinku in doseženem cilju. Poleg omenjenih predmetov delajo otroci tudi ključe, orodje in podobne praktične predmete ter tako skrbijo za potrebne pripomočke ' na šoli. Namen tehničnega pouka v kovinarski delavnici je, da otroci izgotove izdelek, ki je potem njihova last; lahko ga odnesejo domov, ali pa ga komu podarijo. Nekaj let že- vključujejo otroke posebne osnovne šole v Mariboru v praktično delo v tovarnah. Praksa traja teden dni. Tako »prakticiranje« so zelo pohvalile razne mariborske tovarne, ki potrebna manjše adaptacije. Za težje bolnike bi bil tako urejen prevoz do razreda. S šolami, katere so obiskovali šoloobvezni pacienti pred prihodom na zdravljenje skušamo imeti pismene stike. Žal pa takih stikov ne moremo imeti z vsemi šolami. Pouk je s tem otež-kočen. Bolezen, ki traja več, včasih manj časa, pušča na otrocih psihološke motnje. Posamezne primere pregleda psiholog. V šolskem letu 1965/66 je bilo pregledanih skupaj 54 otrok. Ko zapusti učenec zavod, pošljemo na njegovo matično šolo poročilo o njegovem uspehu in predelam učni snovi. Ce je bil učenec psihološko pregledan, priložimo k ostalemu tudi ta izvid. O šolskem uspehu otrok poročamo staršem dvakrat mesečno. 20 junija t. 1. je končalo šolanje v zavodu 30 učencev. V teku šolskega leta je obiskovalo individualni in razredni pouk več učencev, vendar so bili ocenjeni na svojih matičnih šolah zaradi kratkega bivanja v zavodu. V podaljšanem pouku preko šolskih počitnic je bilo 25. avgusta t. 1. ocenjenih 6 učencev. Pouk pri šoloobveznnem kroničnem bolniku je pomembna dejavnost v cilju njegove kompleks- ne rehabilitacije. Tako se otrok po končanem zdravljenju lahko uspešno vključi v redni pouk po vrnitvi na svojo matično šolo. Del naših okrevancev spada med invalidno mladino, katera se ne bo mogla vključiti v poklice, kjer se zahteva fizični napor. Zato j c v zavodih tipa Šentvid zelo važna osnovnošolska izobrazba. Menim, da je potrebno v vseh zdravstvenih zavodih za mladino uvesti osnovno šolo, čeprav v omejeni meri. Tudi na poklicno usmerjanje bolnikov je potrebno misliti, predvsem za one, ki so v zavodih v času osmega šolskega leta. Zato je potrebno skupno sodelovanje prosvetnih, zdravstvenih in socialnih delavcev. V ta namen sta zavod in šola začela s kategorizacijo otrok in formirala prvo komisijo za kategorizacijo kardiopatfcv v naši državi. Na ta način bomo omogočili, da mali bolnik izgubi čim man] rednega pouka, saj se mu le z rednim delom vračata vedrina in upanje, da bo kmalu ozdravel. Prav tako mu omogočimo končati njegovo redno šolsko obveznost v času bolezni, v primeru težje srčne prizadetosti pa otroku omo-gočirpo tudi profesionalno orientacijo in poklicno rehabilitacijo po končani osemletki. Prof. Roman Savnik V kiparskem oddelku Moderne galerije v Ljubljani je odprta retrospektivna razstava kiparja Petra Lobode (1894—1952). Galerija je odprta vsak dan od 10. do 18. ure: Na sliki (Mati (1928/29, beli marmor) Bodimo prijatelji, tovariš profesor! sprejemajo po končani šolski obveznosti v redno delovno razmerje absolvente posebne osnovne šole. Ugodne učinke prakse same pa ugotavljamo tudi na šoli po preizkusnem roku. Do tedaj nekoliko odrinjeni otroci z občutkom manjvrednosti so doživeli kakovosten osebnostni dvig: v njih raste zaupanje vase, v svoje zmogljivosti in upanje, da bodo. v življenju le uspeli! Vodja delavnice tov. Kolšek ima še veliko načrtov. Želi si veliko delavnico z mizami, razporejenimi v eni vrsti, kjer bo lahko učence bolj nadzoroval pri delu. Dela tudi hkrati z desetimi učenpi, čeprav je norma v gospodarstvu 1:5. Sam pravi: če so otroci zaposleni z interesom, potem tudi ni težav z disciplino, delovna storilnost raste, oblikujejo pa se tudi delovne navade. Ob obiskih in pohvalah v delavnici se trudijo učenci, da bi naredili dobro, bolje in najbolje. S ponosom razkazujejo narejene predmete in jih tudi radi darujejo. Tako uspešnemu načinu habilitacije želimo čim več podpore pri prizadevanju za čim modernejši način usposabljanja in s tem tudi mnogo nadaljnjih uspehov. Tanja Plemenitaš V Radencih so odprli šolo za slatinske delavce za poklic slatinar Izobraževalni center zdravilišča Radenska Slatina je nedavno (15. novembra) v kavarni zdravilišča odprl šolo za slatinske delavce. Sola deluje v okviru poslovnega združenja proizvajalcev mineralnih vod SFRJ. Namenjena je za pridobitev poklica slatinar, ki ga kot kvalifikacijo uvajajo na področju eksploatacije mineralnih vrelcev za vso Jugoslavijo. Poslovno združenje mineralnih vod si prizadeva,' da bo poklic slatinar javno priznan. Ena šola deluje v Radencih, ki jo obiskuje 32 kandidatov iz Radenc in Rogaške Slatine, druga pa v Arandje-lovcu, v katero se je vpisalo 35 slatinskih delavcev iz 8 podjetij Srbije. V začetku bo šola dveletna, pozneje pa se bo razširila na tri leta. Absolventi se bodo z dodatnim izpitom zaposlili lahko tudi v proizvodnji brez alkoholnih pijač in v proizvodnji piva. Pogoj za šolanje je osemletka iri praksa v proizvodnji mineralnih vod, delavci, ki niso končali osemletke, pa bodo morali na posebnem seminarju opraviti sprejemni. izpit. Med študijem bodo obiskovalci šole opravljali polovico delovnega časa proizvodno prakso v vseh slatinskih obratih zdravilišča. Strokovno šolo v Radencih, ki jo bosta financirali poleg poslovnega združenja slatinski podjetji Radenci in Rogaška Slatina, je odprl direktor poslovnega združenja mineralni vod Hugo Kemr. IKA Od učiteljeve osebnosti je v veliki meri odvisen učenčev uspeh. Učitelj ni samo tisti, ki posreduje učencu gradivo, temveč obenem deluje kot zgled. Učenec pričakuje, da najde v učiteljevi osebnosti skladje med mišljenjem in ravnanjem. Učitelj je torej obenem kot osebnost tisti, ki omogoča boljše učenčevo učenje, ki učenca vzpodbuja, da se z zavestjo loteva učenja. Dostikrat so učenci sami povedali, da se n. pr slovenščino radi uče, ker profesor tako zavzeto in lepo poučuje in jih ima zares rad. Učni uspeli je torej odvisen od aktivnosti učitelja in učenca, zato so odnosi med njima še tembolj pomembni in večkrat kar odločilni za odnos do dela. »Mnogi predavatelji so sami-krivi za slab uspeh dijakov«, smo brali v pismu nekega dijaka. »Menim, da se mora predavatelj posebej pripraviti na vsako uro. Ce profesor pride v razred, sede za kateder in nam narekuje iz skript ali iz drugega učbenika, ne moremo od take ure odnesti pralr ničesar, saj še s težavo pišemo stvari, ki jih narekuje. Ze-: lo me moti, če predavatelj nima pravega načrta in govori o stvareh, ki ne sodijo zraven, na koncu ure pa pove nekaj stavkov, do katerih pride po velikih ovinkih. Slabo pa je še to, da se nam predavatelji velikokrat menjujejo. Pa še to: občutek imam, da profesorji, ki vztrajno zahtevajo, da se učimo dosledno na pamet, niso pravi pedagogi. Močno pa vpliva na pridobivanje znanja profesorjevo razpoloženje, od katerega so mnogokrat odvisne ocene in naša pripravljenost na učenje. Najhujši sovražnik uspešnega pouka je po mojem popustljivost. Profesorji, ki nam stalno popuščajo, žanjejo od nas minimalno znanje, kar se pokaže tudi pri šolskih nalogah. V življenju nas ne bo nihče vprašal za oceno, temveč za znanje!« Ob tem sem se spomnil na študijo Učitelj v učenčevih očeh, kjer so učenci prav tako pokazali na velik pomen odnosov, ki nastajajo ob vzgojno-izobraževal-nem procesu med učiteljem in učencem v osnovni šoli. Želijo si predvsem učitelja, ki dobro in razumljivo razlaga, pravično ocenjuje, pomaiga učencem, se rad pošali in odgovarja na vprašanja, je do vseh učencev enak, jih tudi pohvali, je prijazen in potrpežljiv in podobno. V isti sapi pa so povedali, da si ne želijo učitelja, ki dela razlike med učenci, se hitro razjezi in zmerja, se norčuje in posmehuje, krati odmore učencem, daje kazenske vaje in ocene, tepe in lasa, ne obvlada svojega predmeta in podobno. Kaj bi pa rekli srednješolci? To so sicer že večkrat raziskovali, ugotovili dijakovo kritičnost, vendar je vprašanje, če se v praksi dovoljkrat spomnimo tega. Dijakom ugaja profesor, ki je dober govornik, se preprosto, stvarno izraža, pestro in zanimivo predava, sistematično, jasno, prepričljivo in se obenem trudi za dijakov uspeh in mu ni všeeno, kako je z dijaki. Prav to, da bi dijake skušal razumeti, da jim pomaga, ustvarja delovno domačnost, najbolj poudarjajo. »Bodimo prijatelji, tovariš profesor!« je zapisal dijak. »Nočemo protekci-je, nočemo domačnosti, ki bi zavajala k popustljivosti, pač pa doslednost in pravo zahtevnost,-Torej radi opozorijo na profesor jev odnos do delaj pri čemer že- lijo tudi, da redno obnavlja snov. redno sprašuje in snov obravnava širše, kot je v učbeniku. Ob vrednotenju in ocenjevanju dijakovega dela pa zahtevajo predvsem nepristranost, pravičnost, realnost. Ocenjevanje je problem ki ga načenjajo pedagogi in psihologi, da bi čimbolj odstranili subjektivnost in dosedanje tradicionalno ocenjevanje dopolnjevali z objektivnimi instrumenti. O tem je bilo največ govora tudi na nedavnem posvetovanju peda-gogot in psihologov Jugoslavija v Zagrebu; problem pa je tudi zelo star in zapleten. Dijaki žele profesorja, ki jih zna pritegniti k delu in poslušanju, torej motiviranost, vprašanje vrednotenja in emocij, ki je za podkrepitev dijakovega delovnega zagona izredno važno. Glede osebnih lastnosti pa bi radi profesorja, ki se ne razburja, se obvlada, je prijazen in potrpežljiv, nastopa simpatično in sproščeno, duhovito šaljiv naj bo in dovolj odločen ter tudi zahteven, vsestransko razgledan in podobno. To poznamo: profesor naj bo idealen človek! Pustimo besedico »idealen«, naj bo vsaj stvaren, delaven, optimističen človek, kolikor je pač sredi določene stvarnosti mogoče. »Predavatelj zna tako , razlagati, da me resnično pritegne k poslušanju in s tem dobim tudi veselje do tega predmeta,« se navdušuje neki srednješolec. In neka dijakinja razmišlja o profesorju: »Osnovna je dobra razlaga. Če je razlaga zanimiva, dobra, se ni treba bati, da bi dijaki spali med poukom. Toda, profesorji, ki resnično dobro razlagajo, so v manjšini. Opazila sem da so ne- kateri resnično sposobni, toda mnogokrat se jim ne ljubi predavati. Mislim, da ni vse denar. Če se profesorji pritožujejo zaradi slabih plač, to še ni razlog, da bi morali slabo učiti. Saj vendar to ni našži krivda, da profesorji ne dobivajo takih plač, kot bi si jih želeli ali pa zaslužili.Ta-ko končujemo srednjo šolo in nas potem neznanje spremlja vse življenje, kajti nadoknaditi ga ne bomo mogli nikoli, če to ne bo od nas zahtevalo življenje.« Dijaki pričakujejo znanje, ki ga ne more nuditi profesor, in eden je jasno zapisal: »Čeprav imamo na urniku predmet, za katerega se je hudo pripraviti in se ga vsi bojimo, smo najbolj zadovoljni s profesorjem, ki nas prisili do učenja in nam onemogoči, da bi snov »prešpricali«.« Na drugi strani pa so dijaki skušali povedati, česa si ne želijo, kaj takorekoč, zamerijo profesorju pri pouku. Zoprno jim je golo narekovanje snovi, zlasti še ob pomanjkljivi razlagi. Menijo, da slabi učinek vzgojno-izobraže-valnega procesa, če predavatelj prehitro razlaga, površno, monotono ali pa nenačrtno, morda celo leno, nezainteresirano. Tudi to jim v odnosu do dela ni všeč, če profesor slepo hiti za učnim načrtom, preskakuje lekcije, samo da sledi programu, premalo pa se ozira na to, če dijaki snov obvladajo. Ni prav, če ne dovoljuje razpravljanja, samo bere iz skript in sedi za mizo. Ni prijetno slišati, kot je zapisal dijak: »Imam občutek, da nekateri profesorji poučujejo samo za to, ker morajo biti tukaj.« Mladi ljudje so kritični, prav posebej ostro pa ocenjujejo svoje predavatelje, ki so njihovi učitelji, ki torej dajejo in zahtevajo. Hudo pa je, če malo dajejo, a veliko zahtevajo. »Včasih se mi zdi, da se profesor ne pripravi na uro da ni dovolj podkovan v snovi, ki jo uči, zato predava s strahom in včasih celo kaj narobe; taki pa so pri vpraševanju izredno strogi. Taki ne dovoljujejo radi, da bi dijaki sodelovali, ker so sami »nadudlani« in se boje, da bi izgubili rdečo nitko. Taki predavatelji nimajo avtoritete, zgube pa jo z lastnim prizadevanjem, da bi si jo pridobili.« In prav nasprotno lepo se sliši to: »Veliko odnesem od razlage in cenim predavatelja, ki podaja snov igraje, malo šaljivo, vendar resno, v kramljajočem slogu. Prav uživam pri urah, ko lahko s profesorjem razpravljamo ...« Pri vrednotenju in ocenjevanju dijakovega dela pa so najbolj nevoljni, če profesor izvaja pro-tekcijo in krivično ocenjuje. Takšen občutek imajo dijaki pogostokrat, lahko pa izvira tudi zaradi nekritičnosti dijaka do sebe, ko precenjuje svoje znanje. Ni jim všeč, če zahteva kup podatkov in podrobnosti, ki jih včasih ni niti v knjigi niti v razlagi, in jezi jih, če profesor terja »napiflane« odgovore, toda ne vseh. Nekateri so ponekod opozorili celo na to, da profesor ocenjuje po ostalih ocenah, torej gre za »halo-efekt« ki izvira iz uspeha ali neuspeha v predmetih, o katerih profesorji menijo, da so važnejši. Pa tudi skrivnostnega ocenjevanja ne bi bilo treba izvajati, dijak naj bo stvarno obveščen o oceni, ki jo je dobil. Pravijo, da se ponekod • uveljavlja kampanjsko ocenjevanje zadnjo uro pred konferenco in da ni prav, če bi se profesor oziral samo na snov zadnje ure. V odnosih med dijaki in učitelji pa zamerijo, če se profesor norčuje, da posebno ironično govori o dijakovih sposobnostih, če ne zna, mu daje živalske priimke, tako da mu pobije še zadnjo voljo do učenja pri tem že tako nepriljubljenem predmetu. »Ne marajo tujčevskega odnosa, ko jih morda predavatelj noče niti malo razumeti, kakor da on ne bi nikoli bil mlad. Od osebnih lastnosti profesorja pa jih najbolj moti, če se profesor ne zna obvladati, se v jezi spozablja. Opozoriti pa znajo tudi na to, če predavatelj uporablja nepotrebna mašila, govori pretiho ali preglasno, je nedosleden ,uporabita preveč tujk, se neprimerno obnaša ali oblači, je preveč zapet v svoj predmet, ne obvlada dovolj materinščine, se preveč pa tudi premalo vmešuje ali zanima za dijakovo zasebno življenje in domače razmere ter podobno. Dijakinja je napisala: »Najbolj me moti in hkrati neprijetno vznemirja to, da nekateri profesorji ne vzpodbujajo in ne dajejo na potkov za učenje slabšim dijakom, ampak jim že v naprej povedo, da bodo na koncu leta padli. Dijak ne bi smel biti 'žrtev profesorjevega osebnega razpoloženja.« To so stvari, ki jih že dolgo poznamo. Dobro bi bilo proučiti, kakšna je konkretna praksa danes, koliko je dobrega in slabega v pedagoški praksi na naših šolah in odnosih med dijaki in profesorji. Koliko to konkretno danes vpliva na njihovo znanje? Dijaki znajo dosti povedati, včasih zase, največ doma, manj na svojih sestankih in v sodelovanju s profesorji. Nič pa ne škodi, če se res pogosteje ozremo v ogledalo in malo pomislimo, kaj opažajo dijaki dobrega in slabega odnosno zaželenega in nezaželenega pri svojih učiteljih. Tudi od teh odnosov in to v precejšnji meri je odvisna uresničitev učnega načrta in prav od tega tudi precej to, ali dijak osvaja samo materialno znanje, ali pa ga usposabljamo za to, da se bo nadalje lahko samostojno izobraževal in napredoval. Čeprav so stvari poznane, je dobro, da se jih spomnimo in skušamo ugotoviti, kako se odražajo v določeni praksi, v določenem pedagoškem zboru oziroma v vzgojno-izobraže-valnem delu. »Vesela sem, če predavatelj vedno ve, kako se bo vedel v kakšni situaciji, da ima zaupanje vase in to zaupanje prenaša na svoje dijake ...« Torej gre za medsebojno zaupanje, pri pedagogu pa še zlasti za njegov kapital, ki ga imenujemo pedagoški optimizem! —nib Dijakom ucitelu«c in pedagoških akademij Uprava Prosvetnega delavca sporoča, da ima še na zalogi »UČNI NAČRT IN PREDMETNIK ZA OSNOVNO SOLO«. Uprava Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1 PROSVETNI DELAVKO STRAN 5 PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA Srednja stopnja: 6. decembra ob 8.55 (I. progr.) 7. decembra ob 14.05 (II. progr.) ČRNE DOLINE Zasavski revirji so eno najpomembnejših slovenskih industrijskih središč, prav gotovo vredno posebne obravnave v »pokrajinskem« ciklu, namenjenem poslušalcem na srednji stopnji. Oddaja bo — kot že vse dosedanje iz tega cikla — zajela vse značilnosti treh zasavskih dolin: geografske, historične, socialne in ekonomske. Povzetek je razmeroma preprost prav zavoljo izrazite podobnosti med zagorsko, trboveljsko in hrastniško dolino. Vse tri so se zajedle v gorati svet pravokotno na skalni kanjon Save; izdolbli so jih v davnini potoki, ki se izlivajo v največjo slovensko reko; vse tri doline so tik ob Savi tesno stisnjene, a se po nekaj sto metrih v notranjosti razširijo, podobne razprostrtemu jezerskemu dnu. V vseh treh dolinah' so odkrili bogate zaklade rjavega premoga. Zasavski rudniki so bili — in ostajajo, če izvzamemo Velenje — poglavitni slovenski premogovni bazen. Izkopani rovi, ki sledijo premogovim plastem in žilam, se raztezajo že na desetine kilometrov daleč. V zasavskih dolinah skorajda ni bilo družine brez rudarske tradicije; v vseh treh dolinah so rudniki prinašali prebivalcem zaslužek in kruh. V Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je v desetletjih razvoja kapitalizma zraslo jedro slovenskega proletariata. Revirji niso dajali slovenski deželi zgolj virov pogonske in toplotne energije, pač pa tudi in predvsem vir progresivnih idej o življenju in družbeni revoluciji. V osrčju delavskega gibanja, ki je živelo in se razraščalo v Zasavju, pa je cvetelo vrhu vsega še bogato in raznoliko kulturno življenje — slovenska proletarska kultura v najboljšem pomenu besede. V Trbovljah, denimo, je doma slovenska proletarska poezija. S m RADIJSKA IGRA ZA OTROKE (vsako nedeljo ob 8.05) 11. 12. Niko Grafenauer: PRE- PLAH V VIŠNJI GORI (prva izvedba) 18. 12. James Kriiss: SRAJCA SREČNEGA ČLOVEKA (AOJIAOUOd) 25. 12. Aleksander Marodič: KRI-KEC IN PIKEC (ponovitev) 31. 12. (popoldne) VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja 1. 1. Marjan Marinc: MAČEK MUSTAFA (prva izvedba) 2.. 1. Anne Faber: RIBIC ABDULAH (prva izvedba) 8. 1. Aleksander Klarodič: JUNAKI MIHCEVE brigade (ponovitev) 15. 1. Milivoj Matošec: PRE- ČUDNI DR M (ponovitev) 22. 1. Miroslav Košuta: ZGODBA O VOJAKU (prva izvedba)), 29. 1. VESELI TOBOGAN, jav-otroška oddaja NIŽJA STOPNJA: 9. in 10. decembra: KO VI SLADKO SPITE 16. in 17. decembra: POJTE Z NAMI 23. in 24. decembra: SNEŽNA KRALJICA 6. in 7. januarja: DVANAJST MESECEV 13, in 14. januarja: BELA ZIMA 20. januarja: DEČEK S PIŠČALKO SREDNJA STOPNJA: 6. in 7. decembra: TRI ČRNE DOLINE 13. in 14. decembra: O RITMU 20. in 21. decembra: BOLEZNI NASI SOVRAŽNIKI 27. in 28. decembra: SPREHOD SKOZI MESTO 3. in 4. januarja: SRNJAK S SREBRNIM ROGOVJEM 10. in 11. januarja: KROPARSKI KOVAČI 17. in 18. januarja: IVAN CANKAR VIS J A STOPNJA: 6. in 8. decembra: VOKALNA IN INSTRUMENTALNA GLASBA 13. in 15. decembra: LJUDJE IN MIKROBI 20. in 22. decembra: PISATELJ JUS KOZAK 27. in 29. decembra: STILIZACIJE IN FIGURACIJE MELODIJE 3. in 5. januarja: DOBER DAN 10. in 12. januarja: MLADENIČ Z LADJE BEAGLE 17. in 19. januarja: Car ritma v Trbovljah je cvetelo naše zborovsko petje — iz sive, nespodbudne rudarske vsakdanjosti sta rasla vera in upor. Nemška zasedba je v zasavskih dolinah uveljavila strahovlado. Revo-lucionajri so rodne kraje zapustili in sodelovali v organizacijskih jedrih narodnoosvobodilnega boja. Večina prebivalstva je molče prenašala vojno gorje in zatrtost. Povojno obdobje prinaša zasavskim krajem nov razmah. Razen rudnikov, dotlej domala edinih gospodarskih objektov, zrastejo novi industrijski velikani, med njimi v prvi vrsti trboveljska strojna tovarna. Hrastniška steklarna je iz glažute postala velik in pomemben člen v zasavskem gospodarstvu. Zrasla in modernizirala se je trboveljska cementarna. V dobršnem delu so obnovljeni rudniki in rudniške naprave. Velikansko povečanje proizvodnih kapacitet pa je imelo — in ima tudi vnaprej — za posledico rast vseh treh zasavskih mest, To zdaj niso več siva, mrka rudarska naselja. Asfaltirali so ceste, zgradili svetle bloke in stolpnice, nove trgovine, banke, bolnišnice, šole, športne objekte in ne nazadnje — nove delavske domove, kjer neugasljivo živi tisti del slovenske kulture, ki raste iz predvojne progresivne proletarske tradicije. Oddajo bomo spletli v razponu med »nekoč« ‘in »danes«. Pokazala bo, kolikšen napredek je bil storjen Nižja stopnja: v tem zanimivem koščku slovenske zemlje in kaj vse je bilo treba storiti zanj — koliko žuljev, znoja, prelite krvi ih neusahljivega zaupanja v. življenje je bilo treba za dosedanje cilje; in kaj vse bodo morali Zasavci še storiti, če hočejo uresničiti cilje, ki si jih zastavljajo danes. Avtor oddaje je Viktor Konjar. 9. decembra ob 14.0' (II. progr.) 10. decembra ob 8.5S (I. progr.) KO VI SLADKO SPITE Ob sedmi večerni uri zaželimo otrokom sladko spanje in lahko noč in jih položimo spat. Zanje se dan konča. Za nas, odrasle, se konča uro, dve ali tri kasneje. Za veliko večino. Toda življenje teče dalje tudi v gluhih urah noči. Za mnoge se šele v •temi prične njihov delovni dan. Njih se želimo spomniti, o njih se pogovorimo v oddaji, katere naslov je pred vami. Višja stopnja: 6. decembra ob 14.05 8. decembra ob 8.55 (II. progr.) (I. progr.) VOKALNA IN INSTRUMENTALNA GLASBA V naših prejšnjih oddajah iz glasbenega cikla smo že globoko pogledali v skladateljevo delavnico. Ogledali smo si melodijska vzpored-ja in zaporedja, iz katerih teše skladbo. Ppazovali smo sozvočja, ki z njimi spaja velike in male melodijske zamisli. Seveda si tudi zvočni material skladatelj izbira sam. Sedaj ga vodi nagnjenje, drugič je odločilno naročilo, tretjič pa glasbena vsebina, za katero se je bil odločil. Zato so nekatere skladbe pisane za en ali več človeških glasov tja do pevskega zbora; druge skladbe pa so izdelane Za'glasbilo, instrument ali več instrumentov tja do velikega orkestra. Veliko število skladb pa je napisanih za glas in instrument, na primer opere, oratoriji in kantate, kjer sodelujejo zbori in orkestri v isti Skladbi, Bili so v davnini časi, ko so se zelo preproste skladbe dale po istih napisanih notah peti ali igrati. Čim bolj pa se je razvijala tehnika petja in tehnika igranja na instrumente in čim bolj so se instrumenti sami razvili, tem manj je to možno. Prav zato se mora skladatelj vnaprej odločiti, za kakšne izvajalce bo napisal svoje delo. Kdor misli, da se dajo nekatere glasbene zamisli izvajati samo s pevci, druge pa samo z instrumenti, se seveda moti. Poznamo nešteto primerov, ko ista razpoloženja, iste plesne stavke, iste opise dogodkov najdemo zdaj v pevskem stavku, zdaj v instrumentalnem stavku. Avtor naše oddaje, prof. Pavle Si-vic navaja številne primere, da začnemo primerjati izrazne lepote in moč vokalne in instrumentalne glasbe pri drobnih skladbah in mali zasedbi. Tako spoznamo, kako zveni sam klavir, kako pevec s spremljavo klavirja, kvintet, nato moški zbor. godalni orkester: končno, kako mogočen zvok ima velika godba na pihala in trobila in veliki mešani zbor, Seveda v oddaji še zdaleč niso izčrpani vsi sestavi, ki sef igrali in še igrajo važno vlogo v tolmačenju glasbe. Za zaključek slišimo še najučinkovitejši način sodelovanja glasbenih izvajalcev; veliko vokaino-instrumentalno zasedbo, v kateri sodeluje veliki simfonični orkester, pevci solisti in veliki mešani zbor. Tak izvajalski aparat se lahko povzpne do izredno mogočnih viškov, silnih stopnjevanj in ostrih nasprotij v razpoloženjih. • _______________ _ Pravzaprav smo si jo zamislili precej preprosto. Gre za srečanje z ljudmi, ki opravljajo, svoje delo ponoči, ker mora biti bodisi opravljeno zarana zjutraj, ali pa ga ne kaže niti za hip, tudi ne v urah, namenjenih spanju, pustiti vnemar. Nekatei'e izmed njih bomo obiskali neposredno na delovnem mestu, da nam bodo sami pripovedovali o svojem delu — za nas, ki namenjamo noči počitku, najbrž kar malce nenavadnem, drugih spet se bomo samo spomnili. Kakorkoli že — poghvorimo se o nočnem čuvaju, čigar naloga je, da budno pazi, denimo, na veliko skladišče lesa; kaj se ve, kdo vse tava v temi naokrog: tatovi, morebitni požigalci, sovražniki naše družbene skupnosti... Podobno delo opravlja stražar pred vojašnico... Pa miličnik? Dežurni miličnik popazi na nočni red in mir. Zaupamo mu, da bo pomiril nočne ptice, pijance in razgrajače. ki bi nas utegnili vznemirjati in nam kaliti počitek. Ne le on, tudi mi smo veseli, če mu ni treba intervenirati . . Še precej bolj velja ta dobra želja za gasilca. Le kam bi prišli, ko bi se požari vrstili dan za dnem ali noč za nočjo. Toda gasilec je vselej pripravljen. Za vsak primer bo prebedel vso dolgo noč. Lahko se zgodi, da bomo njegovo pomoč vendarle potrebovali... Pogosteje kot gasilce srečujemo in potrebujemo sredi noči dežurnega zdravnika. Nenadna visoka temperatura, nezgoda, slabost — in že je zdravnik na poti; naj bo zvezdnata noč ali mrzel decembrski dež skozi meglo.. . Ponoči še življenje umiri, utiša, nikoli pa se ne ustavi. Težki tovornjaki hropejo proti koprskemu in reškemu pristanišču ali pa od morja sem. Skozi temne doline vzdolž Save bobnijo vlaki. Šofer in vlakovodja ne smeta zatisniti očesa... A saj jih je še mnogo: delavke nočne izmene v tekstilni tovarni so pozabile, da je noč. Rudarjem petsto ali tisoč metrov pod površino je pravzaprav docela vse- Srednja stopnja: 20. decembra ob 8.55 (I. progr.) 21. decembra.ob 11.05 (II. progi.) BCmMI - NIŠI S3¥M2ima eno; zjutraj pridejo iz jame in morda jih pozdravi sonce ... Huje je ženam in dekletom na ljubljanskih ulicah, ki morajo v popolni tihoti nočnega miru pometati ostanke in odpadke minulega dne. Tudi njihov kruh je prislužen trdo ... Se v tiskarno nas zanese pot, med stavce, ki nam bodo zjutraj zarana, ko se zbudimo, že lahko ponudili v branje najnovejši časopis... In še niso vsi. Dekle na pošti sprejme nujno brzojavko tudi ob uri strahov. Šofer taksija nas popelje, Srednja stopnja: kadarkoli želimo in kamorkoli. Nočnim popotnikom postrežejo v postajni restavraciji vsako uro noči. Se pomisliti si ne upamo, da bi se s prihodom globoke noči vse življenje ustavilo. Ljudje smo si organizirali tudi nočni čas tako, da se počutimo varne in da brez skrbi pričakamo jutro. Nekateri se morajo pač žrtvovati za nas, za večino. O njih, teh nekaterih, spregovorimo v tej oddaji. Povedo nam, kaj vse jim nalaga poklic. 13. decembra ob 8.55 (1. progr.) 14. decembra ob 14.05 (II. progr.) Opozoril pred boleznimi in njihovimi klicami oziroma nosilci so otroci od rane mladosti objlno deležni, vendarle ni opozoril nikoli preveč, kajti kali bolezenskega zla so vselej neumorno na delu. O njih in o neumornem boju človeka proti sovražnim bolezenskim kalem pripoveduje pričujoča oddaja. Osrednjo vlogo pa. ima pripovedovalec, katerega poročilo posega v najstarejše čase in k najrazličnejšim narodom; razgrne njihove posebnosti in običaje ter potegne rdečo nit razvoja. Človekov bfjj z velikim sovražnikom — z nosilci bolezni je nenehen in star, kolikor je staro človeštvo samo. V posameznih obdobjih je bil človek močnejši, potem pa so spet prišla obdobja prevlade bolezni. Pripovedovalčevo »poročilo-« prekinjajo ilustrativni vložki in ga neposredno poživljajo, tako da je oddaja pripravljena kot panorama svetovne zgodovine zdravja in znanstvene preventive. 0 RITMU Kadar govorimo o ritmu, največkrat mislimo le na tisti ritem, ki ga zaznavamo v glasbi in le malokrat pomislimo, da je ritem pravzaprav vse, kar se giblje v nas samih in izven nas. Rojstvo in smrt, bitje srca, hoja, menjava dneva in noči, menjava letnih časov itd., itd., vse to je ritem, je življenje. Ni življenja brez ritma, kakor tudi ni ritma brez življenja. In ker je tudi glasba, del življenja, je ritem nje bistvena prvina. Da, celo bolj močna, bolj važna in značilna prvina, kot npr. melodija. Ritem v glasbi lahko nastopa samostojno, brez melodije (npr. izvajanje različnih ritmičnih obrazcev črnskega bobnarja), melodija nikdar ne more živeti brez ritma. Kakor življenje, je tudi ritem podvržen' zakonitostim razvoja. Pred tisoči leti ni bil takšen, kot ga poznamo in občutimo.danes. Ril je bolj svoboden, ne tako utesnjen, ukle-njen, ni bil porazdeljen na enake_časovne enote. Bil je izraz človeka, ki ni poznal tako natančnih merskih enot, ki jih je današnje življenje polno na vsakem koraku. Ker je šel razvoj življenja postopoma svojo pot, današnji človek te uklenjenosti ne občuti tako močno, kot bi jo občutil npr. član primitivnega afriškega plemena, če bi ga iz širnih pragozdov kar naenkrat posadili k nam. Ta primitiven človek meri čas po soncu, dolžino na korake, težo na posode, to je z merili, ki le. približno ustrezajo natančnosti. Zato se prav tako svobodno izživlja v glasbi. Takšen je tudi njegov glasbeni ritem. Pri tem ugotavljamo, da je ritem na tej razvojni stopnji veliko bolj važna in veliko bolj pomembna prvina kakor melodija. Človekova želja po redu, po urejenosti, po natančnosti, je v tisoč in več letnem razvoju iznašla obrazce, ki ne dovolijo več takšne svobode v načinu življenja. (Redna prehrana, spanje, enakomerna porazdelitev dnevnih opravkov) natančne merske enote, vozni redi itd.). Ta red opazimo tudi v razvoju glasbe. Iz razkosanega, neurejenega prvinsko občutenega. svobodnega ritma, postopoma zaidemo v enakomerno menjavo in ponavljanje ritmičnih obrazcev, ki pa jih večkrat in vse preradi zamenjujemo s taktom. Ritem nam nakazuje značaj skladbe. Tako pravimo, da ima npr. uspavanka počasen, umirjen ritem, koračnica ali polka pa živahen ritem. To kar smo povedali o ritmu, naj bi bil dovolj velik okvir za našo oddajo, o kateri bomo skušali prikazati, kje in kako je ritem prisoten v našem življenju. Najti pravšno obliko za vsebinsko zahtevno nalogo, kot je predstavitev ritma, ni lahko, posebej, če zato nimamo na voljo dovolj časa. Pri snovanju oddaje smo izhajali iz povsem praktične zasnove in skušali prikazati nekaj vsakdanjih primerov v kakršnih je ritem še posebno hitro in lahko zaznaven. Spremljali bomo učenca Marka od trenutka, ko se zbudi, do njegovega večernega ppčitka. Kaj vse bo videl, zaznal in občutil sam in kaj vse se mu bo razkrilo v sanjah, je vsebinski okvir naše oddaje, v kateri vas želimo seznaniti z ritmom in njegovimi posebnostmi. Višja stopnja: 13. decembra ob 14.05 (II. progr.) 15. decembra ob 8.55 (I. progr.) LJUDJE m MIKROBI Razvoj mikrobiologije v zadnjih letih kaže, da je to zelo dinamična znanost. Beseda mikrob ne pomeni več samo sovražnika ljudi, ampak človeku tudi pomaga na najrazličnejše načine: v živilski industriji, kemični industriji, zdravstvu itd. — z mikrobiologijo se dajo osvetliti mnogi »skrivnostni-« pojavi v naravi. V oddaji bomo skušali na čimbolj enostaven način pokazati nekaj dogodkov, ki naj ilustrirajo, koliko težav so imeli ljudje, ko še niso poznali malega sveta mikrobov. Več bomo spregovorili o prvem uspešnem lovcu na mikrobe, Holandcu Antonu von Leeuwanhoeku. Na koncu oddaje bomo opomnili še na temnejšo stran mikrobiologije, ko se znanstveni izsledki o mikrobih ne izrabljajo v korist človeka, marveč nekateri hočejo z mikrobi pokončati življenje. Višja stopnja: 20. decembra ob 14.05 (II. progr.) 22. decembra ob 8.55 (I. progr.) FIEITEU JUS ROZIK Nižja stopnja: Ni še dolgo, kar je smrt iztrgala iz naše srede morda enega najpomembnejših. vsekakor pa enega najzanimivejših sodobnih'pisateljev, Ju-ša Kozaka. Njegovo ime je povezano s pisateljskim rodom, ki je nastopil okoli leta 1914. in je v dvajsetih letih pomenilo že uveljavljenega pripovednika, zadnje delo, na katerem Kozakovo ime lahko preberemo, pa je roman »Pavlihova kronika« iz leta 1964. Pisateljsko življenje Juša Kozaka je torej dolgo, plodno in raznoliko. Za njegovo umetniško ustvarjanje so morda najznačilnejša tista dela, v katerih povezuje svoja razmišljanja o življenju z osebnimi doživetji, z doživetji svoje mladosti in z iskanjem lepote in resnice, zato bo njegov portret osvetljen predvsem s te strani. Saj je prav s kratkimi proznimi teksti zaslovel tudi koj svojski oblikovalec podob iz svojega rodnega mesta Ljubljane. Seveda pa bo, kolikor odmerjeni čas to dopušča, prikazano celotno Kozakovo delo. Ob tako pomembnih delih kot so »Sentpeter« (Ljubljanski Zvon 1924 do 1926; v knjigi 1931), podoba ljubljanskega predmestja na koncu prejšnjega stoletja, roman s tematiko iz fašistične okupacije »Lesena žlica« (1947 in 1952) in izpovedni ro- 16. decembra ob 14.05 (II. progr.) 17. decembra ob 8.55 (I. progr.) POJTE Z NJIMI, OTROCI (DEDEK MMZ) K številnim poznanim, že kar prepetim pesmim o dedku Mrazu pridajamo novo, svežo. K besedilu nimamo posebnih pripomb razen te, ki jo vselej znova ponavljamo: pri petju bodi izgovorjava besedila razločna, jasna, saj tako pridobimo tudi na melodiji. Ta je, kakor vidite, iz spodnjega notnega zapisa preprosta in bo šla zaradi pevnosti brez posebnih težav hitro v uho. Ker je uglasbena kitično, to je vsaka kitica ima isto melodijo, pazimo, da ne zaidemo v enoličnost. Prvo kitico pojemo počasi, pripovedovaje, s čustvom, iz katerega diha pričakovanje. Druga kitica je bolj vedra, zato v tempu bolj hitra, bolj živahna. Tretja kitica je vsebinsko najbolj pomembna, zato ji dajmo primeren izraz tudi v podajanju. Mirno, lahkotno, proseče zapeta melodija, bo nakazala vsebino in nam predstavila pesmico tako, kot si jo je skladatelj zamislil. - Pesmico pa lahko popestrimo tudi s tem, da uporabimo solista, ki bo zapel drugo in tretjo kitico, zadnjo pa potem zapoje še ves zbor. Z novo pesmico vam želimo veliko uspeha, veselja in prijetno praznovanje dedka Mraza. man »Pavlihova kronika«, bomo predstavili tudi njegovo mladinsko povest »Aleš« (1953), ki jo je sam podnaslovil »portret otroka«. Po svojih osnovnih značilnostih je Kozak zelo moderen pripovednik, za njegovo delo sta značilnejši razmišljanje in družbena kritika kakor pripoved sama. Prav‘to pa bo skušala pokazati, v mejah možnosti, naša oddaja. Nižja stopnja: 23. decembra ob 14.05 (II. progr.) 24. decembra ob 8.55 (I. .progr.) SNEŽNI KRILJIC-li Andersenova pravljica o snežni kraljici je preveč znana, da bi povzemali njeno vsebino. Zgodba o pe-klenščkovem zrcalu, ki je imelo to lastnost, da je vse dobro in lepo, kar se je v njem zrcalilo, skrčilo v nič a tisto, kar ni nič veljalo in je bilo grdo, je še bolj bodlo v oči in se šopirilo, pravzaprav ni namenjena otrokom, vsaj ne tistim najmanjšim, kakor so poslušalci radijske šole za nižjo stopnjo. Če pa smo se vzlic temu odločili za priredbo, je to zaradi odlične in napete zgodbe, ki ohrani svoj čar, četudi jo osiromašimo za ves podtekst, za vse tisto globlje, kar presega zmožnosti dojemanja otroka v prvih razredih Osemletke. Zgodba o srečnem otroštvu dveh siromašnih mestnih otrok, Kayja in Gerde, ki sta imela malo večji vrt kakor en sam cvetlični lonček in ki nista bila bratec in sestrica, pa sta se imela rada, kakor če bi to bila, o njuni ločitvi in končni združitvi, ko odkrijemo, da sta že odrasla človeka, bo gotovo prevzela mlade poslu- DEDEK MRAZ (Janez Bitenc J 2 občutkom Janez Bi fene d. Stari dedek z beto brado, ^2- Tinekubonja, Ja^m,punčko, 3- Jurčka nase___ga se spomni-, sta, m dedek do- ber mo/ končku žb-go, Mihiču etak f revček V posteljici te_zi. 1. vsi te ča _ ka mo ve—se- to, 2. Janezku tro___ bento zta.to, 3. 7dr a vja} dedek to Z < K šalce. Morda ne bodo razumeli, kaj je bilo s peklenšekovim zrcalom, kako ali čemu da se je zrcalo razbilo in kakšna resnica se v tem skriva. Posebno še, ker. je zrcalo v priredbi omenjeno zaradi časovne stiske samo mimogrede. Zato jih velja na to še posebej opozoriti. O tem, kako se je zrcalo razletelo, piše Andersen: »Nekaj koščkov je bilo komaj tako velikih kakor peščeno zrnce in ta so letela vse naokoli po svetu in komur je takole zrnce priletelo v oko, je v njem obtičalo. In potem so videli ljudje vse narobe ali pa so imeli oči samo za tisto, kar je slabega pri kaki stvari. Zakaj vsaka še tako majhna črepinja zrcala je obdržala iste moči, ki jih je imelo celo zrcalo. Nekaj Tjudi je dobilo črepinjo zrcala celo v srce, potem pa je bilo to kar grozno. Srce je postalo podobno kepi ledu. Nekatere črepinje so bile tako velike, da so jih uporabljali za okenske šipe, toda gledati skozi te šipe svoje prijatelje ni bilo dobro. Drugi koščki so prišli v naočnike in tedaj, če so ljudje te naočnike nataknili na nos, je bilo kar hudo videti prav in biti pravičen.« Ne glede na 'to, kako in koliko otroci ta uvod z zrcalom razumejo, ostane še zmerom zgodba o Gerdi-nem iskanju malega Kayja, ki sta mu taka drobca zrcala priletela v oči in srce. Odpeljala ga je s seboj snežna kraljica v svoj grad na daljnem in mrzlem severu in za njim je izginila vsaka -sled. Toda Gerda hodi iz kraja v kraj, in doživetju sledi doživetje, sami napeti prizori, dokler Gerda ne pride v ledeni grad, najde Kayja in s svojimi vročimi, iz ljubezni porojenim! solzami stopi ledeno kepo in zrcalno zrnce v njegovem srcu, da tudi njega oblijejo solze spričo dokaza tolikšne ljubezni in te solze mu potem izčistijo še oko. Prirtedba pravljice »Snežna kraljica« bo na sporedu kot, zadnja redna oddaja radijske šole za nižjo stopnjo v koledarskem letu 1966 in sodi torej že v praznično vzdušje pričakovanja dedka Mraza. Nižja stopnja: Srednja stopnja: 27. decembra ob 8.55 28. decembra ob 14.05 (I. progr.) (II. progr.) SPREHOD SKOZI MESTO Sprehod skozi mesto, pa naj bo to samo sprehod za razvedrilo ali za oddih, ali pa sprehod, ki je povezan z najrazličnejšimi opravki (nakupovanjem, čakanjem strica, v tej ali oni ulici, pot k zobozdravniku, pot v šolo itd.) — je velikokrat za mladega človeka izpit iz plemenitosti, izpit iz vljudnosti, izpit iz poželjivosti, iz previdnosti itd Ko odhaja otrok od doma v mestni vrvež, smo navadno v skrbeh zaradi nevarnosti v prometu, ki je vedno večji. Ta naša skrb je naravna in potrebna, vendar je poleg nevarnosti pred nesrečami še veliko drugih momentov, momentov, ki smo jih pravkar našteli, ob katerih se mora naš otrok znajti in se odzvati, dobro ali slabo. Nepričakovana situacija v mestnem vrvežu nam pokaže, ali je otrok dobro ali slabo vzgojen in še več, ali je kaj plemenitosti v njem, ali vidi zadrego sočloveka in mu želi in zna pomagati, je pripravljen sprejeti breme stare mamice in ga namesto nje prenesti do druge ulice, je pripravljen odstopiti sedež v avtobusu materi z otrokom v naročju, je pripravljen potrpeti in spustiti k zdravniku svojega vrstnika, ki ga zelo boli zob, pa čeprav bi lahko prišel že sam na vrsto? Je pripravljen pomagati prvošolčku na ulici, ki so Višja stopnja: DVIMJST se mu stresli zvezki iz torbice in je nevarnost, da mu jih mimoidoči pohodijo, ker je revček preneroden? In končno, je pripravljen naš veliki fant peljati svojo mlajšo sestrico v deseto ulico skozi središče mesta k teti? Bo hotel paziti vso pot nanjo in ji bo znal to kar dovolj težko pot tudi olepšati s svojo dobro voljo, s svojimi izkušnjami in prijazno pomočjo? Takšen približno bo v naši oddaji sprehod skozi mesto. Srečali bomo veliko velikih in majhnih ljudi, do-brovoljnih in manj dobrovoljnih, plemenitih, prisrčnih pa tudi nevljudnih. Namen oddaje je, da bi premislili, kakšni smo. Avtorica oddaje je Joža Zagorc. To je prva oddaja, ob kateri se srečamo z mladimi poslušalci v letu 196?. Zato se nam je zdelo primerno, da jim enkrat, za spremembo, damo globalno podobo obdobjp; ki mu pravimo leto, da jim .nanizamo to, kar je za vsak mesec najznačilnejše bodisi v naravi, bodisi v človekovi dejavnosti, v navadah in običajih, v doživljanju otrok in podobno. Da pa to ne bi bilo zgolj realno, suho naštevanje, marveč barvita, živahna podoba, ki bo otroka pritegnila in ga tudi čustveno zajela, je narisala malim šolarjem podobo dvanajstih mesecev Ela Peroci. Takole začenja: »Staro leto je minilo ... A če ne bi slovesa od starega leta praznovali z veselicami... in če nas ne bi obiskal dedek Mraz, bi tega niti ne opazili. Včeraj, na starega leta dan, je bila zima pri nas in danes, na novo leto, jo še vedno imamo. Včeraj sem si moral zakuriti v peči in danes sem si moral, da bom lahko sedel na toplem in bral knjige. Ce pogledam skozi okno, je vse zasneženo, kakor. je bilo včeraj. In Marjanca mi bo, kakor včeraj, ko je bilo še staro leto, potrkala po šipi na oknu in prav tako kot včeraj bo pokrita s toplo ruto. No? Staro leto ali novo leto — ali ni to vseeno?« In potem res pridrobi Marjanca, vošči stričku srečno novo leto in vsa je razburjena nad tem, da je vse novo — kapa, rokavice in šal — in sneg. — »Tudi sneg?« — »Vse je novo, saj se je začelo vendar novo leto!« — »Kakor lani^ začeli bomo z januarjem in končali z decembrom, tako je bilo in bo tako« — »Ampak letnica je nova, za eno višja in pred nami je čisto nov januar. Prosim te, striček, pomeniva se o januarju, februarju ...« in pri priči je razgrnilo dekletce pred stričkom vse mesece, vse leto. Posadil jo je k sebi, ji natočil čaja — pa sta začela ... 3. januarja ob 14.05 (II. progr.) 5. januarja ob 8.55 (I. progr.) DOBER DIN Srednja stopnja: »Dober dan!« Nekoliko nenavaden naslov za radijsko šolo, pa samo na videz, kajti, če pogledamo, kdaj bo oddaja na sporedu, je marsikaj pojasnjeno: gre za prvi »dober dan« v novem koledarskem letu, za naš pri-. spe vek'k čestitkam, voščilom in do- 3. januarja ob 8.55 (I. progr.) 4. januarja ob 14.65 (II. progr.) bomo izrekli SRNJIK S SREBRNIM ROGGIFJEM brim željam, ki si jih tiste dni in tisti dan. Pravijo, da bo srečen vse leto, kdor sreča mladeniča na Novega leta dan, ko stopi iz hiše v zimsko jutro. A kdo bi mogel vedeti vnaprej, koga bo prvega srečal in — kakšno bo leto!? Sreča ponavadi ni odvisna od naključij. Vse kaj drugega je potrebno zanjo in za optimističen start v veliki prazni prostor tristopetinšest-desetih dni, ki so pred nami po silvestrski noči. »Srnjak s srebrnim rogovjem« je mladinska radijska igra hrvaškega pisatelja Miljenka Mažurja. V spored radijske šole za srednjo stopnjo smo jo Vključili zaradi njene preproste in nevsiljivo poučne vsebine, pa tudi zato, da ne bi novega leta začeli preveč mrko in učeno. Vendar pa smo uro namenili razvedrilu, kakršnega pač lahko predstavlja za razred poslušanje radijske igrice, samo na videz, zakaj poanta zgodbe je taka, da bo nedvomno prisilila otroka k razmišljanju in opredelitvi. Vsebina je, kot smo že rekli, zelo preprosta. V .nekem gozdu daleč nekje v času in prostoru živi lovec z bolnim sinom. V tistem -gozdu živijo tudi srnjaki s srebrnim rogovjem, pravzaprav od Vseh, kar jih je bilo, je ostal živ samo še eden. Vse druge so lovci že pobili prav zaradi dragocene trofeje. Ta edini srnjak s srebrnim rogovjem pa je nekega dne šel mimo lovčeve koče in bolni sin ga je videl in si nenadoma strašno zaželel, da bi mu oče Za rojstni dan poklonil njegovo rogovje, saj ni še nikoli imel tako imenitne igračke. Ne ve še, kaj ta njegova strastna želja pomeni za srnjaka pa tudi za njegovega očeta, ki je odličen in pošten lovec dobrega srca. Igra usode plete svoj vozel (in pisatelj svojo zgodbo), dokler lovčev sin ne spozna strašne resnice, da ne more dobiti rogovja, ne da bi bil hkrati srnjak ob življenje. Tedaj pa je morda že prepozno. Morda, ker igra se tu konča in nima pravega konca. Pisatelj prepusti otrokom, da zgodbo zaključijo vsak po svoje, kakor jim veleva srce. Voščimo si dober dan in si, pošteno in brez zlih misli, pogledamo v oči. Spomnimo se veselih dogodivščin minulega leta, domislimo se česa novega — vse še v znamenju novoletne prešernosti in vzdušja vedrega pričakovanja, ki naj bi nas spremljala ne le prve dni, ampak kar tja do kraja. V oddajo natresemo šal in domislic, kakršnih med slavji ob praznovanju Novega leta ne bo manjkalo. Povemo si nekaj resnic o sebi in o življenju okrog nas in se — vsaj malce, ne pregloboko*— zamislimo nad njimi. Sicer pa — oddaja je šele v delu. Zaželite nam srečno roko, mi pa vam želimo že vnaprej »Veselo v novo leto« in »Dobe? dan — 3. januarja ob naši oddaji.« 6. Januarja ob 14.05(11. progr.) 7. januarja ob 8.55 (I. progr.) MESECEV Pri januarju sta se spomnila mraza in zimskih vetrov, skrbi za živali — ptice in divjad, snega kot tople odeje, otroškega zimskega veselja in še polletnega spričevala. Februar nas bo razveselil s pustom in kolinami ter nam prinesel že morda kak topel sončni dan, saj pojdemo počasi pomladi .naproti. Marec nas spomni na zvončke, ki jih poklonimo mami ob dnevu žena, dnevi bodo vse daljši in noči vse krajše, zimski zaspanci se bodo budili, ptice selivke se bodo vračale — odkod vse bodo prišle! April nam za začetek natrese prvoaprilskih potegavščin in sploh je muhast mesec, ko sije sonce in dežuje hkrati, delo se začne na polju in paša in Jurjevo pride, ko bosta Marjanca in Janez okrasila domači dimki rogove z venci; ozimina bo že precej visoka. Maj je mesec cvetja, polnih gnezd, petja in praznikov. Junij ... julij ... Tako sta slikala Marjanca in striček mesec za mesecem in naslikala podobo leta ter obnovila večno stari in hkrati večno mladi krogotok življenja v naravi in človeka v njej. Oddaja je lahkotna, preprosta in ji bodo poslušalci zlahka sledili, namenjena je seveda predvsem prvim in drugim razredom. Srednja stopnja: 10. januarja ob 8.55 (I. progr.) 11. januarja ob 14.05 (II. progr.) KB0PIRSKI KOVIČI Veliko bolj poznamo kroparske izdelke umetnega kovaštva, kakor pa mestece samo; veliko več vemo o njeni preteklosti, kakor pa poznamo in spoznavamo njeno sedanjost. Tisto sedanjost, ki brani- prebivalcem tega majhnega kraja med pobočji Jelovice, da bi odšli kam v svet, pustili svojo samoto, svoje spomine in si kje drugje našli prostor pod soncem. Kljub novim mostovom in kljub dobrim asfaltiranim cestam, je Kropa še vedno oddaljena, še vedno samotna, proč od glavnih poti, po katerih tečejo kolone tisočih avtomobilov. Kropa je skrita v svojem kotu, utrip življenja je tam nekoliko drugačen kakor »v svetu«; bolj počasen, bolj nezaupljiv in bolj trd je korak tega kraja. In sledimo Kropi v tista leta, na katera je vsakdo njen najbolj ponosen! V čase, ko so bila danes večja in slavnejša mesta ne le manjša, temveč tudi manj pomembna. Takrat so najbolj važne trgovske poti vodile če ne že v samo Kropo pa vsaj skozi njo. Bil je čas, ko je’bilo železo cenjeno, in ko so Kroparji železo poznali, vse njegove lastnosti, vseh njegovih tisočero obrazov ih uporabnosti. Visoko v hribih, nad strminami Jelovice, so v globokih jamah sredi globokih host kopali bobovec in ga na saneh vlačili v dolino, kjer so ga topili in kovali. Od jutra do mraka, prepogosto pa še naprej in naprej je donelo kladivo v ozki, zaprti in globoki dolini. Bila je to pesem in trpljenje hkrati. Trdo delo je rodilo trde ljudi, a zadovoljne in odločne. Taki so Kroparji še danes, le da železa ni več in je tista pesem kladiv res le še pesem, spomin nanjo. V spomin pa človek vedno sprejme predvsem tisto, kar je dobro in zavrže navadno tisto, kar je bilo žalostno, zato se Kropa spominja svojih kladivarskih časov s tiste vesele, ponosne strani. uanes ima Kropa tovarno. Veliko in moderno opremljeno. Namesto kladiv in žebljev, meljejo stroji vijake: namesto tovornih poti po strminah, otovorjenih konjičev ter pija-lih gonjačev pa pravi izvoz po vsem svetu. Ostal je še spomin na staro Kropo v njeni, umetniški zadrugi in v delu nekaterih njenih samostojnih kovačev. Stare kroparske kovane lepote so spet prišle na plan in želijo Višja stopnja: jih doma in po svetu. Fantje in možje komaj zmorejo vsa naročila. In na koncu Kropa kot kraj, ki privlači ljudi zaradi svoje lepote sredi prelepe narave, zaradi svojih starih hiš in prijetnih pročelij, zaradi davne slave in pravljic. Kropa ima lep in zanimiv muzej, nima pa hotela, kjer bi si popotnik odpočil. Ima veliko tovarno, nima pa gostilne, kjer bi se dobro nahranili tisti, ki so jo prišli občudovat. Kropa se še ni zavedla, kaj pomeni beseda tujski promet in še ne verjame, da se lahko na njegovem nakovalu tudi kuje — denar. 10. januarja ob 14.05 (II. progr.) 12. januarja ob 8.55 (I. progr.) MLSDElJie Z LADJE BEAGLE Za oddajo o Charlesu Darvvinu, utemeljitelju modernega pojmovanja žive narave, smo izbrali gornji naslov, ker je bilo za Darvvina prav potovanje z ladjo Beagle usodno. To je jasno razvidno iz njegove, tudi v slovenščino prevedene knjige »-Popotovanje z ladjo Beagle«, katera je bila, poleg druge Darivinove knjige »O nastanku vrst z naravnim izborom«. tudi osnova za našo oddajo. Oddaja -nas najprej seznanja z Darwinovo mladostjo, z njegovo zbirateljsko strastjo in predvsem z njegovim zanimanjem za nara« o. Potem pa nam kaže njegovo pot do znanosti, ki je bila vse prej ko ravna. Od medicine je prešel k teologiji, a ga je slednjič premamilo zanimanje za naravo. Ko je končal študij, se je že odločil. Do konca pa se je tehtnica prevesila na stran biologije, ko mu te/ja, da bo šola organizirala skupne zimske počitnice. Na neki podeželski šoli, ki jo »najamejo«, se imajo šolarji res imenitno. Na dnevnem redu je smučanje, drsanje, sankanje, še kepanje zna učitelj organizirati tako, da ni divjaško, da je urejeno in smotrno. Z otroci — domačini navežejo prijateljske stike. Skupaj z njimi skrbe za ptice, skupaj prirejajo izlete in izvedo tako marsikaj novega. Na takem izletu se pomenijo z drvarji, ki sekajo namenoma pozimi, ko drevje ne soči in ko je spravilo debel po snegu lažje. Spet drugič gredo tisti, ki so dobri smučarji, z lovci do krmišč, da pomorejo divjadi; v debelem snegu ne more do hrane, zato krmišča očistijo, odkopljejo stoge sena, ki so jih bili lovci že jeseni nanosili za zimo, pod kozolce in zasnežene smreke namečejo korenja in zrnja. Tudi ribnik očistijo in razbijejo del ledu, da bi prišle tudi race v plitvinah do hrane. Mimo tega pomagajo v vasi plužiti ceste in narediti gazi in sploh poprimejo povsod, je njegov akademski učitelj preskr- . ^-■ler lahko. Tako so ti mestni otroci bel mesto naravoslovca na ladji spoznali in doživeli zimo po njenih Beagle. Na poti je spoznaval nove in Priletnih in neprijetnih^ plateh in se nove oblike življenja, zbiral primer- vrrm1 Po počitnicah v šolo bogatejši ke, jih primerjal in razmišljal o za marsikatero spoznanje, vzrokih podobnosti in različnosti. Iz teh premišljevanj so se rodili zaključki, ki jih je potem tehtal in izpopolnjeval dvajset let. Ko je potem delo izšlo, je v trenutku spremenilo znanstveni pogled na svet, avtorju pa je prineslo mesto med nesmrtniki. Nižja stopnja: Srednja stopnja: 17. januarja ob 8.55 (I. progr.) 18. januarja ob 14.05 (II. progr.) IVAN CANKAR Vsako šolsko leto znova skušamo približati šolarjem naše velike može in je to tem teže, čim večje je njihovo delo. Na sporedu imamo oddajo o Ivanu Cankarju. Neža Maurerjeva je izbrala iz Cankarjevih del odlomke, ki jih je najlaže povezala v nekakšno celoto. V teh odlomkih so njegova , otroška leta, njegov odnos do soljudi in do sveta in predvsem njegova ljubezen do matere. Odlomki so vzeti iz naslednjih Cankarjevih del: 1. »Jaz bratje, pa vem za domovino«, str. 6; 2. »Jaz bratje, pa vem za domovino«, str. 29; 3. Zbrana dela VIII., str. 155; 4. Zbrana dela X., str. 408; 5. »Jaz bratje, pa vem za domovino«, str. 216; - 6. Zbrana dela VIII., str. 311. Želimo, da bi bila naša oddaja lepa dopolnitev vašega šolskega programa pouka slovenščine. 20. januarja ob 14.05 (II. progr.) DEČEK S PIŠČALKO Nižja stopnja: 13. januarja ob 14.05 (II. progr.) 14. januarja ob 8.55 (I. progr.) BELA ZIMA V letošnji program smo vključili v zvezi s prirodopisnim poukom med drugim tri oddaje, tri tipične podobe posameznih letnih obdobij, ki naj rabijo bodisi kot ilustracija k razrednim razgovorom bodisi kot povzetek ie-teh. Prva teh oddaj je bila Zlata jesen, druga je pa današnja. Tudi s to želimo, kakor sploh z oddajami s prirodopisnega področja, spodbuditi otroka k opazovanju, k raziskovanju, ga opozoriti na lepote narave, tokrat tudi na pomen zimskega športa za zdravje in rekreacijo. »Ce bi vas kdo vprašal, kateri letni čas vam je najbolj všeč: zima, pomlad, poletje ali jesen — to bi premišljevali! Nazadnje pa bi ugoto- vili: vsi letni časi so lepi. Treba je le živeti z njimi in doživljati vse lepo, kar nam prinašajo« — tako pravi avtor oddaje uvodoma, potem pa predstavi poslušalcem razred, ki se že tam mrkega poznojesenskega dne pogovarja o snegu in si želi zimskega veselja; hkrati pa zve od uči- »Deček s piščalko« je radijska igrica, edina, ki jo je doslej za radio napisal France Bevk, pisatelj, ki je dal slovenski mladini pravo bogastvo lepega branja. In prav to igrico smo si sposodili iz arhiva Mladinske radijske igre, da z njo zaključimo prvo polletje — za oddih, za prijetno poslušanje pa še za premislek hkrati. Jurko, vesel fant in dobrega srca, je bil pastirček pri hudem gospodarju in ni se mu godilo dobro. Tri leta je služil in tri krajcarje prislužil — pa še to mu je gospodar z jezo dal in ga pognal po svetu. Na poti v svet sreča Jurko prosjaka, podari mu vse tri krajcarje, za to svojo dobrosrč- Višja stopnja: 17. januarja ob 14.05 (II. progr.) 19. januarja ob 8.55 (I. progr.) ČAR RITMA »Čar ritma« je šesta oddaja iz glasbenega cikla radijske šole za višjo stopnjo in hkrati njegov logični IZŠEL JE Priročnik za prosvetne delavce ZA ŠOLSKO LETO 1966/67 nujno potrebni spremljevalec slehernega učitelja, profesorja in vzgojitelja skozi vse leto Cena 18 N-din (1800S-din) * Zahtevajte ga v vseh knjigarnah, lahko ga pa naročite tudi na naslov CANKARJEVA'ZALOŽBA LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2/II zaključek. V prejšnjih oddajah sta dr. Valens Vodušek in prof. Pavle Sivic pokazala, kako moramo gledati na glasbo oziroma kako jo moramo poslušati in dojemati. Razložila sta tudi razne pojme in pojave; tgko smo lahko spremljali razvoj najpreprostejše melodije do najbolj kompliciranih variant. Bilo je govora o sozvočjih, o vokalni in instrumentalni glasbi, o stilizaciji in figuraciji melodije, samo o ritmu še nismo slišali ničesar. Ritem pa bo v tej zadnji oddaji cikla analiziral in nam pojasnil njegov čar prof. Pavle Kalan. nost pa dobi dragocen dar — čarobno piščalko: zapiskaš nanjo in se ti izpolni vsaka želja, če le pride iz dobrega, čistega srca. Jurko gre in pomaga revežem v nesreči. Pride tudi • do mogočnega gradu, kjer vlada hudobni Babaj. Njegovi podložniki, ki žave v bajtah pod grajskim zidom, so tolkli silno revščino. Med fe gre Jurko in jim s svojo piščalko izpolni, kar si žele. Toda v ljudeh se zbudita zdaj pogoltnost in nevoščljivost. Vsevprek kričijo in se obmetavajo z očitki. Človeški hudobiji Jurko in njegova piščalka nista kos. Hrup je vse hujši in nazadnje seže še do mogočnega Babaja. Ko ta zve, za kaj gre, ukaže privesti piščalkarja predse. Zahteva, da izpolni tudi njemu, kar si želi. A Jurko tega ne mara in molči. Babaj mu grozi z vsemi najhujšimi kaznimi, nazadnje ga vrže v ječo. Na srečo ohrani Jurko piščalko, ker si Babaj z njo pač ni vedel kaj početi. In piščalka vrne fantu svobodo. Jurko sreča spet prosjaka. Ta hoče vedeti, kako je izkoristil njegov dar — ali je osrečil ljudi. »Nekaterim sem pomagal,« odvrne Jurko, »a ne vsem, zakaj ljudje so hudobni. »Vem,« pravi starec, »in sreče ne more biti, dokler si ljudje ne bodo dobri med seboj. Zatorej mi vrni piščalko, naj počaka lepših dni.« Taka je na kratko vsebina oddaje in upamo, da bodo mali poslušalci našega darila ob polletju veseli. Živilska šola Maribor, Vodovodna 28, razpisuje prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA SLAVISTA Pogoji: diploma na univerzi ali diploma na višji pedagoški šoli, osebni dohodek po pravilniku, nastop službe takoj. Stanovanja ni! Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! Komisija za sprejem delavcev na Živilski šoli Maribor IZ GRAFIČNE MAPE »AVTOPORTRETI« — PIONIRSKI DOM ZANIMIVA VSEBINA »PEDAGOGIJE« 3-4 Tu reproducirani linorez je napravila dvajsetletna INJA JU-GOVEC. Najprej si je označila na papirju format svojega linoleja, nato pa je v ta format vkomponirala po opazovanju pred zrcalom svoj portret. Napravila je samo črtno risbo, ki jo je potem z modrim kopirnim papirjem prenesla na linolej. Črte je nato izrezovala delno z ozkim žlebičastim dletom, ki ima v profilu obliko črke V, delno pa s širšim s profilom črke TJ. Po končanem rezanju je linolej navaljala s tiskarsko barvo, položila nanj mehak papir in drgnila Po tem s hrbtom glavnika. Na dobljenem odtisu so izrezana mesta ostala bela, neobdelana pa so črna. Podoba te glave je lepa predvsem zaradi svežega in dinamičnega ritma, ki mu daje primeren kontrast in dopolnitev enakomerni ritem vzorčastega ozallja. Posebno smiselno so upodobljeni lasje, ki jih je deklica rezala v naravni smeri, kot bi se česala z glavnikom. Zelo živa so tudi usta z značilno strukturo ustnic. Najnovejša številka »Pedagogi-je«, revije, ki jo izdaja Zveza pedagoških 'društev Jugoslavije, je po vsebini tako bogata s tehtnimi in aktualnimi prispevki,' da nam v kratkem sestavku ni mogoče več kot samo' omeniti .nekatere, ki se nam zde vredni še posebne'pozornosti. Na uvodnem mestu okrog 280 strani obsegajočega zvezka je objavljen prispevek Stevana Bezdanova: Socialno-ekonomska pogojenost nekaterih ugovorov k spremembam v sistemu izobraževanja na drugi stopnji. (V prejšnji, 2. štev. Pedagogije je bil na tem uvodnem mestu objavljen referat dr. Milice Bergantove, ki ga je imela na ljubljanskem posvetu o tej problematiki, poleg tega referata pa še polemičen prispevek nanj izpod peresa dr. Dra-gutina Frankoviča). Razprava St. Bezdanova se omejuje na nekatere aspetke znanstveno-tehnične kulture, 'ki je po njegovem mnenju »po svojem značaju globoko humanistična«. Cilji našega družbeno-ekonomskega razvoja niso v nasprotju s smotrom in razvojem mladega človeka, trdi pisec. Novi sistem izobraževanja na drugi stopnji pa je tudi v skladu z zakonitimi tendencami znanstveno-tehnološkega napredka. Dalje so v tej številki Pedagogije objavljeni referati in koreferati z opatijskega posvetovanja o racionalizaciji pouka. (Posvetovanje je bilo od 25. do 27. aprila t. 1.) Med številnimi tehtnimi ugotovitvami na to temo naj omenimo le 2. poglavje referata P, D. Mandiča (iz Sarajeva) o posledicah slabega dela vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pisec navaja da je v GR Hrvatski npr v gimnazijah v' prvi polovici preteklega šolskega leta izdelalo razred 57,4 % Knjiga o poklicnem nsmerjan|u osnovnošolske mladine Pred več kot sto leti je W. v. Humboldt zapisal: »Človeško srce se najbolj razveseli, ko najde pravi poklic.« Doseči to, je iskrena želja vsakega (mladega) človeka, ki neredko samega sebe tj. svoje psihofizične zmogljivosti in resnična nagnejnja ter dejanske možnosti za vključitev v adekvatno • delo vse premalo pozna, da bi z lastnimi močrrii lahko zadel pravo in postal srečen in koristen član človeške družbe. Knjige, ki bi kompleksno obravnavala problem poklicnega usmerjanja otrok osnovne šole, doslej še nismo imeli. Zdaj nam jo je — kot rezultat kolektivnega truda strokovnjakov — pripravil Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, izdala pa založba »Grafos« v Beogradu. »Profesijonalna orijentacija u os-novnoj školi — Priručnik za nastav-nike« — tak je naslov, je knjiga, v kateri bo učitelj našel dovolj gradiva za razgovore in usmerjanje tistega dela zaupane mu mladine, ki že končuje obvezno, osemletno šolanje ih razmišlja o svoji nadaljnji življenjski poti — o svojem bodočem poklicu. Knjiga stane 12 N-din; tiskana je v latinici, pogrešamo pa ustreznih ilustracij, shem in grafikonov, ‘ki običajno sodijo v takšne priročnike. VIATOR 'dijakov s slabimi ocenami, povprečna ocena vseh dijakov v tem času pa je bila 1,96, To je — po piščevem mnenju — posledica zanemarjenega in ne dovolj učinkovitega vzgojno-izobraževalnega dela, takšnega, ki bi bilo povezano z realnim stanjem in življenjem okrog nas. Takole pravi: »Ko odrastejo, si ti mladi ljudje pridobijo neki poklic, vključijo se v življenje in začno resnično ceniti samo tisto, kar jim omogoča uspeh in čimboljši položaj v družbi, tisto, kar jim zagotavlja splošen »uspeh«, ugled in nudi večje možnosti uživanja. Jasno je, da se tako postavljajo materialne možnosti pred duhovnimi in moralnimi, rutinerstvo pred ustvarjalnostjo, konformizem pred samostojnostjo v mišljenju, govoru' in dejanju. Takšna orientacija vpliva na zmanjšanje človekove spontanosti, zoževanja njegovih horizontov — pri njem dominira duhovna površnost, čustvena praznina, odsotnost jasnih življenjskih prepričanj, pogledov in usmeritev; tak človek se dehumanizira, postane suženj vsega, kar je »novo« in površnih uživanj, predaja se užitkom, kot jih ponujajo pijančevanje, športi, doživljanje idolov s filmskega platna, plehka dramatika šunda in plitva estetika pornografije.« Pozornost zaslužijo objavljeni sestavki o programiranem pouku. O zagrebških radijskih in TV šolskih oddajah — njihovem dosedanjem razvoju in perspektivah piše Hrvoje Juračič. V »pedagoškem pogledu« . revije so natisnjeni sklepi posvetovanja gimnazijskih skupnosti SFRJ glede predlogov za reformo drugostopenjskega izobraževanja (le-to je bilo 17. maja letos v Beogradu). Na zadnjih straneh revije pa ■»beremo beležko o pripravljajočem se jugoslovanskem posvetovanju o sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo predvidoma februarja meseca 1997 in za katerega so že najavljeni številni referati naših najvidnejših pedagogov, andragogov, filozofov, psihologov, sociologov, ekonomistov in demografov, Torej vseskozi zanimivo branje. A li ž® vcsže? da... ... so v Novem mestu na nedavnem posvetu predstavnikov delovnih in družbeno političnih organizacij ter občinske skupščine in krajevne skupnosti sklenili, da naj se Novomeščani odločijo za gradnjo nove osnovne šole na referendumu, ki bo sklican še letos. Predlagali so, naj bi dali zaposleni en odstotek izplačanih osebnih dohodkov, delovne organizacije pa en odstotek izplačanih osebnih dohodkov, delovne organizacije pa en odstotek iz sredstev sklada skupne porabe. Novo mesto namreč nujno potrebuje novo osnovno šolo, kajti šola »Katja Rupena« je v hudi prostorski stiski in težavah. To je v tej občini najbolj številna osnovna šola, saj jo obiskuje 1556 .učencev, razdeljenih v 48 oddelkov, za katere pa je nq voljo le 23 učilnic. To pomeni, darušj šola vse pedagoške normative. Novo'šolo, za katero je načrt že izdelan, bi lahko zgradili na Grmu, in sicer do 1970, leta. ... je največji problem osnovnih šol v Idrijski občini ša vedno kljub številnim dosedanjim poizkusom, da bi ga odpravili — skrčen predmetnik. 355 učencev obiskuje namreč še vedno samo šest ali sedem normalnih šolskih let. Pouk imajo v dvojni ali trojni kombinaciii, kar zmanjšuje izobrazbeni nivo na skrajni minimum. V takem položaju je 17 oddelkov v občini in to predstavlja resen problem ne le za PPS, temveč tudi za občinsko skupščino, ki je dolžna zagotoviti vsem šoloobveznim otrokom če že ne enake, pa vsaj podobne pogoje in možnosti šolanja in izobraževanja. Najbolj skrčen predmetnik ima osnovna šola na Ledinah, kjer so imeli učenci od 5. do 8, razreda le po 18 ur pouka na teden torej za skoraj polovico manj kot v »čistih« oddelkih. Edina možna rešitev .tega problema, o katerem se že pogovarjajo v idrijski občini, je povečati število učiteljev v teh »problematičnih« oddelkih 'n obenem izboljšati tudi učni proces. Seveda pa bodo potrebna za to dopolnilna finančna sredstva. Ncrvi diafilmi Vsi obiskovalci letošnje Didacte v Baslu so se lahko prepričali, da je diafilm zelo pomemben in upoštevan učni pripomoček. Za slovenske šole je pripravil SAVA FILM, Ljubljana, Grcšljeva 4, v letu 1965-66 naslednje nove diafilme, ki jih lahko dobite obenem z besedilom po dosedanjih zelo nizkih cenah: 29 N-din za barvne in 32 N-din za črno-bele. KNJIŽEVNOST 01-126 Valentin Vodnik (F. Pibernik) 01-130 Miško Kranjec (J. Ptičar) 01-133 Vajevci (F. Pibernik) 01-134 Slovenske literarne revije (D. Maher) Navedeni cliafilmi (črno-beli) so nadaljevanje dosedanje zbirke dia-filmov, ki nazorno govorijo o življenju in delu naših pesnikov in pisateljev. OSNOVE UMETNOSTNE VZGOJE 03-101 Uvod v likovno umetnost, 2. izdaja (B. Mišja), barven 03-104 Otroci grafiki (E. Borčič), čb 03-203 Moderna galerija v Ljubljani, 2. izdaja (M. Stele) ,barven 03-204 Sodobno slovensko kiparstvo (C. Velepič), čb 03-303 Starorimska umetnost (E. Cevc), barven 03-304 Umetnost med antiko in romantiko (E, Cevc), barven 03-305 Prazgodovinska umetnost (E. Cevc), barven 03-402 Ivan Grohar, 2. izdaja (M. Stele), barven 03-404 Maksim Sedej (M. Kambič), barven 03-701a Zgodovina filma, 1. del (F. Pibernik), čb 03-701b Zgodovina filma, 2. del (F. Pibernik), čb 05-701C Zgodovina filma, 3. del (F. Pibernik), čb 03-702 Slovenski film (F. Pibernik čb RISANKE 20-524 Kdo je naredil Vidku srajčico (F. Levstik, R. Piščanec) 20-525 Muca copatarica (E. Peroci, A. Gošnik-Godee) 20-526 Hišica iz kock (E. Peroci, L. Osterc) 20-527 Zvezdni tolarli (Grimm, M. Kralj) 20-528 Slike in pesmi o živalih (M. Dor, M. Sedej) 20-529 Pravljica o ’ carju Saltanu (ruska pravljica) 20-530 Medenjakeva hišica (F. Hlu-pin, R. Piščanec) 20-531 Lisica in volk (ruska pripovedka) 20-532 Kralievič in obrt (bolgarska pravljica, L. Koporc). Vso risanke so barvne, tehnično odlično izdelane. Imena avtorjev jamčijo, da so slike in besedilo na višini. Poverjenikom revije KURIRČEK sporočamo: V prvih dneh decembra boste dobili letošnjo zbirko Kurirčkove knjižnice: 1. E. Adamič: LJUDJE V VIHARJU 2. F. Bevk: GREGEC PETELINČEK 3. M. PETROVIČ: DEČKI S TROOGELNEGA TRGA To je najcenejša knjižna zbirka pri nas. Cena zanjo je 9 novih dinarjev, lahko pa naročite tudi posamezne knjižice po naslednji ceni: J. LJUDJE V VIHARJU N-din 2.50 2. GREGEC PETELINČEK, ” 3.00 3. DEČKI S TROOGELNEGA TRGA ” 5.00 Uprava revije KURIRČEK Ljubljana, Beethovnova 10/TI IlllllliJ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJA bo izdola v zbirki ZBRSM BELU SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV IVAN CAMAR: ZBRANA DELA v tridesetih knjigah V tej doslej najobsežnejši in znanstveno najpopolnejši izdaji Cankarjevega zbranega dela — glavni urednik je prof. dr. Union Ocvirk - bo izšlo celotno leposlovno in publicistično delo našega največjega pisatelja. Vsaka knjiga bo dokumentirana z literarnozgodovinskimi razlagami in opombami. Posebej bo objavljena tudi celotna Cankarjeva korespondenca in bibliografija. Redakcijski načrt predvideva tako vsebinsko razdelitev: ® POEZIJA — dve knjigi (urednik’France Bernik) © DRAMATIKA — tri knjige (urednik Dušan Moravec) ® PROZA — sedemnajst knjig (uredniki Anton Ocvirk, Janko Kos in Dušan Voglar) © KRITIKA IN POLEMIKA — dve knjigi (urednik Josip Vidmar) © POLITIČNI SPISI — ena knjiga (urednik Dušan Voglar) © KORESPONDENCA — štiri knjige (urednik Jože Munda) ® BIBLIOGRAFIJA IN INDEKSI — ena knjiga (urednik Jože Munda) Pri jezikovni redakciji vseh tridesetih knjig sodeluje prof. Stane Suhadolnik. Prve štiri knjige te zajetno zasnovane zbirke bodo Izšle v letu 1967. Zaradi velikega zanimanja za ZBRANA DELA IVANA CANKARJA razpisuje založba SUBSKRIBCU0 Zfi FBVE ŠTIRI KNJI0E ki velja do 1. aprila 1967. Knjige bodo izšle v ustaljenem formatu zbirke »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« (14 X 20 cm), tiskane bodo na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in v polusnje. Za naročnike prvih štirih knjig velja cena: platno 140 N-din (10 mesečnih obrokov po i4 N-din), polusnje 200 N-din (10 mesečnih obrokov po 20 N-difi). Cena za posamezne knjige bo v prodaji znatno višja. Izrežite, prosinro, priloženo naročilnico in jo pošljite v ZALOZBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG ovojnici na naslov: DRŽAVNA 26 — Knjižne zbirke. N UROČILNICK Nepreklicno naročam prve štiri knjige IVAN CANKAR: ZBRANA DELA iz zbirke tridesetih knjig, ki izidejo v okviru »Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev«. Vezava: celo platno 140 N-din polusnje 200 N-din Naročnino bom plačal v 10 mesečnih obrokih — v enem znesku. Knjige pošiljajte na naslov stalnega bivališča — na kraj zaposlitve. Neustrezno prečrtajte! Datum: Lastnoročni podpis: m i G I i 3 > JO t (A a CZ N m n i i Biitni ■©©■MBHHHIIIIIIIIIBIBMlIllIllllUIIMilllilllllIltli !!iiii;ll!l!lllllllliiil / STRAN 8 AL Knjige za vsakogar PRI NAKUPU VSAJ 3 KNJIG - 30 ODSTOTKOV POPUSTA! KNJIGE ZA NAJMLAJSE Mirko Lebez: 9 pobarvank br. 9,00 Marlenka Stupica: Na dvorišču br. 2,00 Marjanca Jemec: Kam se peljemo krt. 2,50 L. Beck: Telesno dozorevanje br. 6,00 Kazimir Tarman: Človek in narava krt. 13,00 Jože Ciuha: Vutnarica-dimnikar- črpalkar krt. 6,00 Prežihov Voranc: Prvi maj krt. 3,90 Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon krt. 4,90 Bolgarska narbdna: Kraljevič in obrt * krt. 3,80 .Sergej Prokofjev: Peter in volk krt. 6,70 Mira Alečkovič: Po četrtku sreda br. 3,00 KNJIGE ZA SOLARJE Oton Župančič: Ciciban br. Karel Novy: Zviti lovec krt. Tone Seliškar: Ribič Luka in delfin krt. 8,80 Simon Chauffier: Drugi pri Korzarjih krt. France Bevk: Pisani svet p. pl. Nada Kraigher: Nina na Ceylonu krt. Fran Milčinski: Butalci br. J. in W. Grimm: Trnuljčica krt. Mira Mihelič: Peter iz telefona br. Ferdo Godina: Na novo leto se ne smeš umiti krt. 2,50 Jens Sigsgaard: Pale sam na svetu br. 2,00 Ivan Cankar: Pehar suhih hrušk br. 1,00 Milivoj Matošec: Tudi v vesolju odveč krt. 5,00 Tone Seliškar: Deklica z junaškim srcem krt. 4,30 Oliver Heim: Federacija dinastronavtov krt. 8,00 Venceslav Winkler: Gadje iz Šiške br. 17,50 Claude Aveline: Vagon 7, sedež 15 krt. 14,50 Gdtz Richter: Rižojedec Savi krt. 13,00 4.00 9.00 .9,50 12,50 lO^OO 1,00 2,50 1,00 KNJIGE ZA DIJAKE IN MLADINO Honore de Balzac: Oče Goriot Walter Scott: Ivanhoe Dobriča Čosič: Daleč je sonce A. S. Puškin: Dve pravljici Multatuli: Max Havelaar Bogdan Popovič: Antologija srbske lirike Asirski zapis: Ep o Gilgamešu Milan Apih: Sredi pušk in bajonetov -L. Krakar—S. Kumer: Od tod so bežale še ptice S. Evensmo: Hoteli so na Angleško Helmut Kirst: Pravili so mu obešenjak Ivan Vazov: Pod jarmom Mitja Vošniak: Onkraj ceste se spet pričenja življenje Seraej Vošnjak: Fant s črnimi lasmi Anton Ingolič: Pri naših v Ameriki Breda Smolnikar: Otročki, življenje teče dalje br. br. br. c. pl. br. br. br. 4.00 5.90 7.90 5.00 9,50 8.00 2,00 Miha Likar: Virusi Miroslav Zei: Vretenčarji ' p. Miha Likar: Glivice Hans Haas: Izhajamo iz morja France Stele: Ivan Grohar G. Markovič: Poslikane panjske končnice Marijan Lipovšek: Steze, skale in smučišča Jurij Gagarin: Kolumba vesolja p. A. Santič: Japonska A. Gerbault: Za soncem Djordje Radenkovič: Od Havajev do južnega tečaja Jože Javoršek: Indija Koromandija p. Morus: Zgodovina srca c. Ksenofont: Anabasis-Kirova vzgoja c. Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji Franc Planina: Poljanska in Selška dolina Pahor-Poberaj: Stare piranske soline * * * A. I. Krilov: Basni ' c. G. Hove: Odločitev pred zoro M. Audoux: Marie Ciair N. Pomjalovski: Burzaki Gitica Jakopin: Žarometi Honore de Balzac: Lepa imperija F. F. Silanpaa: Kresni ples Djordje Radenkovič: Maršali, generali in... Ivan Potrč: Na kmetih L. Sciasciai Sovji dan Eatherly-Andersi Tu je vest prepovedana P. Daninos: Zapiski majorja Thompsona Bergengrauen: Smrt v Revalu Jara Ribnikar: Bakaruša A. Salmon: Modigliani p. Ljubov Kabo: Težka pot p. Arnold Zweig: Pravda za seržanta Grišo p. br. 8,00 . pl. 37,00 br. 8,40 krt. 19,00 br. 7,00 br. 7,40 krt. 22,70 . pl. 19,00 krt. 15,00 krt. 22,00 krt. 20,00 Pi- 14,00 pi. 12,60 pl. 14,00 ,br. 32,00 br. 9,50 br. 17,00 pl. 25,00 br. 4,00 br. 2,00 br. 2,00 br. 2,00' br. 2,50 br. 2,50 br. 9,50 br. 5,00 br. 2,50 br. 2,50 br. 2,50 br. 2,50 br. . 2,50 Pi- 20,00 pi. 15,00 pl. 18,00 .. |1 .< 11 1 br. 4,0C c. pl. 13,00 krt. 17,00 br. 13,50 krt. 15,50 krt. 5,70 krt. 9,50 krt. 9,50 br 7,90 KNJIGE ZA VSAKOGAR Kultura, poljudna znanost, umetnost, zgodovina, potopisi, življenjepisi, vodniki, lepa književnost! Ilustracija Lidije Osterčeve iz najnovejše izdaje Mladinske knjige: SNEGULJČICA IN DRUGE GRIMMOVE PRAVLJICE George Sadoul: Moč filma p. pl. 12,00 SLOVARJI ZA VSAKDANJO ! RABO Metod Mikuž: Druga svetovna Srbohrvatski in slovenski vojna br. 3,00 slikovni besednjak p. pl. 13,00 L. M. Škerjanc: Glasbeni Nemški in slovenski slovarček c. pl. 11,00 slikovni besednjak p. .pl. 13,00 Ujomovi-Rovenski: Stroj Francoski ih slovenski slikovni in misel br. 3,50 besednjak p. pl. 13,00 Milenko Šober: Morje in Rusko-slovenski slovar c. pl. 27,00 pomorstvo br. 11,30 Slovensko-esperantski slovar c. pl. 19,00 Nikolaus Pavsner: Pionirji modernega oblikovanja br. 16,00 KNJIGE ZA RAZVEDRILO Albert Einstein: Razvoj fizike br, '5,00 C. Doyle: Sherloock Marcel Martin: Filmski jezik br. 6,00 Holmes I, II c. pl. 12,00 Vera Brnčič: Rusko-sovjetska M. Monteilhut: Uničujoči književnost br. 5,80 zakoni c. pl. 5,00 Van Tieghem: Zgodovina J. Shaefer: Shane br. 2,00 evropske in ameriške A. A. Fair: Bedaki umirajo književnosti c. pl, 8,80 v petek c. pl. 5,00 Hans Kleffe: Energija bodočnosti br. 4,00 M. Reily: Hiša na samem br. 2,00 L. Beck: Telesno dozorevanje br. 6,00 E. S. Gardner: Morilec, ki ni Kazimir Tarman: Človek in ubijal br. 2,00 narava krt. 13,00 M. Nikolič: Ni bilo slučajno br. 2,00 Walter Wicktor: Mož, ki je predrugačil svet br. 4,50 Aleschner: Živali na velikem potovanju br. 4,00 L. Detela: Usvajanje neživega sveta krt. 14,00 P. Trifunovič: Šahovska začetnica br. 8,80 Božo Škerlj: Misleči dvonožec p. pl. 23,00 Izredna priložnost, da obogatite knjižnice! Pohitite z nakupom! To izredno ugodnost vam nudi založba Mladinska knjiga le do 31. decembra 1966. Knjige iz tega izbora so vam na voljo v vseh knjigarnah, samopostrežnih trgovinah, v P-Supermarketu na Ajdovščini, P-marketu v Cigaletovi ulici in v veleblagovnici . NA-MA! r 1 100 KNJIG — 100 RAZLIČNIH DARIL ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA VAM PRIPOROČA SVOJE NAJLEPSE IZDAJE DARILNE KNJIGE ZA VSAKOGAR - ZA VSAK OKUS - ZA VSAKO STAROST Kanonske slikanice s štiri barvnimi podobami ter z najlepšimi ljudskimi in umetnimi pesmicami za predšolske otroKe. Cena: Z,ao iN-ciin VOzmriO, VOZIMO VLAK ' S SAHitti PO SlMLUU •AVTU LAJA, HOV, HOV, HOV — Fran Levstik juiiinv lvia rilaivO — igo Gruden inou za vi V iiij nlSILii — joze Šmit Velike slikanice za otroke do 1U. leta. Z naivnimi podooann oogato m pnviačno opremljene pripovedi najboljsm nasin in svetovmn pisaierjev m pesiintov. AN DLtismiv o v L j.'HA v jujicai, xu Knjižic v etuiju, 45.— 1'itAVnjivL jlgoojluvAivtsivin ivmcOUOv, iu knjižic v etuiju, 36.—? Z.GOHHL IZ N Uri, iu Knjižic v eiuiju, at).— b n lg ulj liga, Drava Grimm, or. a.—, krt. 8.— TRI 1VHSKE, TKI MLiCL... — James Kruss, krt. 8,50.— VEVERICA LN NOSOROGEC — H. Mischa, krt. 10.— STKHJOltOV GOZH — Ivana BrUc-lUažuramc, krt. 18,50.— UESETNICA — Iran Milčinski, najnovejše Najlepše pravljice raznih dežel in narodov. SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE, krt. 22.— SiPTAKSKE PRAVEJICE, krt. 17.— DANSKE PKAVDJiCE, krt. 17,— UKRAJINSKE PRAVLJICE, krt. 36.— . SNEGCEJClCA IN DrcGe gkuviMOVE PRAVLJICE, najnovejše Klasični in sodobni teksti iz domače m svetovne mladinske književnosti z risbami naših mojstrov slikarjev m z večbarvnimi prilogami. PIKA NugAVICKA — A. Lmugren, krt. 12.— PESMI ZA OTROKE — izbral j. Giaser, krt. 8,—i SRCE — E. de Amicis, krt. 11.— OSTKŽEK — Coiiodi, krt. 24,— ROZ, PODJUNA, Z1EA — E. Bevk, krt. 13.— ZA LAHKO NOC — E. Peroci, krt. 24.— POT V AGRO — A. Sommerlelt, krt. 19.— KAPITAN SE MENJA — B. Kiha, krt. 17.— CEZ GORO K OČETU — Prežih, krt. 12.— POTOVANJE V DESETO DEZElO — J. Ciuha, krt. 17.— ATUK — D. Mischa, krt. 19.— NAS PRIJATELJ ATOM — W. Disney, krt. 15.— V SVETU NARAVE — W. Disney, krt. 36.— Knjge za šolarje in dijake. Zanimiva, obsežnejša dela iz domače in tuje književnosti, potopisi. ROLF GOZDOVNIK — T. Seton, br. 7.—, epi. 12.— BOBRI I/III — J. Jalen, cpl. 25.— . GULIVER — J.Stvift, br. 6,40.—, krt. 8.— ZLATI FARAON — K. Bruckner, krt. 21.— I ZAKLAD PRI SAMOTNI ROZI — A. P. Pearce, krt. 29.— GOSPOD BARODA IN DRUGE PESMI — P. Goiia, ppl. 16.— MOJA MLADA LETA — J. Ribičič, cpl. 17.— LASSIE SE VRAČA — E. Knight, krt. 18.— OTOK ZAKLADOV — R. L. Stevenson, krt. 18.— BARON MUNCHHAUSEN ALI LAŽNIVI KLJUKEC — A. Burger, krt. 13,— MULE IN LIŠCKI — T. Seliškar, krt. 15.— INDIJANARICE — Zbrana dela Fritza Steubna I—VIII, 8 knjig, krt. 115,— ' BASNI — I. A. Krilov, cpl. 25.— MOJA KNJIŽNICA — 48 knjig za obvezno šolsko čtivo od 3. do 8 razreda, br. 172.—, krt. 348.— PRIMOŽ TRUBAR — M. Rupel, br. 35.—, pus. 46.— DANSKI MOZAIK — M. Ogrin. Tršar, krt. 19.— DJAMBO RAFIKI — T. Sekelj, krt. 22.— VZHODNO OD KATMANDUJA — Z. Jerin, krt. 23.— ANATOLSKA OBALA — R. Vlach, krt. 23.— LEDENIŠKI PILOT — R. Geiger, krt. 27.— SIBIRSKA SREČANJA — A. Ingolič, krt. 27.— Dickensova zbrana dela: PICKWICKOVCI, cpl. 39.—, pus. 58.— MALA DORRITOVA. cpl. 45.—, pus. 55,— DAVID COPPERFIELD, cpl. 55.—, pus. 65.— NICHOLAS NICKLEBV, cpl. 55.—, pus. 65.— Poljudnoznanstvene izdaje: OPERA IN NJENI MOJSTRI — C. Cvetko, cpl. 25.— SVET ZVOKA IN GLASBE — M. Adiešič, cpl. 85.— SVETOVNA KNJIŽEVNOST I, ppl. 21.— SVETOVNA KNJIŽEVNOST II, ppl. 9,30,— GOBE — V. Petkovšek, cpl. 52.— 52 MEDNARODNIH MENUJEV - K. Matjašič, cpl. 33,50.— Likovne izdaje: RISBE — F. Mihelič, cip. 14.— UMETNOST NAIVNIH V JUGOSLAVIJI — Bihalji-Merin, cpl. 90.— UMETNOST SITUL — J. Kastelic, cpl. 70.— Lepa književnost za zahtevnejše bralce: ČOK LONIGAN I/II — J. Farrell, ppl. 78.—, cip. 85.—, pus. 105.— LELEJSKA GORA — M. Lalič, ppl. .28.—, cpl. 31.—, pus. 36.— PETER VELIKI I/II — A. Tolstoj, cpl. 79.—, pus. 98.— GOLI MED VOLKOVI — B. Apitz, cpl. 36.—, pus. 46,— PRIPOVEDKE O RIMSKIH BOGOVIH IN JUNAKIH — G. Schwab, cpl. 15.— ANA KARENINA I/II — L. N. Tolstoj, cpl. 68.— Nabavite si že sedaj knjige, s katerimi boste ob praznikih obdarovali in razveselili vsakogar, ki ima rad lepo knjigo. Dobite jih v vseh knjigarnah, lahko pa.jih naročite v prodajnem oddelku založbe. Prejeli jih boste takoj! F se knjige, ki jih šolska upravitelj stva kreditiramo do konca š kupijo pri založbi Mladinska knjiga, olskega leta 1966-67 Založba Mladinska knjiga, itova 3, Ljubljana .