^AKTUALNO VPRAŠANJE Organizacije Zveze komunistov se pripravljajo na svoje letne konference. Zato le v zadnjem času zelo zaživela njihova dejavnost z zbiranjem gradiva za svoja letna poročila, s katerimi bodo stopile Pred članstvo. Dejavnost organizacij ZK bodisi na teknil kot tudi v podjetjih letos obeležujejo Važne naloge. Predvsem gre za smernice 0 zboljšanju žlvljenskih pogojev naših ''udi. Ta naloga je bila po brionskem ple-nunu še zlasti poudarjena na VII. kongresu ZKJ. Seveda ne gre tu ozko za investicije družbenega standarda, o čemer *e danes največ govori, marveč za kopico vprašanj od organizacije dela in delovne storilnosti, od vsestranskega usposabljanja delavcev do politike nagrajevanja, urejevanja odnosov v kolektivih, utrjevanju komunalnih skupnosti, izboljšanju KONFERENCE preskrbe In podobno. Tu so široka področja dejavnosti, kjer morajo organizacije ZK kot vodilna sila reči svoje o dosedanjem delu in dati smernice za prihodnje. Seveda bodo organizacije ZK lahko tudi ob teh važnih gospodarskih nalogah dosegle svoj smoter le, če bodo proko sindikalnih organizacij, samoupravnih organov in drugih oblik uspele prikazati sleherne- mu članu kolektiva, da so to aktualna živ-ljenska vprašanja in tako pridobile zadnjega delavca za uresničevanje postavljenih nalog. Hkrati se pred osnovne organizacije postavlja še eno važno vprašanje — priprave za IV. kongres ZK Slovenije, ki je napovedan za 2. junij. Hitri razvoj našega ekonomskega in družbenega življenja je po zadnjem III. kongresu nakopičil vrsto vprašanj, ki terjajo rešitev. Zato bodo tudi sedanje letne konference, če bodo samokritično pretresle delo svojih članov, dober prispevek v pripravah na kongres. K. M. AKTUALNO *L*SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO OSMI MAREC — DAN ŽENA XII., ŠT. 18 CENA DIN 10. LETO OB 8. MARCU 4^ Preteklosti je bilo mnogo hu-v %a. grenkega, mnogo *rizade-i j!j da bi se tudi ženske osvo-. <*ne družbenega in družinskega Ii KJJub bo]em in Pridohit-meščanskega ženskena giba- Pa je 'sele delavsko žensko Vin)e> ki je boj za ženske pra- !fe strnilo z bojem vseh zatira- > odprlo vrata v svetlo prihodnost, t» re ? 50 na II. mednarodni konfe-ranCli V. K°Penkagcnu leta 1910 mZrasile socialistke 8. marec za nit u rodni ženski dan, kot praz-. borbene vzajemnosti in pri-y ayljenosti žene boriti se za osvo-^°lenje in uresničenje demokracije raVsfb delih sveta, je pomenil ta %las izpolnjevanje revolucio-laLnl^a Programa naprednega deti« %a gib inja, ki je postavil Po SV!°! PraPor tHdi zahtevo po e'n^L- enakopravnosti žena, po h**1 plači za enako delo in za-koTj Za družbeno zaščito žene delavke in matere. 1*°$° na tei titdii so jugoslo-<*ef • komunisti in vsi napredni Pr ajCl m delavke bojevali že iz - ?® 'et'' zavedajoč se, da je r t$tlh družbenih korenin pognana 1 jk° žensko kot delavsko in r°»nostno gibanje. V okviru organizacije Zveze de-nih* *ena in deklet, ter napred-^ Ženskih listov, ki so bili ta-na* ldejni organizatorji borbe žc-f'¥ Jo je napredne žene borile za j av]janske pravice, za človeka drStxJen položaj, za ohranitev vkl 1e ln se sk"pno z moškimi 'ločevale v stavke. KRANJ, 6. MARCA 1959 ZADNJE RESETO Družbeni načrt občine Kranj med volivci - proizvajalci Za mednarodni Za letošnji mednarodni dan žo- tizanskim mamicam in drugim na se marljivo pripravljajo po zaslužnim ženam. V Lancovem vsej Gorenjski. V vseh večjih bodo posredovali Zupančičev« krajih bodo razne proslave, aka- dramo ►►Veronika Deseniška« demije in druge prireditve. ~Svo- 2ene v Lescah so se same pri- in pravile z enodejanko, ki jo po- hode« in druge prosvetne športne organizacije se priprav- 6vetjj0 aktivistkam in ženam padlih borcev NOB. Zene v Begunjah bodo med drugim odprle tudi okrepčevalnico v tovarni »■Sukno«. Svečano akademijo pripravljajo na predvečer 8. marca e že določena lokacija za novo ljici pripravljajo celo družabni v kranjskem gledališčem tudi šolo pri Zadružnem domu, ki pa večer. V Podnartu bodo imeli po- po večjih vaseh in^lovnih kose bo zidala verjetno šele leta sebno predavanje za žene s pri- lektivih. Mladin^na Brezjah si 1962 — po izteku petletnega per- kazovanjem filma. Pripravljalni je za ta dan^flpravila igro Raz-(Nadaljevanje na 3. str.) odbor po pripravlja čestitke fcar- trganci. C. ljajo, da bi dostojno obogatile V ponedeljek, torek in sredo so bili zbori volivcev — proiz- bi lahko sprejeli v to šolo vse programe teh prireditev. V blej- vajalcev po vseh večjih kranjs' ih podjetjih. Volivci so marsikje otroke s Prlmskovega in Klanca, ski občini bodo proslave tudi v zelo kritično razpravljali o letoMijih investicijah in se zanimali Občinski družbeni plan za leto manjših krajih, kot na primer zlasti za to, kako namerava občina uporabili tisti del sredstev, 1959 ne predvideva rekonstrukci- v Bohinjski Beli, v Ribnem, Za- ki jih kolektivi odstopajo občini za najnujnejša komunalna dela je šole na Primskovem. Pač pa slpu in Gorjah. Zene v Radov-v korist skupnosti. \7 IMTWQIT Ml CA nA NajVeČ je razPrava Polkah* o V liNlE.r\oU jfl H 9w llv zaposlovanju nove delovne sile. ,. tt V tovarni Iskra so dobili nove IZlIllkOmO stroje in bo nujno potrebno, da zaposlijo še nekaj delavcev. V Volivci Inteksa so dobri dve nasprotnem primeru bodo stroji uri diskutirali o predloženem le- ostali neizkoriščeni, tošnjem družbenem načrtu, ki Proizvajalci v Iskri so precej sta ga tolmačila tovariša Cerne negodovali zaradi investicij za in Teran. Obveznosti do družbe, ureditev gostišča na Krvavcu, oziroma do občine kot so rekli Po mnenju delavcev v Iskri je na zboru, ko so govorili o druž- bolj nujno prej asfaltirati neka-bonem standardu, se oni nikdar tere ceste v Kranju kakor pa ne marajo izmikati. urediti cesto iz Cerkelj do žič- Strinjali so se, da število za- niče itd. poslonih ni pravilno merilo za Na zboru so tudi govorili o re-ta prispevek, kar so nekateri konstrukciji podjetja in o mož-predstavniki kolektiva omenjali, nostih, da bi del proizvodnje pre-Vendar so menili, da je tudi ugo- nesli v druge kraje, kjer je deta vijanje čistega dohodka, obvez- lovna sila na razpolago. Na ta nah in neobveznih dajatev in način bi preprečili dotok delav-končnih tretjin lahko dokaj ela- cev iz vasi v mesto. -ž stično in nepravilno. V njihovem Zaključni račun mora razumeti vsak delavec! Razgovor s članom predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Kranj' tovarišem Ivanom Kristanom podjetju so že več let odlašali z večjimi gospod/irskimi investicijami. Toda zdaj je skrajno potrebno investirati kakih 300 milijonov dinarjev za nov parni kotel. Lanskoletnih dohodkov res i bi „7a šolo no Primskovem" V torek popoldne je bil zbor tJ.H%°slovanske žene smo v naj-dneh naše zgodovine polo-n,J }rden temelj tisti cnakoprav-j stl> o kateri je tov. Tito dejal, A„ ?<"» ni da rovana. — 100.000 tis'.' preko 2y000 P<*dlih in *Q Ye?c./anJenih žena potrjuje trdo 3.nicnpst teh besed. Nešteto imen tn velikih junakinj, nešteto ov tihil, t-' in velikih iur, JPozabnih vzgledov junaškega 'd?.0v?nja na bojnih poljih, v za-,,;,u ln ječah, je zapisala zgodo- it>rugram ugotavlja, da t 1sko vprašanje v Jugoslaviji ni /c Politično vprašanje, niti vpra-£n,e pravnega položaja ženske v £H/bi, temveč vprašanje neza-pS-tn?. razvitega gospodarstva, v^'^tivizma in nazadnjaških Vredsodkov. Zato praznujemo ju-*0%lovanske žene 8. marec, kot n °> Praznik z jasnim pogledom taRevolucionarno preteklost in si £Cr?amo naloge, ki iz te pretek-\tl slede za našo sedanjost in ^.lh°dnjost. To 50 velike naloge, ^ naj do kraja zgrade gospodarni temelje in izoblikujejo napred- , socialistično miselnost za srečo Q°vnih ljudi in bodočih poko-dvl' ®s,ni marec je dan, ko se VeJ>a v nas mogočen občutek po-, anosti z vsemi naprednimi gi- ann sveta. R. D. Vprašanje: Gospodarske orga- parno podan obračun, poln sa- ni mogel dobiti norme izplačane, nizacije se pripravljajo na spre- mih številk in kontov, pač zato kje se je izgubila njegova sto- jem zaključnih računov za leto ne, ker takšnega obračuna de- rilnost itd. Pri tako obravnava- 1958. Na katere pojave bi bilo lavci ne razumejo. Gre torej v nem zaključnem računu, izvede- po mnenju Okrajnega sindikal- prvi vrsti za razumljivo in pre- nem iz problemov, ki delavce nega sveta treba podjetja opo- prosto razlago zaključnega ra- tiščijo, bodo delavci prav gotovo zorili ob tej priložnosti? čuna, ki jo bo razumel sleherni z živim zanimanjem sodelovali Odgovor: Po našom mnenju bi član kolektiva. v razpravi o njem. ne obremenjujejo veLike anuitete proizvajalcev tudi v podjetju IBI bilo v zvezi z zaključnimi računi Predvsem zaključni račun ne Drugo težišče bi moralo biti v kot v nekaterih drugih podjetjih, Kranj, kjer so obravnavali pred- treba opozoriti zlasti na dva rao- sme biti samo finančno tehnična razpravi o razdelitvi ustvarjene- kjer so že opravili važnejše re- log letošnjega družbenega plana monta: na način njihove obrav- bilanca ustvarjenih sredstev, am- ga dohodka. V tej razdelitvi bo konstrukcije. Toda to zmanjšanje kranjske? občine. V imenu Občin- nave in na razpravo o razdelitvi pak odraz in zrcalo prizadevanj namreč morala priti do izraza do- čistega dohodka drugod ne bi skega ljudskega odbora Kranj je ustvarjenega dohodka. in splošne družbeno-politične ak- sedanja široka razprava v zvezf smelo biti dokončno opravičilo predlog plana razložila tovarišica Korenito hi morali spremeniti tivnosti kolektiva skozi vse leto. z akcijo »dveh tretjin«. Dose- za manjše obveznosti napram Angela Boštjančič, v razpravi pa način obravnave zaključnih ra- Ne gre nam toliko za tehničen danje slabosti so bile zlasti v skupnosti. je na vprašanja volivcev odgo- čunov. Vsa leta ugotavljamo, da izračun ustvarjenega dohodka in tem, da se je razdelitev mnogo- V tolmačenju sedanjega načela varjal načelnik Sveta za plan in je sprejem letnega obračuna v njegovo razporeditev po predpi- krat opravila za zaprtimi vrati prispevkov s strani kolektivov za finance ObLO Kranj tov. Spraj- mnogih podjetjih gola formal- sanih kontih, ampak predvsem za ali pa so bili kolektivi postav- potrebe skupnosti je sodeloval car. nost, češ da se delavci ne zani- analizo gospodarjenja in dela or- ljeni pred že izvršena dejstva 6 tudi predesdnik OLO tov. Vinko Razprava je najprej pokazala majo zanj. Sprašujemo se po ganov delavskega upravljanja, za tem, da so vodstva podjetij ve- Hafner. Potrdil je ugotovitev, da potrebo po razširitvi šole na vzrokih takšne nezainteresiranosti analizo činiteljev, ki so prispevali čino sredstev angažirala že vna- sedanji prijemi niso najboljši, Primskovem, ki je imela lani delavcev in se ji hkrati čudimo, k večjemu dohodku in tistih, ki prej. Pri tem ne gre toliko za vendar za letos edino možni. Vo- 5 razredov. Razširiti bi se mo- Dejstvo je, da delavcev nikdar so dohodek zmanjševali itd. Ce ekonomsko kot za politično ško- rala najmanj še za 2 razreda, dane bomo zainteresirali za suho- stvari postavimo tako, potem za- do. S tem, da delavcem jemljemo ključni račun nikakor ni in ne možnost neposrednega odločanja, livcl so poudarjali nujnost, da bi uredili viseči most čez Kokro in menili, da morda investiciji za Krvavec kot tudi za stadion v Stražišču le nista tako nujni. Končno so sklenili, naj njihov delavski svet še razpravlja o predlogu načrta in naj stališča zbora volivcev o zbiranju sredstev za skupni družbeni sandard združi v konkretnih zaključkih. K. M. v iskri „Prej ceste v Kranju" Kakor po vseh kranjskih kolektivih, tako so bili tudi v Iskri zbori volivcev proizvajalcev, na katerih so obravnavali družbeni plan občine Kranj za leto 1959. Zbori so bili zaradi prevelikega števila delavcev v Iskri v štirih skupinah, na katerih 80 govorili in odgovarjali na vprašanja članj občinskega zbora proizvajalcev. Z zbora volivcev v tovarni »Tiskanina« v Kranju sme biti samo stvar računovodij, kako naj se razdeli dohodek pod-ampak ena glavnih nalog orga- jetja, jim dejansko jemljemo Hov delavskega upravljanja, ki glavno materialno osnovo delav-bi ob tej priložnosti morali raz- skega upravljanja. Brez dvoma gibati celoten kolektiv ter ob fi- je ob tem vprašanju potrebno nančnem uspehu oziroma neus- politično aktivizirati celotni de-pehu gospodarjenja podati pred lovni kolektiv. Ko bo odločal, kolektivom temeljit obračun svo- kam usmeriti ustvarjeni doho-je;;a dela. dele, bo moral kolektiv oceniti Tako široko razpravo je v ko- celotno investicijsko politiko ta-lektivih potrebno razviti zlasti ko podjetja kakor tudi komune, z n imenom, da iz prakse pretek- Preden se bodo odločili, ali naj lega leta povzamemo koristne razširijo tovarno ali pa zgradijo zaključke za prihodnje delo. V stanovanja, menzo, otroški vrtec, zaključnem računu mora vsak šolo itd., je potrebna temeljita član kolektiva najti svojo vlogo, razprava, v kateri bo prišlo do ki jo je imel v preteklem letu izraza mnenje slehernega člana kot član kolektiva, tu bi se mo- kolektiva. Edino na ta način ralo pokazati, ali so delavci upo- bomo na eni strani zagotovili pra-rabljali mehanizem delavskega vllno investicijsko politiko v upravljanja in kako se je to okviru podjetij in občin, na dru-odrazilo na dohodku podjetja; gi .sirani pa utrjevali neposredno ali dohodek ustreza prizadeva- udeležbo delavcev pri upravljanjem in storilnosti đelavcev; po- nju in pri delavcih razvijali sameznik, ki je visoko presegal prakso, da bodo vse zadeve re-normo, bi moral zvedeli, zakaj sevali z vse večjo odgovornostjo. KRANJ, 6. MARCA 1959 NA POVRATKU s potovanja v več azijskih in afriških dežel, se Je predsednik Tito odzval vabilu grške vlade in prispel na otok Rodos 2. marca. V uradnem razgovoru je predsednik Tito obvestil ministrskega predsednika Karamanlisa o rezultatih svoje poti v azijske in afriške dežele, grški ministrski predsednik pa je obvestil predsednika Tita o londonskih sporazumih, po katerih je ciprsko ljudstvo postalo neodvisno. Po torkovih zaključnih razgovorih z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom in njegovimi sodelavci so predsednik Tito in ostali jugoslovanski gostje prebili sredo na oddihu, zvečer pa zapustili Rodos in t Galebom odpluti v Solun, kamor so prispeli danes. Član predsedstva centralnega sveta ZSJ Milivoje Uroševič je v ponedeljek izročil alžirskim sindikatom pomoč v zdravilih, obleki in obutvi, ki jo je ZSJ poslala alžirskim beguncem v Tuniziji. Ob tej priložnosti je bila na ladji, ki je pripeljala pomoč jugoslovanskih sindikatov, majhna svečanost. S Cape Canaverala so v torek zarana uspešno teatre-lili novo raketo v smeri proti Luni. Po zadnjih poročilih je gibanje rakete pravilno, Sam satelit, pritrjen ▼ gornjem delu rakete, ima obliko cilindra. Dolg je pol metra, v premeru pa meri 30 cm. V njem £0 radijski oddajnik, dva Gaigerjeva števca za merjenje v vesolju in drugi instrumenti. Novi ameriški satelit je dobil trne »Pionir IV«. Italijanski zunanji minister Pella je v torek sprejel delegacijo jugoslovanskih novinarjev, ki je v soboto prispela v Rim. Državni podsekretar v zunanjem ministrstvu Alberto Folchi je včeraj priredil kosilo, na katerem je bil tudi jugoslovanski veleposlanik Mihajlo Javorski. Predsednik centralnega sveta ZSJ, Svetozar Vukma-novič je v torek dopoldne sprejel člana delegacije Splošne zveze alžirskih delavcev (UGTA) Embareka Djilanija in Budisa Safija, ki sta se po obisku Hrvatske ln Bosne vrnila v Beograd. Predstavnik Bele hiše Lincoln White je v torek izjavil, da bodo v teh dneh v Ankari sklenili bilateralne vojaške pakte med ZDA in Turčijo ter Pakistanom in Iranom. Predsednik sudanske vlade Ibrahim Abud je v s.e-do izjavil, da so vsi člani Vrhovnega sveta odstopili. Rekel je, da je njih odstop sprejel in da je sklical sestanek vseh oficirjev, ki poveljujejo vojaškim enotam, da bodo »proučili položaj«. Predsednik Abud je izjavil, da je položaj v deželi normalen. Ameriški satelit »Pionir IV« je bil v sredo ob 15. uri •ddaljen od Zemlje 319.000 km. Satelit še nadalje normalno leti proti Luni, mimo katere je letel včeraj. Hitrost satelita znaša nad 7600 km na uro. Filipinske oblasti ,so v teritorialnih vodah pri Luzo->u zadržale pet sovjetskih ribiških ladij in jih dale odvesti v luko Poro Point. Sovjetske ladje so se pred viharjem zatekle v filipinske vode in se zasidrale blizu severozahodne obale Luzona. Filipinske oblasti so zavrnile zahtevo poveljnika sovjetskih ribiških ladij, naj jim dovolijo nadaljevati pot v Vladivoistok, ko bo stroj ene kmed ladij popravljen. V Bogotl (Kolumbija) so nastali neredi. Demonstracije so začeli študentje, ki protestirajo proti podražitvi vozovnic v mestnem prometu. Demonstracije so porasle v splošen protest proti draginji. V spopadu policije z demonstranti je bilo ranjenih 20 ljudi, med njimi tudi 6 policistov. LJUDJE IN DOGODKI NEPRIČAKOVANI USPEŠNI KONEC OBISKA Macmillan se je zadovoljno smehljal, ko je njegovo letalo zapuščalo tla moskovskega letališča. Vzrokov za takšno zadovoljstvo je bilo dovolj, čeprav jih morda zaključno spoiočilo ne kaže preočitno. Predvsem pa se mu je razvedril obraz, saj je šele v zadnjem hipu prišlo do odločilnega preobrata, ki je zagotovil uspeh njegovemu poslanstvu. Po uvodnem sprejemu, ki je bil razmeroma prisrčen, je okoli britanskih gostov malone ves čas obiska vladalo hladno vzdušje. Posebno mrzel curek sta pomenila govora Hruščeva v Tuli in v Moskvi. V teh govorih je Hruščev zavrnil zahodni predlog o sestanku zunanjih ministrov in s precej ostrimi izrazi napadel politiko Zahoda. Zavladalo je razočaranje ne samo med člani britanske delegacije, marveč tudi na vsem Zahodu. Macmillan pa je — in to mu lahko štejemo v čast — pogumno in hkrati potrpežljivo vztrajal,, da bi si vsaj razjasnil vzroke in pobude takšnega sovjetskega stališča. V tem pa so si nekateri krogi na Zahodu, zlasti v Bonnu in v Parizu že zadovoljno meli roke, češ, pa pa se je le izjalovila Macmilla-nova misijonarska pot sporazumevanja. »Imeli smo prav mi, ki se zavzemamo za politiko čvrste roke do Vzhoda,« so glasno ponavljali v teh krogih. Toda, ali so v sovjetski prestolnici namenoma ali ne, tik pred odhodom objavili noto v odgovor na zahodne predloge, je težko reči, jasno pa je, da v njej vsebovana privolitev v sestanek zunanjih ministrov ne pomeni samo zglajevanja razkopane poti med Vzhodom in Zahodom, pač pa tudi veliko uslugo samemu Macmillanu. Britanski predsednik se je tako vrnil z »omejenim zmagoslavjem«, je zapisal neki britanski poročevalec. Tudi v vseh zahodnih prestolnicah, zlasti v tistih, kjer so poprej zabavljali nad Macmillanovo potjo v Moskvo in ji zlokobno prerokovali neuspeh, so zdaj ubrali druge strune in z več ali manj kislim obrazom priznali uspešno opravljeno misijo britanskega šefa vlade. Sicer pa, vprašajmo se, ali je Macmillan veliko tvegal s svojim potovanjem? Da in ne! Tvegal je pri tem svoj osebni ugled, kajti račun za neuspeh bi moral plačati iz lastnega žepa. Toda, če ocenjujemo odnose med Vzhodom in Zahodom na splošno, potem tu niti ni bilo večjega rizika. Četudi bi moskovski razgovori ostali brez haska, bi to dosti ne škodovalo mednarodnim odnosom, saj ti ne morejo biti dosti slabši, kot so že. V bistvu pa je že sam obisk, pa čeprav bi šlo samo za turistični ogled moskovskih znamenitosti v sovjetski prestolnici, pomenil določeno ublažitev trenutne napetosti v odnosih med obema blokoma. Skratka, gledano v celoti, Macmillan ni imel dosti izgubiti, dobil pa je lahko dosti. In to je bila tista računica, ki je Mac-millana tudi gnala na to odgovorno pot. Razgovori sicer niso prinesli otiplivejših rezultatov, toda obe strani sta le »opravili pomembno izmenjavo gledišč« o vprašanjih,ki so danes v središču mednarodne pozornosti: razorožitev, prepoved jedrskega orožja, prenehanje nuklearnih poskusov, nemški problem in vprašanje Berlina, sistem evropske varnosti itd. Pri tem sta obe strani poudarili, da je treba čimprej začeti pogajanja med prizadetimi vladami in da je treba sporna vprašanja reševati z miroljubnimi in ne nasilnimi sredstvi. Razpravljali so tudi o zboljšanju britansko-sovjetskega sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju in namignili na možnost, da bi obe državi sklenili pakt o nenapadanju. Toda kar je morda še važneje, obe strani sta v neposrednem stiku lahko »otipali obisti« druga drugi, se seznanili z dejanskimi stališči nasprotne strani in tako precenili možnosti za nadaljnje korake v smeri zbliževanja in sporazumevanja. Ce je bila ta ocena pripravljenosti druge strani ugodna, potem bomo morda kmalu priče nadaljnih korakov v naporih za reševanje perečih mednarodnih problemov, med katerimi je zdaj nemški na prvem mestu. Čeprav se bo moral Macmillan še krepko potruditi pri svojih zaveznikih, ko jim bo razlagal dosežene zaključke in zbrane vtise iz središča nasprotnega tabora, je nedvomno že zdaj dosegel velik uspeh v tem, ko je napravil pomemben korak naprej v vzajemnih stikih med Vzhodom in Zahodom. Ce bodo temu koraku sledili tudi drugi v smeri sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom, potem bo Macmillanu poleg osebnega zadoščenja ostala tudi zgodovinska zasluga za reševanje sveta iz sedanje blokovske zagate. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE 9T. 473 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA t00 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA SO DINARJEV mladinska ideološko - politična sola V kranju V ponedeljek je začela delati mladinska ideološko-politična šola v Kranju. Program njenega večmesečnega delovanja obsega najrazličnejše teme iz področij družbenega delovanja v naši socialistič-»i Jugoslaviji in o naših odnosih z ostalim isvetom. Poleg že začrtanih poti te šole pa bodo slušatelji, ki so iz vseh večjih kranjskih tovarn (Tiskanine, Iskre, Planike itd.) in jih je preko 40, obravnavali probleme, ki so v organizacijah LMS in ZKJ. Slušatelji te šole so pred začetkom pouka izvolili tudi upravni odbor, ki bo predvsem skrbel za čim tesnej- ši stik med predavatelji in slušatelji. S. F. 97 NOVIH MLADINCEV Preteklo soboto so sprejeli na osemletki »France Prešeren« 97 pionirjev zadnjih letnikov v mladinsko organizacijo. Pionirje je sprejel zastopnik Občinskega komiteja LMS Kranj. Po svečanem sprejemu so mladinci izvolili nova razredna vodstva in pripravili majhno zabavo. r. r. KONČNO TUDI KOPALIŠČE V Tržiču, močnem delavskem središču, je zadnja leta vedno več upravičene kritike in zahtev za javno kopališče. Z zemeljskimi deli so sicer za- fMajvečji prijatelji - lutke Razen domačinov in morda nekaterih okoličanov, skoraj nihče ni vedel, da imajo v Zalogu pri Cerkljah lutkovni oder. Tudi za nas je bila ta novica malone presenečenje. Prav zato pa je bila toliko bolj zanimiva. Kaj hitro smo zvedeli, da lutkovno sekcijo pri KUD »Prežihov Voranc« v Zalogu vodi pri domačinih zelo priljubljena učiteljica Mila Polajnar jeva. Poiskali smo jo v 'soli in se z njo zapletli v prijetno kramljanje. »Iz pripovedovanja domačinov smo opazili, da imate z lutkovnim odrom nepopisno veselje. Kako, da ste tako navdušeni za to dejavnost?* »Že od malega so mi bile majhne igračke — lutke — v največje zadovoljstvo. Ko pa sem prišla na učiteljišče v Maribor, sem imela priložnost obiskovati tudi lutkovni tečaj in sem kasneje dve leti igrala v mariborskem lutkovnem gledališču.« »In kdaj ste se lotili lutk v Zalogu?« Brž ko sem prišla na novo službeno mesto, to je bilo s pričetkom letošnjega šolskega leta, je bila moja želja, da tudi v Zalogu nadaljujem z lutkovnim odrom. Kmalu je bilo za to veliko zanimanje predvsem med odraslimi. In takoj smo pričeli delati.« Povedala nam je še, da je za oder dalo sredstva kulturno-umetniško društvo, nato pa je odhitela po lutke, da bi nam jih pokazala. Medtem so domačini povedali, da je lutke sama naredila. Delala jih je prve dneve zimskih počitnic in šele potem odšla domov na oddih. »Ko bi le videli, $ kakšno ljubeznijo jih je delala,« so nam pripovedovali. — Sama bi nam zaradi skromnosti tega prav gotovo ne povedala. Mila se je vrnila z lutkami, jih pri- mii.a polajnar tisnila k sebi in rekla: »Vidite, to so moji največji prijatelji.« Koliko jih že imate?« smo jo vprašali. »Za sedaj sedem, kolikor smo jih pač potrebovali za prvo uprizoritev.« »T ore j je bila v Zalogu že krstna lutkovna predstava?« »Da. Uprizorili smo Čarobni klobuk«. Preteklo nedeljo smo tudi gostovali na Senturški gori, v nedeljo bomo pa v Cerkljah.« »Kako so to vrsto gledaliških uprizoritev sprejeli domačim?« O tem bi težko govorila. Bolje bi bilo, če bi vprašali gledalce. Povem vam lahko le to, da so po predstavi gledalci hodili na oder in želeli videti lutke pobliže. Prvič so jih sploh videli. Menim, da bi bilo koristno lutkovne odre ustanavljati povsod po podeželju. Zato so potrebna ma'hna sredstva, vendar pa lutkovni odri lahko nudijo veliko zabave in tudi precejšen kulturni užitek. Potrebno bi bilo prirejati lutkovne tečaje, kjer bi vzgajali vodje lutkovnih odrov.« »Kakšne načrte ima zaloški lutkovni oder za prihodnje?« »Veselja imamo dovolj in bomo v prihodnje delali še bolj kot doslej. Ker imamo v Zalogu le nižjo osemletko, z otroci ne morem delati pri lutkovnem odru (le-ti morajo hoditi v šolo precej daleč), čeprav bi tudi to želela in zato bomo še vnaprej sodelovali v lutkovni sekciji odrasli. Upam pa, da bodo zaradi tega lahko predstave kvalitetnejše in da bodo imeli otroci več od njih kot pa če bi sami sodelovali.« B. F. čeli že pred leti. Vendar stvar počasi napreduje. Letos se že pripravljajo na gradbena dela. Na razpolago imajo za to že 18 milijonov dinarjev in nekaj betonskega železja. Sprva nameravajo zgrabiti bazen kot tudi čistilne in kanalizacijske naprave. Ostala dela pri urejevanju kopališča bodo nadaljevali v prihodnjih letih. -1. c. voklo spreminja svojo podobo Medtem ko so v Voklem zadnjih deset let že zasuli »lužo« sredi /d-si, bodo letos ta prostor spremenili v park. Voklani so za to že predvideli sredstva. Park bo sicer sprva skromno urejen, vendar pa bo podoba vasi s tem precej lep*d. Razen tega bodo v Voklem letos začeli graditi stanovanjski četvor-ček, v katerega se bodo vse1 d učitelji osnovne šole, ki imajo sedaj svoja stanovanja v neprimernih prostorih pri tamkajšnjih krm-tih. b. F. da bo vse pripravljeno V Kamniku je bilo na pobudo ObLO Kamnik posvetovanje gostincev, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik OLO Ljubljana, zastopnik turistične podzveze, predsednik občine Kamnik in tajnik gostinske zbornice. Razpravljali ,<;o o stanju gostinstva in organiziranju postrežbe v času po 1. aprilu, ko bo ves promet, med Ljubljano in Celjem usmerjen čez Kamnik. Posvetovanja gostincev in turističnih preds-tavnikov so bila tudi v Mot-■iku in po Tuhinjski dolini. en sodnik za obe občini Občini Kamnik in Domžale st« sklenili dogovor, da imenujeta skupnega sodnika za prekrške, ki ima sedež pri ObLO Kamnik, posluje pa v Domžalah v ponedeljek, sredo in petek, v Kamniku pa v torek, četrtek in soboto. za varnost prometa V Komendi so na cesti Kamnik —Kranj uredili pomanjkljive prometne znake, treba pa bo še urediti razsvetljavo na Klancu. Po tej cesti je čedalje večji promet, ki se bo še povečal po direktni usmeritvi prometa z Gorenjske na Štajersko čez Kamnik. večja turistična taksa V Kamniku so povečali turistično takso v sezoni od 30 na 60 di-aarjev, izven sezone pa od 10 na 40 dinarjev. naša RUPLJANI se ne strinjajo Konec preteklega in v začetku tekočega tedna so bili zbori volivcev po vseh volilnih enotah občine Kranj. Odborniki občinskega zbora so volivcem razlagali posamezne značilnosti letošnjega družbenega načrta in proračuna. Nekateri zbori volivcev so bili zelo živahni. Prebivalci so so zelo zanimali zlasti za investicije in komunalno dejavnost. Volivci na Rupi pri Kranju, ki so se zbrali v ponedeljek zvečer, so hudo grajali razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Omenjali so, da so se zelo strinjali s stališčem sindikalnih organizacij in tudi priporočilom OLO, da naj bi letos dve tretjini sredstev porabili za družbeni standard. Kot so poudarjali volivci, pa v predlogu ObLO niso videli takšnega razmerja. Ob ugotavljanju nasprotnega razmerja — da je kljub vsemu večina sredstev namenjena za gospodarske investicije, so volivci izražali svoje razočaranje. Končno so ugotavljali, da se s takim razmerjem kot je bilo prikazano v predlogu, ne strinjajo in so priporočili odbornikom, naj to njihovo stališče branijo pri ObLO. KRVAVEC in MOST CEZ KOKRO Na zboru volivcev terena Cirče - Primskovo so veliko govorili o investiciji 49 milijonov dinarjev za Krvavec. Omenili so, naj bi raje povečali investicije domačemu gradbenemu podjetju Projekt in mestnemu komunalnemu podjetju. Saj bosta le-ta s sedanjim strojnim parkom le težko izpolnila predvidene načrte. Volivci so razpravljali tudi o načrtih za zazidavo Planine. Te delajo že polnih osem let, a jih še danes ni, kot so rekli. Ko bi vsaj vedeli za lokacijo posameznih objektov, bi sami prijeli za delo in napravili razna športna igrišča, ki jih močno pogrešajo. Govora je bilo tudi o podaljšanju ceste Cirče — Primskovo. Tu bi namreč z nekaj sto metri ceste znatno razbremenili promet čez viseči most preko Kokre. Skrajno obremenjeni stari most, kot so menili volivci, je danes nujno potreben obnove, ureditve ali vsaj razbremenitve. zu-an Z OBČNEGA ZBORA DIT RADOVLJICA Pred nedavnim je bil v Radovljici občni zbor Društva inženirjev in tehnikov radovljiške občine. Po poročilu predsednika, ki je prikazal dosedanje uspehe in neuspehe društva, je spregovoril zastopnik republiške zveze DIT, ki je orisal namen in naloge društev ter nakazal smernice, po katerih naj bi se usmerjalo delo društva. Predsednik občinskega ljudskega odbora Radovljica je seznanil članstvo s problemi, katere bo društvo lahko uspešno reševalo. Med drugim je omenil promet, ki se jo posebno v zadnjih izredno povečal. Vsak dan pelje skozi Radovljico namreč preko 70 avobusov in problem križišč, ovinkov, avtobusne postaje itd. terja čedalje več študija in dela. Društvo so bo lahko z uspehom lotilo izdelave osnutkov in tako dalo precejšnjo pomoč občini. Poglavje zase je tudi industrija, katera spričo dejstva, da je visoko iznad obrtniškega načina proizvodnje, nuj-no potrebuje strokovnjake. Za primer navedimo Tovarno verig v Lescah, kjer so prav strokovni uslužbenci najbolj boleča točka in je vsa proizvodnja visela do nedavnega na enem samem inženirju. Na občnem zboru DIT radovljiške občine, ki je bil precej slabo obiskan, so govorili še o različnih drugih problemih in nalogah inženirjev, tehnikov in ostalega tehničnega kadra. F. G. V KRANJU SO USTANOVILI DRUŠTVO IZUMITELJEV V torek, 24. februarja je bil » prostorih Okrajnega odbora Ljudske tehnike Kranj ustanovni občni zbor društva izumiteljev. Svoje poročilo je podal iniciativni odbor za ustanovitev tega društva, nato pa je bila živahna razprava. Ta je dala novemu društvu vrsto smernic za bodoče delo. Sklenili so tudi, da bodo anketirali izumitelje in tak.i dobili gradivo za bodoče deli. Društvo bo bržkone dokaj pripomoglo k razvoju posameznih podjetij, -a« KRANJ, 6. MARCA 1959 S posDefovanfa o klubu gosnodarstvenikco PRED LETNO KONFERENCO OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ se je držati načela, je poudaril tov. Tavčar, da se nagrajuje samo po učinku. Pač pa starejši izven tega okvira lahko dobijo z ozirom na Slalii V torek je bilo v Klubu gospodarstvenikov posve- delavskega sveta. Zato je važno, tovanje tovarniške mladine Gorenjske o vlogi mladine J^? 80,mladi ,v J**" ™su>pam. . . , . , * . Tudi naloge mladinske organiza- pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov. Posvetovanja cije pri sprejemanju tarifnih sta se udeležila tudi Ivo Tavčar, član tajništva repu- pravilnikov so takšne kot naloge posebne dodatke bliškega Sveta sindikatov in Marjan Rožič, predstav- sindikalne podružnice, le da se službena leta, uspehe pri uspo-nik CK LMS Liubliana mladinska organizacjia zavzema sabljanju mladih in prenašanje " " ' samo za koristi mladine. izkušenj nanje. Prav v tem je Nace Pavlin je v uvodnem re- čar. Poudaril je, da ima mladina Tov. Tavčar je rekel, da zaradi Poseben prispevek starejših k Jt^u Poudarili osnovna načela, pri sprejemanju tarifnih pravil- socialnih problemov v podjetju povečanju proizvodnje in zviše-Jih zastopa sindikalna organi- nikov takšne pristojnosti kot sin- ne smemo izgubiti izpred oči os- vanju produktivnosti. Socialna *^ja pri izdelavi novih tarifnih dikalna organizacija ali druge novni gospodarski problem, pro- vprašanja torej ne moremo vreči »ravlinikov Ker osnove tarifnih politične organizacije v podjetju, blem zviševanja produktivnosti. v isti koš kot gospodarska, pač l^k^ov ne izdeluje več po- Predstavniki mladine se lahko Ključni °na komisija, ampak delavski zavzemajo za neka načela v ime- sedaj nagraj irna tudi mladina več mož- nu vse mladine, sindikalna or- po enoti proizvoda. Pri tem so no odvisno od reševanja gospo- ljala okrajna sindikalna konfe T*u> da pri tem sodeluje in ganizacija pa v imenu celotnega mladi postavili vprašanje, kako darskih vprašanj. renca. Kaj menite o tem vpra- d£er.tou^o bolj, kolikor več mla- kolektiva. Uveljavljanje predlo- na istem delovnem mestu nagra- Pri tem je važno še eno vpra- šanju? gospodarski problem je Pa Je reševanje socialnih proble- podjetjih so med najbolj važni-lagrajevanje po učinku, mov (starčki, invalidi, žene) moč- mi področji, o katerih bo razprav- Razgovor s pred«? d nikom Občinskega sind. sveta h run j, t. B ene i ceni Joži lom Vprašanje: Notranji odnosi v le v DS. Mladinska organi- gov se lahko izvede samo preko jevati mladega in starega? Treba sanje, namreč kako stimulirati Odgovor: Razprave na letos- & Ob 40-letnici KPJ Bitka v Ucvlu pred 17. leti indijerentnosti do vse pri praktičnem Jelk *a dogajanja v kolektivu in do razočaranj. telj prenašal svoje napredne, ga dogodka pripravljajo v Kropi, ja, svobodoljubne misli na mlajši bo nastopil Okrajni učiteljski organizacijo dela; tu pa so še danega, pa rod. Učiteljstvo z vsemi šolami pevski zbor. TELEFON IN ČLOVEK P/ed kratkim se je teže poneki mladoletni sin Miha Jagoda iz Brnikov pri Cerkljah. Pri i 'ezanju s slamoreznico mu je eno tudi ^ Dobravi pri Radovljici, vsako leto. r°ko potegnilo v zobčenike. Pre-PeJ)ali so ga v ljubljansko bol-*'Wo. Dan po nesreči je oče po-"prečenega otroka, ki je zaporen v tovarni Oljarica v Britofu, Pro"l tamkajšnje uslužbence, če y lahko telefonično vprašal v 'lubljansko bolnišnico, kako je s s,n<>m. Hudo ga je namreč skrbe-lo\ če bodo sinu uspeli rešiti prste . *" mu jih bodo morali odrezati.] yd« privoljenja za pogovor ni' Komercialni uslužbenec ga )* dokaj grobo odslovil, češ da njihovi telefoni niso javna govornica. Dejal je, naj prizadeti gre na Pošto ali pa kak drug javni !f*e/orj. Jagodic je s težkim srcem 5 Ponižujoče JOŽE BENCIC predsednik ObSS Kranj upravnimi odbori in takoimenova-no upravno linijo, ki jih tudi devetletna praksa dela teh organov ni do kraja razčistila. Primeri, katere je moral obravnavati Občinski sindikalni svet preko Zbora proizvajalcev, kažejo, kako neurejeni notranji odnosi in nerazme-jene pristojnosti slabo vplivajo na rast podjetij. V podjetjih naletimo na vrsto pripomb v glavnem pri obravnavanju tarifne politike, uporabe fondov, delitev stanovanj, vprašanje nadurnega dela, zaposlovanja, premeščanja, napredovanja in tako dalje. Vendar so prav ta vprašanja še premalo podvržena kritični presoji. Zelo močan je strah pred posledicami kritike in to predvsem zaradi tega, ker im-z-mo še precej primerov osebnih obračunavanj. Posledice, ki jih čutijo delavci zaradi kritike določenih slabosti in pa osebna obračunavanja privedejo do pojavov K. M. ogromne rezerve. A. T. naših organizacij srečujemo stali- Delavske menze še ne lio? .--- _- Zbori voli cev v komuni Tržič so živahni * Občani soglašajo z osnutkom predloga druibenega načrta in proračuna is leto 1959 V Cankarjevem domu v Tržiču bi naj bi bila v zgornjih prosto- skega praznika. Tržičani že vrsto diti 180 dru/unskih stanovanj in je bil v ponedeljek zvečer zbor rih tudi kavama s 100 sedeži, let negodujejo zaradi slabe javne 20 samskih sob vseljivih konec volivcev. sedanjo kavarno pa bi spremenili razsvetljave, zato so z velikim pnhodjnega leta. Niso pa zado- Največ govora je bilo o komu- v monzo. Toda slednjega občinski odobravanjem sprejeli predlog voljni, ker ni nikogar, ki bi dal nikacijah in komunalnih grad- ljudski odbor za sedaj še ne bo družbenega načrta o javni raz- pobudo za ustanovitev delavske njah nasploh. Volivci so odobra- mogel uresničiti, ker lastnik za svetljavi. menze v Tržiču. vali asfaltiranje Cankarjeve in predvidene kavarniške prostore Nadalje so volivci precej go- Gospodarske organizacije do- števati našega delavca kot proiz- rilnir? "e 5me,° , ,aVna Kolodvorske ceste ter pri tem zahteva previsok odkup. voriLi c novi šoli) ^ katero ča- slej še niso pokazale za takšno vajalca in upravljalca. j. . -...../ulc odšel iz pisarne, tu- 1 zato, ker je že dalj časa član efovnega kolektiva in še posebno rat°, ker je bil pripravljen po-*vnati stroške pogovora. .^es je, da tovarniški telefoni *lSr " Če tako analiziramo vse te težave, ki jih v pogledu urejevanja odnosov, srečujemo v proizvodnji in če izračunamo, koliko izgubljenega dela, časa in slabe volje je nastalo zaradi nepolitičnega urejevanja teh vprašanj, potem vidimo, da je pravilnemu reševanju teh vprašanj potrebno posvetiti vso pozornost predvsem tudi j stališča proizvodnje. Nobenega dvoma namreč ni, da je za uspehe v proizvodnji izredno važno razpoloženje članov delovnega kolektiva. Iz tega razloga je nujno, da sindikalne organizacije o tem glasneje spregovore, odpravijo zaostalo miselnost pri ljudeh, ki se nikakor ne morejo vživeti v novi čas, v katerem je treba upo- v UCa' Pa t0 vl°Z° opravljajo opozarjali, naj ne bo delo oprav UkL^avi^en^' izjemnih^ primerih, ijemo tako slabo kot je bilo pr Toda preložitvi tlaka na Partizanski Za- Voli vce je nadalje zanimalo, kajo že več kot 50 let in o zdrav- menzo pravega razumevanja, kakšen bo in kje bo stal sporne- stvenem domu, čeprav so za oba to so volivci predlagali, naj bi nik padlim borcem NOB, za ka- objekta letos predvidena le sred- ObLO skupno s podjetji skušal vPra'sa V' P.n™ru nchotf cestJ' kl J° P° Popravalu še slab- t a ■ predvidenih 8 milijonov etva za izdelavo načrtov. Z grad- rešiti tudi to vprašanje. Seveda •« ix l j m!h?'bencl *re,d.° k? ,kot Je blla PreJ- z velikim dlnarjev in ^ postavljen do 29. njo bodo lahko pričeli šele spet moramo pri tem izvzeti BPT, ki 1 kadar si sami zaželijo odobravanjem so sprejeli predlog . Posto jonskih pogovorov? Tak od- o obnovi hotela novembra letos. Strokovnjaki so mladi prihodnje leto. "x^°1ta<<' ćepi*av za spomenik že določili prostor «o delavca oziroma sočloveka bo letos moč izvršiti le prvo eta- b i , ne m na niestu in ne daje po obnove. Po končani adaptaciji V^oljših zgledov za urejevanje pa bo imel hotel sodobno kuhi-n°sov v kolektivu in ne doka- njo z vsemi pritiklinami, osem razumevanje do tovariša, tujskih sofo in v pritličju prostor Zanimali so se tam, kjer je sedanja mostna tehtnica; le-to že postavljajo v bližini železniške postaje. tudi, katere ima svojo menzo in ki bo v kratkem lahko zagotovila tudi vsem Precej kritično soi<>c^ll_^n^ svojim delavcem primerna stanovanja. Lahko bi našteli še vrsto bolj le v nesreči. M. za 120 do 150 gostov. V isti stav- ulice bodo osvetljene do občin- r no Dfieunem rsd V KOMUNAH PROMET večine gospodanskih organizacij tržiške komune do ustanovitve primerno delavske menze. Trži-xi .j i • ,j„ ah manj pomembnih pripomb k ški delavci so sicer veseli, da , „. J ^ družbenemu načrtu m proračunu tržiške občine in vprašanj, ki so jih imeli volivci. Po končanem zboru smo v razgovoru s predsednikom in še ne- bodo v komuni letos začeli gra- -^ ■ V. Promet ričr cesti med Kranjem in Trži-čem je nadvse živahen. Avtobus za avtobusom se vrsti skoraj vsako uro, razen te9a pa je na cesti nešteto drugih vozil, slasti v poletni sezoni, ko prihajajo tujci Preko Ljubelja. 2al pa ima ta prometna pot vrsto pomanjkljivosti, o katerih so zadnje dni Precej razpravljali na zborih volivcev. — Vprašanje je toliko bolj pereče zato, ker bodo morali ukiniti postajanje avtobusov v Zigani vasi, Sebenjah in na Pristavi, ker tu ni niti najbolj skromnih postaj; Postajanje avtobusov na. dokaj ozki cesti Pa ovira promet in povzroči lahko neljube nesreče. Ker je že dlje predvidena gradnja nove mednarodne ceste, zato na sedanji ni pričakovati kakšnih večjih rekonstrukcij. — Občani to vedo, vendar pa se sprašujejo, zakaj ceste nihče ne vzdržuje, kot bi bilo to potrebno za tolikšen promet. Cesta je malone vsa razrita. Občinskih sredstev za vzdrževanje razumljivo ni, ker sodi cesta v republiško pristojnost. Torej jo je moč vzdrževati le s sredstvi, ki se zbirajo v republiškem cestnem skladu. Drugo vprašanje pa je, kako sedaj urediti prevoz ljudi iz omenjenih krajev, kjer avtobus ne bo smel več postajati? Mar maj bodo r Zigani vasi, Sebenjah in na Pristavi po tolikih letih ukinjene avtobusne zveze? Vsekakor do tega ne bi smelo priti! O tem vprašanju so govorili na zadnji seji tudi odborniki ObLO Tržič. Nekateri so menili, da bi se dalo to vprašanje preprosto rešiti s prostovoljnim delom prizadetih domačinov. Le-ti naj bi uredili primerna postajališča ob cesti, kjer bi lahko potniki nemoteno vstopali in izstopali iz avtobusov, ne da bi pri tem ovirali promet. b. F. Naslednja težava je v tem, da organi delavskega upravljanja v praksi te stvari rešujejo prepočasi ali pa sploh ne, vsekakor pa se vprašanja skrbi za človeka in njegovo zadovoljstvo ne rešujejo vzporedno s proizvodnimi problemi. Do vseh teh vprašanj bodo morale sindikalne organizacije zavzeti svoja stališča, z njimi seznaniti občinski zbor proizvajalcev. V vsem našem družbenem gospodarskem življenju bo treba prav preko zbora proizvajalcev začeti izvajati močnejše politične Pritiske katerimi odborniki zvedeli, da delavcev na posamezne odločitve, zbori volivcev v komuni Tržič ki v končni fazi pomenijo ureie- potekajo nadvse zadovoljivo in vanie odnosov in zadovoljstvo da volivci na njih zelo živahno prebivalcev v vsaki komunalni sodelujejo. B. F. skupnosti. ie rešeto (Nadaljevanje s 1. str.) IBI — »za šolo na Primskovem« spektivnega plana. Pač pa občinski družbeni plan predvideva letos graditev nove šole na Planini, ki bo razbremenila tudi šolo na Primskovem. Volivci so predlagali, naj bi del sredstev, ki so določena za ureditev Krvavca (49 milijonov din), namenili za šolo na Primskovem, da bi jo lahko razširili že letos. Volivci tovarne IBI Kranj so se v razpravi zadržali še pri sredstvih za družbeni standard v skupnem občinskem skladu. Potrebnih je okoli 180 milijonov dinarjev za dograditev Zdravstvenega in Sindikalnega doma, za novo tržnico in za ureditev stadiona v Stražišču. Podjetje IBI bo prispevalo 8 milijonov dinarjev. A. T. V »TISKANINI« — BREZ BESEDE V torek so bili tudi v Tiskani-n.i zbori volivcev, na katerih so člani Občinskega zbora proizvajalcev tolmačili predlog družbenega plana in proračun občine Kranj za leto 1959. Zborovanja v volilni enoti 2 — v tiskarni, so se udeležili tudi podpredsednik občine ing. Vršnjak, direktor podjetja Dušan Horjak in drugi gostje. Predlog plana in proračuna kranjske občine je razložil odbornik ObLO Vili Tomat. Razprave ni bilo. rr KZ 10 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo o-glasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska, številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Odvetnik Miro Možina obvešča cenjeno stranke, da se je preselil na Jahačev prehod v Kranju in se priporoča. 2604 Hiša z majhnim posestvom, gospodarskim poslopjem na lepi sončni legi v bližini Bleda naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 2622 Gospodinjska pomočnica dobi takojšnjo zaposlitev pri 4-članski družini v Kranju. Poizve se v V smislu 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in •krajnih LO in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644 iz leta 1957) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Železniki mesto direktorja pri USNJARNI Železniki. Pogoji: usnjarski delavec z visoko kvalifikacijo in najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu pri podjetju usnjarske stroke. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom je do 15. marca 1959 poslati na Občinski ljudski odbor Železniki. OBVESTILO CEPLJENJE PROTI DA VICI Občinski ljudski odbor Škofja Loka obvešča starše otrok, rojenih •d 1. januarja 1949 do 31. decembra 1957, da bo v mesecu marcu obvezno cepljenje proti davlci po naslednjem razporedu: ZDRAVSTVENI DOM SKOFJA LOKA 9. marca 1959 ob 13. uri — za otroke letnikov 1952 do 1957 iz krajev Skofja Loka, Stara Loka, Puštal, Binkelj, Virlog, Podpurfelca, Papirnica, Kamnltnik, Vincarje, Vešter. 10. marca 1959 ob 14. uri — za otroke letnikov 1952 do 1957 iz krajev Stari dvor, Trata, Suha, Gosteče, Lipica, Grenc, Virmaše, Dorfarje, Križna gora, Forme, Crngrob, Sv. Duh, Draga. 13. marca 1959 ob 13. uri — za otroke letnikov 1949 do 1951 iz vseh zgoraj navedenih krajev. OSNOVNA SOLA GABRK 10. marca 1959 o* 13. url — za otroke letnikov 1949 do 1957 u krajev Gabrk, Zmincc, Barbara, Gabrovo, Brode, Log, Na Logu, Bodovlje, Kovski vrh, Breznica. OSNOVNA ŠOLA RETECE 11. marca 1959 ob 17. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957 ta krajev Reteče, Gorenja vas, Godešič. OSNOVNA SOLA MALENSKI VRH 10. marca 1959 ob 8. url — za otroke letnikov 1949 do 1957 OSNOVNA SOLA JAVORJE 10. marca 1959 ob 11. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA SOLA POLJANE 10. marca 1959 ob 14. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA LESKOVICA 12. marca 1959 ob 0. url — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA HOTAVLJE 12. marca 1959 ob 11. url — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA GORENJA VAS 12. marca 1959 ob 14. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA LUClNE 12. marca 1959 ob 16. url — za otroke letnikov 1949 do 1957 OSNOVNA ŠOLA TREBIJA 16. marca 1959 ob 10. uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA STARA OSELICA 12. marca 1959 ob 12.30 uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. OSNOVNA ŠOLA SOVODENJ 16. marca 1959 ob 15.30 uri — za otroke letnikov 1949 do 1957. K cepljenju je obvozno prinesti s seboj vsa potrdila o cepljenjih. Otroci, ki so po svojih starših socialno zavarovani, naj prinesejo s seboj zdravstveno izkaznico, v katero bo cepitelj vpisal cepljenje. ROKOV ZA ZAMUDNIKE NE BOI Cepljenja bodo oproščeni samo otroci, ki se bodo izkazali s potrdilom zdravnika javne zdravstvene službe, da bo v času cepljenja res bolni. Starši, ki svojih otrok ne bodo pripeljali k cepljenju, bodo izročeni sodniku za prekrške. POSEBNIH VABIL NE BO! Prosimo, da se držite točno določenih terminov, da ne bo moten ^otek cepljenja. oglasnem oddelku. 2623 Visoko. V nedeljo, 8. marca ob 15. uri za praznik žena priredi KUD igro E. Haris »Molčeča usta« združeno s proslavo in družabnim večerom. 2642 Izgubil sem aktovko od Jelenovega klanca do Hrastja. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 2643 Dne 2. marca od Doma JLA do Gašteja izgubljeno usnjeno rokavico vrniti proti nagradi v oglasni oddelek. 2644 Izgubila sem blago za žensko obleko od Upokojenca do Elektrotehničnega podjetja. Poštenega najditelja naprošam naj ga proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 2645 Prodam 140 kg težkega prašiča. Naslov v oglas, oddelku. 2646 Prodam vzidljiv štedilnik desni ali zamenjam za bukova drva dn prodam psa ovčarja 6 mesecev starega. Semen, Delavska pot 23, Kranj. 2647 Prodam suhe butare. Naslov v Oglasnem oddelku. 2649 Prodam kobilico 2 leti staro ali zamenjam za kravo. Naslov v oglasnem oddelku. 2648 Posestvo 1,5 ha v občini Kranj prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2650 Prodam novo komplet spalnico. Orehova imitacija, za 76.500 din. Naslov v oglas, oddelku. 2651 Za 1 ms borovih plohov dam diatonično 3 tonsko harmoniko ali jih kupim. Ugodno prodam njivo 918 m2 na Cirškem polju v Kranju. Senk Polde, Hrast je št. 50 pri Kranju. 2652 Prodam motorno kolo »Indi-jan« s prikolico v voznem stanju za 60.000 din in rezervnimi deli. Sp. Bitnje 20, p. Žabnica. 2653 Prodam novo žensko Puchovo kolo. Primskovo, Stirnova ul. 9, Kranj. 2654 Prodam skoraj novo moško kolo znamke »Puch Kalifornija« z vso opremo. Naslov v oglasnem oddelku. 2655 Prodam dvigalo nosilnosti dve tone. Naslov v oglasnem oddelku. 2656 Zamenjam enodružinsko hišo primerno za upokojence za enako v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 2657 Prodam po nizki ceni tri železne postelje z žimnicami. Kranj Partizanska 33. 2658 Prodam kompletno kopalno peč, Prebačevo 27, Šenčur. 2659 Nedograjeno enodružinsko hišico ali nedograjeno etažo z vrtom kupim v Kranju ali v neposredni okolici. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Opis in cena«. 2660 NSU Maksi 175 cem, nov, do 10.000 km kupim. Naslov v oglasnem oddelku pod »Plačam takoj«. 2661 Takoj sprejmem vajenca za avtomehaniko. Mrak Jože, Pristava pri Tržiču. 2662 Visoko nairrado dam tistemu, ki mi preskrbi komfortno dvosobno stanovanje v Stražišču ali Kranju. Enako tudi kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 2663 Iščem sobico v Kranju. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Dekle z dežele«. 2664 Pošten fant, prost vojaškega roka, srednje postave želi spoznati sebi primerno dekle. Ponudbe s kratkim življenjepisom in fotografijo oddati v oglasni oddelek pod »Zaželena«. 2665 5 gramov zlata za zobe kupim. Naslov v oglas, oddelku 2641 Tovarna »Oven« Kranj proda pločevinaste 200-literske sode v dobrem stanju po 1200 din ln lesene zaboje - razne po 100 din. 2666 Zamenjam slamo za krompir — »Primole«. Polica 2, Naklo. 2667 Prodam otroški voziček - tapeciran. Oražem, Kranj, Rotarjeva 3. 2668 Prodam plug obračalnik z železnim vozom - nemški »BRAVANT« v odličnem stanju, prikladen za večjo kmetijo. Ahačič, Velesovo 7. 2669 Vrt na Jezerski cesti v Kranju dam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. 2670 Kmetijska zadruga ZlRI proda iz svojih osnovnih sredstev: 1 vprežno travniško brano 3 vprežne žične brane 1 ročno prevozno škropilnico 2 ročna zaprašivača 1 gumi kabel 30 m Prednost nakupa imajo zadružne organizacije. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri KMETIJSKI POSLOVNI ZVEZI KRANJ razpisuje delovno mesto: REFERENTA ZA EMBALAŽO Pogoji: potrebna strokovna izobrazba in praksa. — Nastop službe takoj. Se teden dni Je do nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu GoresJ-ske«. Pohitite, še imate čas, da se udeležite žrebanja — do 10. marca vplačajte vsaj polletno naročnino. — Na sliki: nagrade, ki so J* poklonili — Rudolf Hlebš, ogledalo; Steklarstvo Kranj, ogledalo; Plamen Kropa, okovje za smuči, in šest steklenic namiznega olja, Oljaric« Britof pri Kranju uri ter 8. marca ob 15.30, 17.30 » 20. uri ameriški barvni vistavisie« film »V SENCI VEŠAL«. Ljubno: 7. in 8. marca italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. Predstava v soboto ol> 19.30, v nedeljo pa ob 16 in 18-uri. »SORA«, Škofja Loka: 6. do 8 marca ameriški cinemaseopski fil* »PRINC VALIJANT«. Ziri: 7. in 8. marca ameriški filr* »KLEOPATRA«. Predstava v sobot« ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.3* uri. »OBZORJE«, Železniki: 6. in 7 marca ob 20. uri japonski fil* »ATOMSKA BOMBA NAD HIRO-SIMO«. »DOM«, Sovodenj: 7. in 8. marca jugoslovanski film »VOLČJA NOC«. Predstava v soboto ob H uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Duplica pri Kamniku: 7. in 8 marca ameriški barvni film »2ENA Z NEAPELJSKIH ULIC«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedelj0 pa ob 16. in 18. uri. ZAHVALA Vsem, ki so mi ob težki izgubi obeh mojih ljubljenih sinov VINKA in FRANCITA ZUPAN stali ob strani in počastili njun spomin, darovali vence in ju spremili na njuni prezgodnji zadnji poti, iskrena hvala. Posebna hvala pa še Planinskemu društvu Kranj, Gorski reševalni ekipi Kranj-Tržič ter dr. Mejakovi za požrtvovalni trud, Občinskemu komiteju ZKJ za uvidevno pomoč in godbi ter pevcem za slovo. Žalujoča mati Zupan Marija »STORZIC«, KRANJ: 6. in 7. marca ob 16., 18. in 20. uri itak amer. barv. vistav. film »VOJNA IN MIR« II. del; 7. marca ob 14.15 uri amer. barv. film »PEKEL POD NIČLO« — vstopnina 40 dinarjev; ob 22. uri premiera ju-jfoslov. barv. cinem. filma »MISS STON«. 8. marca ob 10. uri ameriški barv. film »NEPOZABNA PESEM«; ob 13. uri amer. barv. film »UJETNIK DVORCA ZEN-DE«; ob 15., 17. in 19. uri ital. amer. barv. vistav. film »VOJNA IN MIRR« II. del, ob 21. uri premiera nemškega barvnega filma »LAŽNIVI KAPETAN«. »TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 7. marca ob 20. uri amer. barv. film »UJETNIK DVORCA ZENDE«; p. marca ob 16. in 18. uri amerHki barvni film »PEKEL POD NIČLO«. »SVOBODA«, STRAZIŠCE: 7. nm-ca ob 18. uri ital. film »KRONIKA SIROMAŠNIH LJUBIMCEV«; 8. marca ob 14. uri amer. barv. film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ob 16., 18. in 20. uri ital. amer. barv. vistav. film »VOJNA IN MIR« II. del. NAKLO: 7. marca ob 19. uri ameriški barv. film »NEPOZABNA PESEM«. »KRVAVEC«, CERKLJE: 7. marca ob 19.30 uri amer. barvni film »PEKEL POD NIČLO«; 8. marca ob 17. in 19. uri amer. barvni film »NEPOZABNA PESEM«. »RADIO«, Jesenice: 7. do 9. III. ameriški barvni cinemaseopski film »PRINC IGRALCEV«. »PLAVŽ«, Jesenice: 7. do 10. III. ameriški barvni film »DOŽIVLJAJ KAPETANA VAJTA«. Žirovnica: 7. marca poljski film »EROICA«. Dovje-Mojstrana: 8. marca poljski film »EROICA«. Koroška Bela: 7. in 8. marca francoski film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«; dne 9. marca ameriški barvni film »DOŽIVLJAJ KAPETANA VAJTA«. Bled: 6. do 8. marca ameriški film DAMA IZ ŠANGAJA«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. uri. Radovljica: 6. in 7. marca ob 20. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 7. marca ob 20. uri: AKADEMIJA v počastitev praznika: Dneva žena. Priredi Svoboda-Cen-ter, Kranj. Torek, 10. marca ob 16. uri — Izven — Margareta Cordes: TRIlE MEHOVI LAŽI, — Vesela otroška pravljica. Uprizori Svoboda-Ceo-ter, Kranj. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR«, JESENICE Sobota, 7. marca ob' 19.30 ud N. Manzari: »NAŠI LJUBI OTROCI«. Zaključena predstava za ZZP Jesenice. Nedelja, 8. marca ob 14.30 ur'. N. Manzari: »NAŠI LJUBI OTROCI«. Za okolico. — Zveze z vlaki ugodne. Nedelja, 8. marca ob 19.30 uri Tennesse Williams: »STEKLENI ZVERINJAK«. — Gostovanje dramske sekcije DPD Svoboda Center i* Kranja. Nedelja, 8. marca ob 19.30 uri: N. Manzari: »NAŠI LJUBI OTROCI«. — Gostovanje na Javorniku — Koroški Beli. VIHAR POD TRIGLAVOM RISe MUia Batt»tt NESLAVEN KONE C W EH RM ANNSCHAFT 101 Junija leta 1942 so številni možje in fantje iz Žirovnice in okoliških vasi dobili od nemških oblasti pozivnice: »Zglasite se v Žirovnici dne ...« — je pisalo na teh po-zivnicah. Ljudje so ugibali, za kaj gre. Zlasti tisti, ki so sodelovali s partizani, so se precej ustrašili. Nazadnje so pa določenega dne le šli tja — saj drugega niso mogli storiti. 102 Nemci so jih sprejeli nadvse prijazno. Žirovnica je bila polna zastav in visokih nemških voditeljev. Govorili so zbranim, kako se bodo lahko zdaj sami branili proti partizanom, kajti Nemci jim bodo dali orožje, jih po vojaško izurili, potem jim pa »dovolili«, da se sami »branijo« pred »banditi«. Če bi stvar ne bila tako resna, bi se fantje smejali. 103 Tako pa nikomur ni bilo do smeha, kajti ko so nekateri vprašali, kako pa z delom, saj ne morejo kar tako pustiti svojega posla, so Nemci odgovorili, da je to že vse v redu; kdor bi kaj preveč vpraševal, se pa lahko hitro znajde v begunjskih zaporih. Fantje so videli, da gre zares, zato so se mirno pustili obleči v rjave uniforme in vzeli orožje. 104 Nemški oficirji, ki so jih učili vojskovanja, so komaj začeli s »poukom«, ko s* VVehrmani — tako so jih Nemci imenovali — že morali na lov na partizane-Nemški oficirji, ki so šli z njimi, niso videli, da se je med potjo kmečko oblečen človek skrivnostno dogovarjal z VVehrmani, potem pa izginil med hišami in polji kot senca, kot bi se vdrl v tla. KRANJ, «. MARCA lt5§ Glas GormnJ+k* 5 S seje Sveta za proso sto in kulturo OLO Kranj f-Jihmi, ki fiA ^ledoma Jedro razgovorov zadnje seje Sveta za prosveto • * kulturo OL OKranj je bila problematika programske politike gorenjskih kinematografov in vzgoja jamskega občinstva, zlasti mladine. Iz razgovorov je oilo razvidno, da problema zaradi obširnosti ne kaže obravnavati kompleksno, temveč programsko politiko lr* filmsko vzgojo ločeno. mt, kTaniskcm okraju je 27 kine- ali manj obračali hrbet. Nič bolje ma V nasem RHuurncn ,mografov z 8866 sedeži, ki so ni s programsko politiko kinema- 12 ****** v dan vidnejše mest ■, Uev-ipleiiVaiali 2326 filmov- Ta t°grafov, ki gledajo največkrat vn*ilh ^nih pr ovratnik povs ■** no Se vcd"no nc pove poseb- zgolj na komercialen uspcn filmov, je ™nog°- Kako pomembna vloga medtem ko se za vlogo, ki naj jo *ih okoristili pozitiven vpliv filma toana filmske realizacije, ki jih ** oblikovanje človekove osebno- obravnavamo kot imski umetnosti. Izhod iz zagate bi bili semi-komercialne .. . , » i l: l: narjt za pedagoge sol, ki bi skrom- ni m kaj zoper škodljive posledi- filme ali filmsko plažo, tedaj ln ^ idohr 2 •, nat0 posrc. f* tlakih filmov, ki vplivajo zla- dobilo le malo filmov pravico do Stanje pa $e hi_ LhL* m^inn- Bre7 pomisleka predvajanja. ^ stveno ne bo popravilo vse dotlej, tokko odgovorimo: skoraj nič! M_ gre predvsem za filmsko vt&°jo, ki smo ji vse doslej bolj V NAS CAS PRESAJENA ANTIKA... Monotipije Milana Batisfe Poglejmo resnici v oči. Reperto- dVkl7r našVbodoči učitelji in pro- Ko sem si ogledal najnovejšo arne politike v kinematografih ne fesorji} zlasti slavistiy ne y0d0 do- zbirko grafičnih listov Milana Ba- B*ATJE _ NOV LIST RADOVLJIŠKIH DIJAKOV m Mladine Prve osemletno osnovne W1* v Radovljici se nam je predstavila s prvo številko dijaškega ista Bratje. Številka obsega deset bo moč izboljšati vse dotlej, dokler ne bodo podjetja, ki nabavljajo filme v inozemstvu, spremenila svoje fkupne politike. Dokler bodo nakupovalci obravnavali filme le s komercialne strani, mimo umetniških vrednot, dotlej bo stanje repertoarja isto Ust Ker posegi v slabo programsko drugje bi prav gotovo dosegli le- olitiko ne obetajo posebnih usp> pe uspehe pri filmski vzgoji. Tudi hov, je bil Svet bolj naklonjen zveze z Zavodom za poučni film Pre<*j "sestavkov'iz življenja dija- ^otrm filmski vzgoji. _ Toliko še niso izkoriščene. Nič manjšega bili sami filmskega pouka - teo- trste, ki po letu 1956 ze tretji« sa retičnih predmetov, ki bi jih po- mostojno razstavlja v Mestnem tem posredovali pri filmskem po- m^eju v Kranju, se nisem mogel uku na naših šolah. Zgolj s poukom pa možnosti filmske vzgoje še daleč niso izčrpane. Filmski klubi v prosvetnih društvih, v organizacijah LM in L°v in ima tudi nekaj ilustracij. P re . Je ze'° zanimiv in prinaša kov^ Sestavkov iz življenja dija- - ka7ana tej Š0'U- Namen lista je na- bolj, ker tvori 70 % "obiskovalcev tomenn ni «n«J flodlc- • V opisovani do- ziv« 1Z kraJGV- v katerih dijaki ra ^rav tako 00 v nJem prosto-Bodk* *ratko žaI°' za športne do-dei 6 in za ^Poslovne spise. Za tv0°Skrt)i uredniški odbor, ki ja »ina1Jv d'jaki samL Da bi bila vse-•or najbolj pestra, vabi od- Vse dijake na šoli, naj sodelu- ubraniti občutka, da njegove, cer moderne stvaritve, vedno znova oplaja žlahtna in še danes, v dobi atomsko-abstraktne likovnosti neuničljiva življenska sila grško-rimske antike, umetnosti, ki je strastno oboževala človeka in poznala tako rekoč en sam program, eno samo temo: mens sana in cor-pore sano (zdrav duh v zdravem telesu). Svoje nagnjenje do staroveških mitološko-alegoričnih motivov, k: mu pomenijo simbole za lirič.io »Bogovi so žejni« (litografije) in številnimi variantami Kariatid« (lesorez). Slogovno je bil takrat še neenoten in je nihal med stiliziranim ter ekspresivnim realizmom. Na drugi razstavi njegovih del (večinoma lesorezi) pa sta poleg nekaterih antičnih tem (Dioniz in jamskega slikarstva, etruščanskik fresk ter grških, arhaično-kla^sičnih vaz in kakršnega po potisnili na nivo zabavnega igračkanja virtuozni izrezovalci klasicistično-bidenna-jerskih senčnih podob. Čeprav se je Batista z deli, ki smo jih videli na drugi Tazstavi, močno približat vzgoja njtj bi ne zajemala samo lamo še vedno premalo pozorno- mladinc, temveč tudi starše in sti. Tudi izobraževalni centri naj druge vzgojitelje, predvsem uči- ki vnesli v svoj program preda- teljc in profesorje, ki bi lahko s vanja 0 zgodovini filma, o filmski upodabljanje večnih in potemta- pridom posredovali mladini nauk teoriji in tehniki, hkrati pa naj bi kem tudi dandanašnjih humanistič- o filmu. Ker trenutno ni boljše?* spremljali tekočo filmsko proble- nih resnic, je slikar izpričal že na Jejo 8 svojimi prispevki. izhoda, bi Kazalo film utesniti v pouk morale. Resnica je, da niti srednja šola niti univerza ne nudita mladini --S ttiko prvi razstavi z erotičnim ciklusom Orfej v mesečini) prišli do veljave nevarnostim nekakšnega lahkotne- zlasti polpretekla in sodobna moti- ga, nnoklasicistično prikrojenega vika (Sredi malega mesteca, Na manirizma, smo vendarle dolž.ii ulici, Kopalka, Deklice v interjeru, priznati, da so bili nekateri kosi Trubadurji, Pesnik v noči, Harlekin res kvalitetni in za umetnikov raz- itd.). Vsebina te kolekcije je bila Voj nedvomno pomembni. Vsebo- kot v prvem primeru poetično-ero- Vali jso celo nekaj rahlo nakazanih tičnega značaja, oblikovno pa m, ki so mu dali isti na-8l°v, in v katerem je pokojni Jaanes Dean odprl vse svoje ^ralske registre. Pisatelju se je Posrečilo naslikati ne le tiho *>°dežeV5ko mestece, prepojeno havajskih bordelov. To je sočno delo, pa tudi branja vredno. Amerika v njem ni Amerika darilnih paketov in razkošnih limuzin, temveč dežela, kjer se ljudje prav tako otepajo z vsakdan j ostmi in stopajo drug drugemu na prste — kakor povsod drugod . . . Severozahodni prehod pisatelja Kennetha Robertsa, ki smo ga pred leti dobili v slovenskem prevodu, je postala ena najbolj branih knjig pri nas. Ni čuda, da smo zato nestrpno pričakovali drugo delo istega pisca: Arundel, zgodba iz tistih hudih, a velikih časov ameriške zgodovine, ko so se kolonisti O načrtih okrajnega UPZ „Stane Žagar1' ŠE VEDNO PREMALO PEVCEV šel h grafičnemu upodabljanju, ki čudovito spominja na poznorimski. impresionizmu sorodni iluzionizem pompejanskega slikarstva, Motiviko je slikar popolnoma prilagodil omenjenemu stilnemu okviru, a ostal pri tem, kot že rečeno, na pozicijah vedno aktualne oziroma vsaki dobi primerne vsebine, če- Okrajnl učiteljski zbor «Stana bo sodelovala tudi pihalna godba da jih ne bi bilo mogoče premo- tudi ta ni njegov glavni cilj. Za Žagar« se pod vodstvom zboro- prosvetnega društva »-Davorin stiti. Kaže pa, da bo zbor nasto- Batisto, ki sodi med moderne vodje Janka Pribošiča vneto Jenko« iz Cerkelj. Zbor bo obi- pil v Kranju ob koncu leta že umetnike, so namreč važnejša č'sto pripravlja za nastope v okviru skal tudi LR Srbijo, kamor so okrepljen z novimi pevcL, proslav 40. obletnice ustanovitve bili leta 1941 izseljeni mnogi slo- pobudo vodstva zbora in s KPJ. Na rednih pevskih vajah venski učitelji; neredki, ki so bili pomočjo sveta za prosveto in pripravljajo stilni koncert narod- takrat izseljeni, še vedno uči- kulturo OLO Kranj so priredili nih pesmi. Naštudirali pa bodo teljujejo na Gorenjskem. ^ učitelje petja, kd poučujejo na tudi vet" borbenih partizanskih Čeprav ima zbor po zaslugi osemletkah, seminar. To je že pesmi. Sveta za prosveto in kulturo ter drugi tečaj v tem šolskem letu. Zbor bo obiskal tudi razne kra- Tajništva za šolstvo OLO Kranj Enako kot prvi, tako je tudi dru-je, predvsem Dobravo pri Kropi, ugodne delovne pogoje, se ven- gi seminar dobro uspel. Udele-kjer je učileljeval narodni heroj darle bori s težavami. Zbor nam- ženci so bili s programom, ki so Stane Žagar. Za tamošnje pre- reč še vedno nima dovolj pevcev ga tolmačili ugledni glasbeni pe-bivalce nameravajo prirediti kan- in pevk. Res je obiskovanje vaj dagogi, zelo zadovoljni. Izkušnje, cert. Razen tega bodo obiskali v Kranju, za tiste, ki prihajajo pridobljene na teh posvetih, bodo tudi partizansko vas Možjanca iz drugih krajev, združeno s te- učitelji s pridom uporabili pri vendar ne s tolikšnimi, delu v šoli. likovna dognanja, kar še posebej dokazuje posrečeno obravnavana kompozicijska problematika. Tu in tam moti v celotnem opusu večkratno ponavljanje figur z navpično dvignjenimi rokami. Štefan Eržen Za kino in proti njemu v Predosljah pri Preddvoru. Pri tem nastopu zavami, N. S. 8 konzervativnostjo, ki jo ruši- naveličali biti kolonisti in so Jo Pomembni svetovni dogodki šli v boj za samostojnost de (Prva svetovna vojna!) in v ka-tero nezadržno vdira civiliza-ClJa. ampak tudi resnične, pra-7,6 'Judi v borbi s seboj in s Svetom. Prostitucija in sveto žele, ki ji tedaj še niti vseh razsežnosti niso dodobra poznali. Drži: o tistem neusmiljenem boju in trdih ljudeh, ki so ga bojevali, pripoveduje pisatelj Pismo, kitajski mir in ameriška napeto, kar se le da. Škoda pa razrvanost, plemenska nestrp-nost in sožitje različnopoltih ljudi — vsaka teh drobnih stvari je našla primerno mesto na velikem platnu, ki se z vsako novo strainjo romana (763 strani, Cankarjeva založba) odkriva pred nami. Prav boleče odkritosrčen pa ifi včasih James Jones v svoji ePopeji ameriškega vojaka (Od tad do večnosti, I. in II, CZ), kazen zvestobe resničnosti zanj •sploh ni svetinj; resničnosti pa ostaja zvest celo v vojaškem besedju, za katero res ni mogoče trditi, da bi bilo rahlo-outno. Ker pa je njegovo delo resni6na umetnina, bo prisililo k Pritrjevanju tudi moralista, Posebno še, če ie bralec kda je j v življenju nosil vojaški suknjič (kakršne koli barve). Počasi, a vztrajno izginjajo v nič vse bleščice in bobneče besede, ki nalik zlati peni pokrivajo umazano kasarniško živ-'jenje; ko se nazadnje pokaže le-to v vsej svoji goloti, živo sočustvujemo z junaki — kvar-topirci z latrine in obiskovalci je, da sodi prevod te napete zgodbe med najslabše, kar smo jih dobili v zadnjih letih; primerjali bi ga lahko z jezikom v Peklu na Pacifiku. To je toliko večji greh, ker bo knjigo brala predvsem doraščajoča mladina, napake pa so tako očitne, da kar bodejo v oči. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj delajo lektorji pri naših založbah. Naši ljudje se obre-gajo že ob majhne napake v časnikih (in prav je tako!); .o-liko bolj čudno je potem, da žalostnega neznanja v Arunde-lu ni še nihče opazil. Na koncu bi bilo treba omo-niti le še Mlade leve Invinga Shawa, ki so vzdignili nemalo prahu in ki kažejo drugo svetovno vojno v čisto drugi luči kakor Plievierova Moskva ((prva knjiga Trilogije). Spet drugače pa jo kaže Norman Mai-ler v obsežnem romanu Goli in mrtvi (izkrcanje ameriških enot na Pacifiku). — Vse to je že na našem knjižnem trgu in treba ugotoviti, da založbe niso je sl?bo izbirale. J. S. Dramska skupina kranjske Svobode se je v soboto, 28. februarja predstavila s tretjo premiere l^rBTed«I»ike sezone. Naštudirali so mladinsko Igro Margarete Cordes »Tri e mehovi ta* Rež. a , buT«upana Bonu Dežmanu. Na sliki: prizor Iz 3. dejanja. - Oceno uprizorrtve bomo objavili prihodnji petek. Pred kratkim je imelo prosvetno društvo Gorenje v Predosljah svoj redni letni občni zbor. Iz poročil in razprave je bilo moč povzeti, da je društvo po štirih letih spet zaživelo. Da je temu tako, se imajo zahvaliti predvsem novi dvorani prosvetnega doma. Društvo se še no more ponašati s širokin\ delovanjem, saj vključuje le dve sekciji — dramsko in knjižnico. Doslej so naštudirali dve premieri, medtem ko bodo imeli tretjo konec marca. Tudi knjižnica uspešno opravlja svoje delo. Knjig imajo okoli 600. Po njih zelo radi segajo številni bralci, predvsem mlajši. Iz pobud, ki so jih prispevali udeleženci občnega zbora, je moč sklepati, da se prosvetnemu društvu obetajo lepši časi. Predvsem bodo ustanovili več novih sekcij: tamburaško, šahovsko, izobraževalno, lutkovno, pevsko in morda uvedli še to ali ono obliko dela, če bo k temu silila potreba. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi bilo koristno, če bi dvorano usposobili za predvajanje filmov. Tu pa so imeli mnogi pomisleke, češ, da bi utegnil kino vplivati na nadaljni razvoj prosvetne dejavnosti. Takšno gledanje je neumestno, kajti ljudje bodo še vedno radi obiskovali kvalitetne dramsko uprizoritve. Razni sklepi in pobude ter novi upravni odbor, ki ga tvorijo v pretežni večini mlajši člani, obetajo, da se bo kulturno- prosvetna dejavnost v Predosljah v prihodnje zelo razživela. xre—. C6 kranj, 6. marca 1959 V veliki smetiščni jami je brskal bo6onog, skuštran ciganček, oble-4en v capice, ki so nekdaj bile obleka. Kdo ve, kaj neki je iskal. Vse, kar se mu je zdelo le malo vredno, je odnesel na kup, ki se je vidno večal. Na njem si videl vse: umazane cunje, prazne konzervne škatle, steklo in železo, da, celo koščke papirja. Le kaj bo s tem? Za bistre glave 1. Koliko prebivalcev šteje naše glavno mesto Beograd? 2. Naštej nekaj predstavnikov divjih mačk! 3. Največji rudnik železne rude v Jugoslaviji? 4. Pred dobrim tednom je nasta'a ■ ova republika, imenuj jo. 5. Kaj je to molekula? (A93iBAiq9jd 000 009 P^bi) (p:i Buind '»n 'JBnJ5vf 'pjcdoaj 'rafiii 'ao-tJ (sojba) (ej!iqnđai pzjsod of iad\o ^oio) (iaous 03[au ^sopp uaqfpj>M) magični kvadrat Vodoravno in navpično: 1. časovno razdobje; 2. izhlapljiva tekočin«; 3. žival; 4. pitč. Opazoval sem ga. Brskal je z veliko palico in ocenjujoče obračal smeti. Nenadoma mu je obraz zažarel. Kaj neki je našel? Denar? Previdno se je sklonil in vzel v roke nek predmet, ki je žarel v jutranjem soncu. Gledal ga je nepremično in krčevito stiskal v mali črni ročici, kot bi se bal, da bi mu mali, dragoceni košček ne ušel. Postal sem pozoren. Radovedno sem ga gledal, a on se za to ni zmenil. Morda mo še videl ni. Tedaj sem opazil, da drži v roki razbito ogledalce, ki je kdo ve od kod prišlo na smetišče. Morda se je razbilo dečku njegovih let, ki si je lahko kupil ogledalce vedno in povsod. Ciganček pa je ogledalce držal verjetno prvič v rokah in se tudi verjetno prvič gledal vanj. In zdelo se mi je, da cigančkov obraz govori: »Ali sem res to jaz? Ta deček, tale črni deček z velikimi usti in bisernimi zobmi v njih? In tale skuštrana glavica naj bi bil jaz? Saj to ni mogoče! Ni in ni! To je nek drug deček, deček sosednje ulice!« Krčevito je stisnil ogledalce k sebi in rahlo vzkliknil: «Au!« Razbito ogledalce ga je u rezalo in izpustil ga je. Padlo je na kamen in se razletelo na tisoče drobnih koščkov. Zasvetili so se v soncu kakor biseri jutranje rose. Na te bisere pa je kanila rdeča kaplja cigančkove krvi, iz oči pa so mu vrele debele solze, ki so se pomešale z drobnimi biseri ogledalca. Njegov obraz pa je žalostno strmel. Popoldan sem ga videl ob reki, kako je brezizrazno strmel vanjo in občudoval na gladini svoj obraz. Jože Vari Ali še veste... ... da bo v Kranju v času od 21. do 25. maja peti mladinski festival »Bralstva in enotnosti«. Te prireditve naj bi se množično udeležila mladina iz naslednjih krajev: Niša, Reke, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca, Subo-tice, Titograda, Skopja, Karlovca, Osjeka in seveda tudi vsa mladina iz Kranja in bližnje okolice. Mladina iz naših krajev se bo mod seboj pomerila na športnem in kulturnem polju. Ne bo manjkalo tedaj kulturnih in športnih prireditev, organiziranih pa bo tudi več izletov po naši lepi Gorenjski, predvsem za goste iz drugih republik. Kranjiska mladina je sklenila, da bo vse udeležence gostoljubno sprejela v svoji sredi, ... da je odbor za organizacijo proslave Dneva mladosti v Sloveniji že skoraj vse pripravil. Letošnjo štafeto mladosti, ki se bo pričela v Zagrebu, bomo mi v Sloveniji sprejeli v Murskem središču 20. aprila. Od tam bo šla do Maribora, po dravski dolini v Slovenjgradec ter preko Mozirja, Šoštanja in Kamnika v Ljubljano. Iz Ljubljane bodo šta-fetno palico nesli v Kranj, od tam čez Vršič v Bovec, dalje po soški dolini v Sežano in Koper in končno jo bodo slovenski mladinci v bližini kraja B.uje v Istri izročili hrvatskim mladincem. — Razumljivo je, da se bodo v posameznih krajih organizirale še posebne štafete, ki bodo obiskale predvsem partizanske kraje in se potem pridružile glavni štafeti, ... da se pripravljajo na proslavo Dneva mladosti tudi vse našo družbene organizacije. Tako na primer Ljudska tehnika, Strelska zveza, Partizan itd. Letos hočemo, da bo proslava v vsakem našem najmanjšem kraju dostojna in čim svečanejša, ... da so se pričela dela na avtomobilski cesti Bratstvo in enotnost v sredo, 1. marca. Mnogo Brigad in tudi mladinci iz Slovenije so žo prispeli v Niš oziroma Skopje. Te brigade, ki bodo prve začele z delom po Srbiji in Makedonije, sestavlja povečini mladina s kmetov, ker imajo sedaj čas, ko ni dela na polju. Zgodba o malem Janezu OUd H1H1 tfHLH 0131 Aansofl za DOBRO VOLJO Ob dnevu naših mamic Mamica, kaj naj ti poklonim danes ob tem pomembnem prazniku?« Pridnega sinčka,« odgovori mamica. »Re£, imenitno, se bom lahko vsaj z njim igral.« Skromnost »Sinko, ali hočeš košček potice, ki si mi jo danes podaril?« »Ne, mamica, nočem...« »Kaj, ti nočeš potice?« »... koščka nočem, ampak kos!« Janezek je bil nekdo Izmed vas, otroci, prav tak kot ste vi — razposajen, nagajiv, igral se je rad, torej sami sebe poglejte in vodoli boste, kakšen je bil mali Janezek, o katerem govori zgodba. Dolga in široka je bila ulica, v kateri so živeli mamica, očka z malim Janezkom in njegovo sestrico, ki je bila še tako majhni, da je znala samo jokati in jesti, kar pa je Janeza od sile jezilo. Kaj ga ne bi? Ni imel nobene družbe, da bi se z njo lahko Igral, vsi fantki iz velike hišo, v kateri je .stanoval, ko bili zanj preveliki Ln ga niso marali medse. To se pravi, da je bil svet, v katerem je Janezek Živel, pust in nezanimiv. Niikjer v bližini ni bilo Indijancev, s katerimi bi se lahko bojeval; pravljični svet, o katerem mu je pripovedovala sosedova teta, je bil pa tudi predaleč, čeprav je o njem vsako noč sanjal. Kar smili se nam lahko mali Janezek, toda on pa zaradi tega ni dolgo žaloval. Bil je namreč junak, kakršnih je malo. Dolgo si je Janez iskal razvedrilo in bil je žalosten, ker ni našel ničesar, kar bi ga razveseljevalo in osrečevalo. Najraje je še posedal pri teti in poslušal njene pravljice, toda tudi to ga je kmalu začelo dolgočasiti. Pravljice, ki so se vedno začele z »bilo je nekoč«, ga niso več privabljale, kajti v njegovi mladi glavici so se porajale nove misli, ki so bile tesno povezane z njegovim življenjem. Med tem, ko se je Janezek potapljal v pravljični svet, sta se njegova mamica in očka trudila v tovarni dn služila denar, da sta lahko preživela svoja otročLčka. Janezek so je pa zvečer čudil, zakaj je mamica tako slabe volje in utrujena in se noče z njim pogovarjati o zanimivih bojih z Indijanci, kar si je on ves dan želel, čudil se je in hudo mu je bilo, ker ni vedel, kje je temu vzrok. Vsak otrok si želi, da bi postal čimprej velik in enak odraslim. Toda Janezek je že kot otrok postal »velik«. Ne morda tako velik kot očka. Ne! Počutil se je samo odraslega in velikega, ko je spoznal, da tudi on lahko pomaga svoji mamici, da bo hitreje in laže opravila delo, ki jo čaka doma, ko se vrne iz službe. In od zdaj naprej, ko je našlo to spoznanje pot v srce malega Janezka, se ni več ves dan potikal okrog, temveč je pomagal mamici. V začetku je bil seveda bolj neroden, saj ni niti metle znal. pravilno držati in tudi kakšen krožnik mu je zdrsnil iz male rokice, toda zdaj se je temu delu že privadil. Res, bolj pripravne pomočnice si mamica ne more zamisliti. Naenkrat je kuhinja pometena, posoda pobrisana in nikjer ni prahu, saj ni čudno, vse to hitro in z veseljem uredi mali Janezek. In kako pridno pazi na svojo sestrico! Kaj pravite, ali jo zdaj Janezkova mamica zvečer še tako utrujena in slabe volje? O, kje pa! Vsa vesela in nasmejana zvečer pripoveduje zgodbe in pravljice svojemu pridnemu Janezku in on ves srečen zaspi in so preseli v pravljični svet sanj, kjer je sama sreča in veselje. Tilka Jesenik Zgodba se nadaljuje Kdo se skriva za kulisami vloma v stražiško cerkev? Zgodba, ki jo je pred nekaj mauj kot tremi leti obravnavalo Okrožno sodišče v Ljubljani, je na vsem lepem »spet oživela. Tajništvo za notranje zadeve OLO Kranj je 16. decembra lani prejelo pismo, ki je bilo odda 10 dan poprej na pošto v Šentvidu pri Ljubljani. Pismo enake vsebi.ie je hkrati prejelo tudi Okrožno sodišče. O čem govorita pismi? — An -nimni pisec spominja na umor rije Simšičeve pred tremi leti v Šenčurju pri Kranju. V pismu pravi pisec, da je Simšičevo umo'.il sam in ne Ivan Boštar, ki je bil obsojen na dosmrtni strogi zap >r. Pravi tudi, da se mu ni treba ba.i, da bi s tem pokazal za ,seboj slad. Avtor pisma, ki se je očividno hu do trudil, da bi bolj ko mogoče popačil pisavo, se je podpisal z X. Y . Osvežimo na kratko spomin na umor v Šenčurju. — Marija S'm-šičeva je bila umorjena maja 1956 Takrat 23-Ietni Ivan Boštar, ki * pokojno Simšičevo umoril v navzočnosti njenega 8-letnega sin?1, je bil kmalu po zločinu aretiran 'n je umor tudi priznal. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na dosmrtni strogi zapor s trajno omejitvijo državljanskih pravic. Na podlagi mnenj izvedencev, ki so o'b,sojenega obravnavali kot duševno neuravnovešenega človeka, pa je bila prva kazen razveljavljena. Namesto nje je bil izrečen varstveni ukrep; Ivan Boštar je bii zaupan Bolnišici za duševno bolna v Polju pri Ljubljani. Kdo je anonimni pisec, ki razbremenjuje Ivana Boštarja? Konec koncev je Boštar dejanje priznal. Organi TNZ so se nenadoma znašli pred zamotano uganko. Klopčič pa se je zamotaval še naprej... V noči od 20. na 21. december lani je bilo vlomljeno v stražiško cerkev v Kranju. Ker cerkev čez noč zaklepajo, se je moral neznani storilec vtihotapil vanjo že zvečer. Varno skrit je čakal, da je cerkovnik vrata zaklenil. Ko je bil prepričan, da ga nihče ne bo moti'!, je nasilno vdrl v tabernakelj. Očividno je nasedel govoricam, da so monstranca in nekateri drugi obredni predmeti iz zlata. Odlomil je nekatere »zlate« dele monstrance in izluščil iz nje nekaj »žlahtnih« kamnov. Potem ko je svoj pohlep po zlatu potolažil še z nekaterimi predmeti, je hotel cerkev zapustiti. Ker pa vrat ni mogel odpreti, je .skrit počakal jutra. Ko je cerkovnik zarana cerkev odprl, se je neznanec izmuznil na prosto, ne da bi vzbujal pozornost. Sele potem, ko so vlomno tatvino opazili, se je neka ženska spomnila, da je videla neznanega moškega, ki le z aktovko pod pazduho zapuščal cerkev. Organi kriminalistične službe so ugotovili, da je bil na delu preve jan tat, ki je za seboj skrbno izbrisal sleherno sled. — Vrednost ukradenih predmetov in okvare na obrednih predmetih so bile ocen -njene na 30.000 dinarjev. Kdo je neznani storilec? 25. januarja letos je bila tatvina pojasnjena. Na cesti, ki vodi iz Kranja proti Cirčam, so našli vrečico iz celofana in v njej ukradene predmete iz tabernaklja srražiike cerkve. Le-tem je bilo priložen* tudi pismo naslednje vsebine: »To je iz Šmartinske cerkve (tako ime" nujejo domačini cerkev v Stražl-šču). Vlomil sem zato, da dokažem, da je Ivan Boštar z Visokega bil sojen po nedolžnem. Ako to ne bo zadostovalo, se bojim, da boni W' rai ponoviti dejanje, ki sem ga 6*0' ril leta 1956 v Šenčurju.« Pisec dalje predlaga dvoje: ali izpustite* Ivana Boštarja na svobodo ali P* bo ubil enega izmed uslužbence* Tajništva za notranje zadeve. Pismo zaključuje: To je moje druflO in verjetno zadnje pismo.« Podpis P..... Ukradeni predmeti so bili vrnjeni cerkvi v Stražišču, s čemer s* je škoda zmanjšala za 15.000 difl. Prav toliko pa bodo veljala popravila obrednih predmetov. — S te* je bil prvi del uganke pojasnj pisec prvega in drugega pisma r ,r tat se skrivata v eni osebi. Kdo je anonimni pisec im čem* je počenjal vse to zaradi Iva:-* Boštarja? To ime je postalo naposled taks mikavno, da so se kriminalistični organi začeli zanimati za Boštar]«' vo življenje v bolnišnici t Polju- In drugi del uganke je bil rat" vozljan. Anonimni pisec skrivnostnih pisem in vlomilec iz stro-ii.ške cerkve je bil odkrit: Ml * Boštar sam. Kje so dokazi? Navzlic temu, da se je Bost«r lotil svojega naivnega načrta ze'* premišljeno, je storil nekaj nerodnosti. — Naključje je hotelo, da j* med ukradenimi cerkvenimi pred-meti, ki jih je bil namenoma odvrgel, prezrl ključek svoje aktov ke. Primerjava kosov papirja, k* so jih našli pri njem s papirje* pisem, ki jih je poslal na TNZ i* Okrožno socišče, je pokazala, da gre za isto kakovost. Še več: prt svojih naklepih Boštar očividno »» računal, da vodi bolnišnica natančno kontrolo nad izhodnimi dovolil' nicami za bolnike, ki smejo pri* ložnostno za krajši čas zapuščati bolnišnico. Taka dovoljenja si j* nekajkrat izposloval tudi Boštar. Ugotovljeno je bilo, da je Boštar zapuščal zavod natanko teda, ko je uresničeval po.samezne faz* svojega načrta. Prvič, ko sta biK odposlani pismi na TNZ in Okrožno sodišče; drugič takrat, ko j* bilo vlomljeno v stražiško cerke* in tretjič, ko so našli zavoj x ukradenimi predmeti. To'ikih neovrgljivih dokazov, * katerimi iazpo!aga kriminalistična tehnična centrala (grafološka 1" druge ekspertize), ni moč ovreči. S temi ugotovitvami pa zadev«, kot kaže, ni dokončno rešena. Nehote se vsiljuje misel: smemo maf Boštarja po tem, natanko premišljenem načrtu, katerega večji del jc skorajda uresničil, še obravnavat* kot duševno neuravnovešenega, neprištevnega človeka? Ljudje, ki s° prišli z njim v stik, ga ocenjuje]* kot skrajno zakrknjenega, brezčutnega,etično pokvarjenega človeka, ki je pripravljen uresničili slehc.t-no grožnjo. Primer je toliko bo0 nerazumljiv, ker izhaja Boštar & ugledne in poštene družine. Zadajo besedo bo povedalo sodišče. S skupnimi močmi Pred ustanovitvijo enotnega športnega društva v Kranju V ponedeljek, 2. marca zvečer, je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov vseh treh športnih društev: »Triglava«, »Mladosti« in »Planike«. Na sestanku so ugotovili, da drobljenje športne dejavnosti v mestu, kakršno je Kranj, bolj škoduje športni aktivnosti kot koristi.. Povzroča razne razprtije, vpliva na disciplino športnikov v posameznih klubih in poraja razne druge nezdrave pojave. Vse to ni v skladu s smernicami I. kongresa telesne kulture. Hkrati tako organizirana dejavnost tudi z materialne plati ni smotrna, kajti že tako pičla sredstva se še bolj drobe in večkrat trosijo brez pravega haska. Dosedanje izkušnje v športni dejavnosti v Kranju so pokazale, da imajo največ uspeha tisti klubi, ki zajemajo članstvo z vseh področij mesta in iščejo kvaliteto v množičnosti. Mnogo manj pa imajo uspeha klubi, ki poskušajo dvigniti kvaliteto s snubljenjem igralcev . Po temeljiti analizi vseh slabosti dosedanje organizacije športa v Kranju, so predstavniki vseh treh društev soglasno menili, da bi bilo najsmotrneje športno dejavnost združiti v okviru enotnega športnega društva, ki naj bi predstavljalo Kranj navzven. Po podjetjih in posameznih terenih pa bi bilo treba preko posameznih klubov in sekcij še bolj poživiti množično športno dejavnost v vseh panogah. Prav ta množičnost bi bila porok za kvaliteto. Vsi kvalitetni tekmovalci bi se zbirali v okviru centralnega društva in bi reprezentirali Kranj v tekmovanjih z drugimi klubi v okviru Slovenije oziroma federacije. Na seji so izvolili 7-članski iniciativni odbor, ki naj že ta teden pripravi pravilnik novega društva. Prihodnji ponedeljek, 9. marca, pa se bodo spet sešli vsi predstavniki društev, da pravila pregledajo in jih osvoje. Za tem bodo o združitvi sklepali še občni zbori društev, ki bodo v marcu. -ič PLANINSTVO tudi planinsko društvo radovljica je pregledalo svoje delo Na svojem občnem zboru je Planinsko društvo v Radovljici pregledalo svoje delo. Zanimivo je, da je število članov naraslo v preteklem letu kar za 25 %. Tako je hsedaj včlanjenih v društvo več kot de vetsto ljudi 252 delavcev, 91 kmetov, 249 uslužbencev, 236 učencev in dijakov ter 153 ostalih. Vse to govori, da je organizacija med delavstvom in med šolsko ter delavsko mladino zelo priljubljena Da bi pritegnili kar največ mladine, je že vse preteklo leto deloval mladinski odsek, ki je vključeval predvsem pionirje in mladince. Kljub prvotnim gmotnim težavam so priredili tri izlete. Verjetno bi bilo izletov še več, pa na stopijo tu problemi večdnevnih izletov posebno preko tsobote in nedelje, ko so vse planinske postojanke zasedene. Društvo je skozi vso sezono vzorno oskrbovalo vse tri postojanke, ki jih ima: Pogačnikov dom pri Kriških jezerih, Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščici. Obisk v vseh treh postojankah je bil zadovoljiv, saj se je skupaj vpisalo v knjige 70-J obiskovalcev. Ce upoštevamo, da je bila poleg tega še vrsta obiskovalcev, ki se ni vpisala, je to razveseljivo število. V prihodnji sezoni namerava društvo ustanoviti alpinistični od sek in pripraviti vrsto tekmovanj v počastitev dneva Mladosti in 40-letnice KPJ. n. r. °nirsM vicoia orodni telovadci gorenjske so zborovali Center za orodno telovadbo pri Okrajni zvezi Partizana za Gorenjsko je v nedeljo dopoldan priredil v telovadnici osemletke »France Prešeren« v Kranju večje orodne vaje, ki so se jih udeležili vsi najboljši orodni telovadci in telo-vadke Gorenjske, ki bodo nastopili na orodnem in partizansk m mnogoboju in na Zveznem zlefu »Partizana« v Beogradu. -an STR LIST V 0 strelsko tekmovanje za pokal padlih borcev in talcev Strelska družina »Usnjar« Tovarne usnja iz Kamnika je pred kratkim že drurrč organizirala tekmovanje z zračno puško za pokal padlih borcev in talcev te tovar- ne. Medtem ko je bilo lani na to tekmovanje malo zanimanja, •« )e letos prijavilo za to tekmovanj* zadovoljivo število strelskik družin iz vse Slovenije, največ pa ji* je iz ljubljanskega in kranjskega* okraja. Novost letošnjega tekmovanja je, da ne smejo sodelovati mojstri strelci, da se menjajo sodniki, da se tekmuje le s puškami domače proizvodnje itd. Polfinale in finale tega tekmovanja bodo tudi letos v prostorih prireditelja. vec tekmovanj doma in v bližnji okolici Prešnji četrtek je imel Judo-fclub Triglav občni zbor. Tekmovalci funkcionarji kluba so na tem zboru ugotovili, da je bilo njihovo delo v pretekli sezoni dovolj uspešno, da pa bi bilo lahko še uspešnejše, če bi imeli vse leto na razpolago telovadnico. Klub bo v letošnjem letu organiziral več tekmovanj doma pa tudi v bližnji okolici in priredil zanimive propagandne nastope. Prvi uspehi judoistov kranjskega Triglava v letošnji sezoni pa kažejo, da bo le-ta prav tako ali pa še bolj uspešna kot pretekla. KRANJ, 6. MARCA 1959 Glas* G&nsnjnk* 7 40 - letnica KPJ ŽIVLJENJE V PODZEMLJU »Priprave« jugoslovanske policije in iandarmarije so bile zelo obline, da bi pripravile pot zloglasnemu zakonu o zaščiti države. Ta je »u izdan 2. avgusta 1921. leta. O •em nam je zadnjič pisal Miha Kli-■ar- Žandarmerija iz Radovljice je »uredila takrat široko preiskavo pri •sumijenih osebah in članih KPJ. V naslednjem sestavku pa posredujemo nekaj »spominov Janeza Mlakarja, kako je bilo ob sami napovedi organizacije in tudi kake So bile prve težave v ilegalnem 'Podzemskem«, nadaljnjem delu, aJli v tem še ni bilo izkušenj. žandarmerija, kot se še danes *Pominja Mlakar, je koj nastopila. F°licijski komisar iz okraja Radovljica je prišel nemudoma na Jesenice. Nepričakovano se je po-tevil v Delavskem domu. Z oblast-rezkim ukazom je dal koj poklicati tja predsednika podružni- komunistične stranke Toneta zidarja, podpredsednika Janeza Sm°'eja in tajnika Mirka Bahuna. Z deklarativnim, svečanim gla-*°m jim je začel pripovedovati, *a Je komunistična stranka Tazpu-*čena. Svoj nagovor je zaključil z zahtevo, naj mu takoj izroče ves -*vent«r, a predvsem blagajno, tem je namignil na rublje. "Vi dobivate denar iz tujine. To • znano,« je poudarjal in skušal »azbrati na obrazih, kakšen bo končni uspeh te njegove policij-sposobnosti. Kaj kmalu je bil r*zočaran. *Nič nimamo,« je mirno in samozavestno dejal Smolej. Nič! Kdo vam bo to verjel!« Kar začnimo: kje je pisalni shoj? Ne boste tajili morda, da 'a ničle imeli?« je vznemirjen zn-,el vrtati komisar in gledal nopre-*lc'no v nasprotnika. *Nl bil naš. Vrnili smo ga last-Prosim pokličite ga, vprašaj-te'* je Smolej mirno odgovarjal. Tako se je vse končalo. Inventarja res ni bilo. Seveda drobnih stvari; papirja, knjig je bilo precej. Toda to je bil Smolej skril v neko luknjo v steni v Kotlarni, tako da je bilo na varnem. Tam je bilo to skrivališče do 1936. leta, dokler niso stene podrli. Blagajna pa je bila prazna, popolnoma prazna. Komisar je bil jezen, skakal je in pihal, spraševal znova in . . . dolavcev, pri članih prepovedane komunistične stranke in drug'h sumljivih osebah. Posebno je ostal v spominu prizor, kako so ob hišni preiskavi aretirali tovariša Slaparja. Pri njemu so našli puško, ka-rabinko! Trije žandarji so ga zmagoslavno spremljali skozi Jesenice proti komisariatu. Z žandarji Je šel tudi občinski odbornik in neki uradnik. Otroci so radovedno, zdaleč spremljali ta prizor, med ljud- Tudl razvitje delavskega prapora »Verige« v Lescah 1924. leta je l.il uspeh ilegalnega dela KPJ mi pa se je tiste dni veliko govorilo o tem dogodku. Za nasprotnika je bi'.a to najboljša propaga 1-da. Koj so oživeli gonjo proti komunistom, odobravali postopek oblasti in vabili v svoje meščanske stranke — na varno. Nič. Prav nič bolj ni uspel na Ja-vorniku. Tudi tamkajšnja organizacija ni prekrižanih rok čakala zakona o zaščiti države in progo-na komunistov. Koj za tem se je pa začelo še drugo poglavje — hišne preiskave Iskali so zlasti orožje. Ze ena sama brošura oziroma napredno komunistično čtivo je bilo dovolj za preganjanje človeka. Vsako tako branje je namreč bilo prepovedano. Zato so večkrat brskali po stanovanjih napredno usmerjenih kraju,« pravi Mlakar, »so nas tovariši že opozorili, da so v gozdu že skriti žandarji.« Kdo jim je povedal? Kdo je izdal to skrivonst? Morda je bil slabič med povabljenimi, morda je bila to neprevidnost, neizkušenost v ilegalnem delu? Vprašanja so bila odveč. Treba se je bilo le umakniti in začeti znova. Ze naslednji dan je bil kar v Kotlarni kratek dogovor za drugo zborovanje To pot pod Kočno, blizu Blejske Dobrave. Novo razočaranje! Ko so se ob določenem času začeli komunisti zbirat« onstran mosta pri Dobravi, so kar sami opazili med grmovjem svetlikajoče se bajonete. >>Spet žandarji!« Da! Ni bilo dvoma. Sicer se pa oni niso niti skrivali Spotoma, ko so se komunisti zbirali, so jih s škodoželjnimi, ciničnim! posmehi razganjali. Sled:. je ožji sestanek komunistov kar na Jesenicah »pri Buner-ju«. Zmenili so se, da poskusijo še tretjič Sestali so se na samoti blizu gozda n<< Plavžu. To pot končno srečno, mirno, brez žandarjev ,-n strahu so se pogovorili, kakoj naj bi vzpostavili stike z Ljubljano, kako se je treba varovati v ilegali itd. Tako so se začeli komunisti usposabljati za dolgo, dolgo ilegalno delo, za vse večji teror in preganjanje, ki so mu bili izpostavljeni dobri dve desetletji. HIPI K. M. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE: Mojemu sinu Ivanu je bilo prekinjeno vajeniško razmerje. Star je sedaj 17 let. Ali je upravičen do prejema otroškega dodatka in do katere starosti? ODGOVOR: V smislu 18. člena Uredbe o otroških dodatkih (Ur. list FLRJ, št. 36/55) pripada vajencem, ki jim brez njihove krivde preneha vajensko razmerje med šolskim letom otroški dodatek do poteka zadnjega šolskega leta, če so se v enem mesecu po prenehanju vajenskega razmerja priglasili pristojni posredovalnici za delo, da bi sklenili novo učno pogodbo. Vajencem pripada otroški dodatek do konca rednega učenja, toda najdlje do konca koledarskega leta v katerem dopolni otrok 19 let. B. F. TR2IČ VPRAŠANJE: Koliko znaša odpovedni rok, če imam 14 let službene dobe in kdaj lahko dam odpoved. ODGOVOR: Najkrajši odpovedni rok znaša po 331. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53\57) če gre za nepretrgano delovno dobo 14 let v isti gospodarski organizaciji 4 mesece, če pa imate pretrgano delovno dobo pa 3 mesece. Po 317. členu zgoraj citiranega zakona ima odpoved, vročena do 15. v mesecu učinek od tega dne dalje (odpoved vročena po 15. v mesecu pa ima učinek od 1. dne naslednjega meseca). Š. E. JESENICE VPRAŠANJE: Koliko dni plačanega letnega dopusta mi pripada, če imam šest let službene dobe in ali se izredni dopust štcie v redni plačani letni dopust? ODGOVOR: V skladu s 26. členom točka 2. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53J57) vam pripada 18 delovnih dni dopusta. V smislu člena 29. zgoraj citiranega zakona se v letni dopust ne šteje plačani izredni dopust, niti neplačani izredni dopust do 7 dni. J Bres starejših ni šlo Kamnik ima spet svo.o godbo Prizadevanje, da bi Kamnik do-kil svojo godbo, je zadnja tri leta 'stalo brezuspešno. Godbena sek-•'ia »Solidarnosti« je priredila tc-*J za mlade godbenike in v tr h je šlo skozi učilnico nad 200 »ladincev. — Vendar so le redki ntrajali dalj kot nekaj mesecev, ^azadnje jih je ostalo komaj 12, ar Pa je za godbo seveda prema-Upravni odbor »Solidarnosti« je Iato na zadnji seji razpravljal o ''asbeni dejavnosti v Kamniku. ^a poživi glasbeno življenje, je členil povabiti k sodelovanju vse starejše godbenike, ki bi bili volj-*' sodelovati pri obnovitvi kamnine godbe. Sestanek je vodil pri;a-^nik »Solidarnosti« prof. Zvone ertovšek. Povabljeni so se ra le volje in v polnem številu odzvali povabilu in so izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje v god-beni sekciji. Tudi z vajami so takoj začeli. Tako je zdaj kamniška godba popolna. 2e letos, v jubilejnem letu ZKJ, ko bodo hkrati plavili tudi 40-letnico delovanj.* DKPD Solidarnost, bo godbena sekcija pokazala sadove skupnih p:-zadevanj na raznih prireditvah, jih pripravljajo v proslavo obeh jubilejev. Kamničani bodo prvič lahko slišali godbo na akademiji v počastitev 40-letnice ZKJ, ki ba 19. aprila v veliki dvorani doma. Odločitev starih kamniških godbenikov, da bodo s svojimi izkušnjami in znv njern obnovili godbo, zasluži priznanje in pohvalo. Z. PRVA RAZOČARANJA Uradna prepoved KPJ. Komunisti na Jesenicah se vendar niso umaknili, ustrašili. Delali bomo pač ilegalno,« je dejal Smolej, kot se spominja še danes Mlakar. Sklicali so prvi ilegalni sestanek. Bilo je kakih 14 dni po razpustu stranke. Precej jih je manjkalo. »Ilegalno delo ne bo igrača,« so ugotavljali. Dolgo so se razgovarja-li, se menili o članih, ki jih je prvi teror že prestrašil in ugibali, kako naj bi sploh začeli z ilegalno dejavnostjo. Končno so se odločili, naj Franc Ravnik izdela načrt za i.egalno delo. Pomagali naj bi mu še; VVergelj, tovariš Košir, Robica n Krepevnik. Sestali so se pri Ravniku. Iz dolgega imenika bivših članov so izluščili samo nekaj tovarišev. Samo toliko, kolikor jih je bilo potrebno za delo. V večini so bili to novi zaupniki. Ta načrt je potem Ravnik hranil v Zobljarni. Drugje, zlasti doma, ni bilo varno. Prvo tajno zborovanje z zaupniki je bilo nujno potrebno. Trebn jim je bilo povedati, kako in kaj naj delajo. Zmenili so se. Zborovanje naj bi bilo v gozdu nad železniško progo meti Jesenicami in Javornikom. Prav nad bolnišnico. Toda, razočaranje! »Ko sem jaz v družbi s Smole-em in Samoreškom šel proti temu Eden izmed prometnih predpisov pravi: »Vsak voznik mora voziti previdno. Hitrost vozila mora biti v skladu s stanjem vozila, ceste in prometa na njej---« Če pa je pri neupoštevanju tega predpisa udeležen še alkohol, tedaj. - - V nedeljo, 22. februarja ob 14. uri je hitel osebni avtomobil s tremi potniki iz Ljubljane proti Kranju. Vožnja je bila zelo nagla, saj je kazalec brzinomera nihal med 80 in 100 kilometri na uro. Ko je vozilo prispelo do vasi Meja pred Kranjem, je šofer opazil pred seboj vprežni voz, naložen s senom. V trenutku, ko je hotel voz prehiteti, pa je opazil, da prihaja z nasprotne strani osebni avtomobil. Ker je kazalo, da bosta avtomobila treščila skupaj, je šofer prvega avtomobila močno pritisni na zavoro. Avto je nas plozki cesti zasukalo in ga vrglo preko ceste in Čez nasip na travnik. Vozilo se je pri tem nekajkrat prevalilo. Spotoma je vozilo udarilo v obrobni kamen in ga odbilo tik ob zemlji. Ko je prispela komisija TNZ na kraj nesreče, voznika ni bilo pri avtomobilu. Le-ta je namreč takoj po nesreči odšel v Ljubljano z namenom, da poskrbi za hudo poškodovano vozilo. Sopotnika, ki sta ostala pri avtomobilu, nista vedela posebno mnogo povedati, ker sta, tako sta trdila, v času, ko je prišlo do nesreče, dremala. Priznala pa sta, da so pili alkohol. Materialna škoda na vozilu pa znaša okrog 400.000 dinarjev. Organi TNZ menijo, da je šoferjevo pripovedovanje o vozu s senom in o nasproti prihajajočem vozilu, povsem izmišljeno. Bolj Kljub temu, da je prišlo do ne- verjetna je domneva, da sta nesreče pri tako veliki brzini, teles- srečo zakrivila prenagla vožnja in nih poškodb potniki niso utrpeli, zaužiti alkohol. rgovina brez . . qoro Bih ' • • napisa in kapnikov je v današnjem času res že prava »posebnost«. T°da Šenčur)ani se še vedno lahko »ponašajo« s tako »sodobnim« ^Sovskun lokalom. Kdo Je temu kriv sicer ne vemo, vprašanje pa je: »Ali domačinov tako opremljena trgovina nič ne ,bode'?« A Veste, moja roka daleč seže. Pa so Dražgošani mislili, da ni tako. Ko prebirajo bodice in se naslajajo nad tujimi grehi, se smejijo v pest in se vese'e tega, da je njihova vasica tako od rok. Zastonj so se veselili, pa v pest smejali, kajti tudi v Dražgoše me je ondan zanes-o. — Dražgošani niso karsibodi: tudi trgovino imajo. Ondan sem stopil vanjo, bolj iz radovednosti, kot iz želje po nakupovanju. Oko mi je obtičalo na lepih mandarinah. Pri priči me je za-žejalo in takrat sem šele vid da so uvedli v to trgovino precej čudne trgovske metod". Mandarin namreč no prodajajo na težo kot je to navada v dru-trgovinah, temveč kar no-Ena mandarina velja 30 mlinarjev. Vrgel sem jo na tehtnico. Tehtala jo lOdkg. Malo na prste, ma'o na pamet, sem izračunal, da velja 1 kg mandarin 300 dinarjev. Pri moji veri — prav dober zaslužek. Ostale gih čez. trgovine, kjerkoli že, prodajajo pomaranče po 240 do 250 dinarjev kilogram. A To pa še ni vse. Opazil s mi tudi, da prodajajo olje kar na litre. Če kaj vem, olje povsod stehtajo. Prav gotovo tehtajo olje tudi dobavitelji in ga zaračunavajo na kilograme. In če računamo, da tehta 1 liter olja manj kot en kilogram, potlej s-> morali preračunati ceno iz teže na litre. Če pa tega niso storili, potlej pa sam vrag ve, kako ie z njihovo računico. A Običajno imajo trgovine z mešanim blagom dovoljenje Občinskega ljudskega odbora, kdaj je lahko zaradi nabave blaga trgovina zaprta. Za to je določen en dan v mesecu, in sicer ponedeljek. V dražgoški trgovini pa so hudo prožni, ker so to dovoljenje kratko in malo pomnožili s štiri in tako je tr- govina zaradi nabavljanja blage zaprta sleherni ponedeljek. A Odkar je dražgoška trgovina prešla iz pristojnosti KZ v pristojnost občine, se je marsikaj spremenilo. Le nekaj je ostalo po starem. Upravnik KZ se še vedno precej oblastno suče 00 trgovini, čeprav nima nič zraven. Menda kar ne more pozabiti nekdanjega pokroviteljstva. A Zdaj bom pa še druge m.i lj-še kraje, kamor me le redkokdaj zanese, na hitro obtesal Začel bom kar s Šenčurjem. Kako bi bilo, ko bi si Šenčur-jani omislili pripravnejši kraj za odlaganje smeti. Tisti kanali, ki tečejo vzdolž ceste v središču vasi, niso posebno primerni. Navzlic temu pa najdeš v tistih plitkih jarkih najrazličnejšo navlako, ki središču vasi ne dela ravno lepe podi be. A Ko sem tistikrat pribrenčal v Voklo, so mi ljudje povedali, da bi morali v nedeljo v tam kajšnjem prosvetnem domu gostovati Gorenjski fantje iz Šenčurja s sporedom popevk Pa so imeli gostje smolo, kajti za njihov nastop se je navduši'o komaj pet tamošnjih prebivalcev. Zdaj pa res ne vem, ali se Voklani neradi zabavajo, ali pa dvomijo nad vrednostjo repertoarja nastopajoče skupine in nočejo nasesti. A Mimogrede bom opozoril prebivalce Hrastja, Prebačeve-ga in okoliških vaci, da bi menda le kazalo »dogradilari« Šenčur. Še vedno namreč govorijo o občini Šenčur, čeprav imajo že lep čas v Šenčurju jamo krajevni urad. A Ce bi se trgovina z mešanim blagom v Drulovki pri Kranju ukvarjala s prodajo »belega« blaga, tedaj bi nekako razumel, čemu nima napisne table. Tolikšna tajinstvenost okrog trgovine je pa res čisto bi./, potrebe. Saj nismo v ile gali. Pa drugič še kaj. t Vas pozdravlja Vaš Bodičarl »OGNJENI PTIČ« ŠTEVILKA 3 Tako pravijo zadnjemu modelu turbinskega avtomobila ameriške avtomobilske tovarne General Motors. Stabilnost vozila pri velikih hitrostih zagotavlja sedem repatlh plavuti ob straneh in na zgornji strani avtomobila. Sovjetski znanstveniki nameravajo uporabiti umetne Zemljine satelite za vzpostavljanje svetovne televizijske mreže. Trije sputniki, pravilno razporejeni okoli Zemlje, tako pravijo Rusi, bi lahko opravljali celotno funkcijo prenosa. Akcijski polmer televizijskih postaj znaša zdaj samo okoli 140 km. Znanstveniki zdaj nameravajo izkoristiti umetne Zemljine satelite in televizijske antene za prenos, ker je prenos s pomočjo balonov, helikopterjev ali letal nepraktičen. Umetni satelit, ki bi bil 1000 km oddaljen od Zemlje, bi glede na prenos valov obvladal področje s premerom skoraj 7200 km. Z izstrelitvijo satelita na višino 345 km, ki bi imel krožno hitrost nekaj manj kot 3,2 km na uro in kotno hitrost enako hitrosti vrtenja Zemlje okoli njene osi, bi prišlo do pojava, kot da satelit lebdi vedno nad neko določeno točko Zemljine površine. Če bi tri take satelite izstrelili v vsemirski prostor v približno enaki oddaljenosti drug od drugega, bi lahko zajeli v svojem akcijskem krogu vso Zemljino površino. m in svetovna televizijska mreža Televizijske valove bi vsak satelit sprejemal z Zemlje in s sosednih satelitov s pomočjo parabo'ličnih anten s premerom okoli 100 metrov. Avtomatska naprava na (Satelitu pa bi delovala tako, da bi bilo njegovo funkcioniranje vedno usmerjeno proti televizijskim središčem na Zemlji. V nedavni oddaji je Radio Moskva sporočil, da bi konstruiranje takih satelitov predstavljalo izreden tehnični podvig. Ze doseženi napredek pri konstruiranju vse-mirskih ladij pa kaže, da bo do tega tudi lahko prišlo. ZA RAZVEDRILO KOLESA m MOTORJI • PRVA SLIKA prevoznega sredstva, ki spominja na današnje kolo, je znana iz leta 1642. Prikazuje moža, ki »jaše« napravo, podobno lesenemu konju na dveh kolesih. 0 BESEDA »KOLO« {dvokolo, bicikel) se je prvič pojavila leta 1868. 9 PRVO KOLO na pedala (stopala), ki so bila vgrajena v prvo kolo, je bilo narejeno leta 1839. Zdaj je v Muzeju znanosti v Londonu, izumil pa ga je Kirk-patiick Macmillan. <$ Sredi 19. stoletja so imela kolesa samo veliko sprednje in majhno zadnje kolo. Dvokolo z NAJVEČJIM SREDNJIM KOLESOM je bilo narejeno leta 1870. V premeru je merilo 180 cm. $ PRVO KOLO NA STOPALA, ki so prenašala potisno silo na zadnje kolo, je zgradil leta 1879 Anglež H. J. Lawson, ki pa s tem kolesom ni mogel voziti. Kolesa, ki jih je leta 1885 skonstruiral J. K. Star-ley, so bili predhodniki današnjega modernega kolesa. • KROGLIČNE LE2AJE pri kolesih je prvi uvedel Wiliiani Brown 1. 1877. Ko pa je J. B. Dunlop leta 1888 patentiral pneumatske gume in leta 1894 uvedel premično krmilo, so začeli dvokolo serijsko proizvajati. « NAJVEČJE i»TANDEM« KOLO (kolo za več ljudi) je leta 1898 zgradila tovarna VValtham v ZDA. To kolo je bilo dolgo okoli 8 metrov in težko 150 kilogramov, preneslo pa je težo ene tone. Imelo je deset sedežev in prav toliko parov pedal. Imenovali so ga »Oriten«. $ Smatra se, da je Nemec Gottlieb Daimler izumil leta 1885 motorno kolo, čeprav je že leta 1868 Parraux zgradil KOLO NA PARNI POGON. Daimlerjevo motorno kolo je imelo samo en cilinder; kot gorivo je uporabljal bencin. • PRVA TOVARNA MOTORNIH KOLES je bila zgrajena leta 1893 v Miinche- nu. Lastnika Hadebrand in Wolfmuller sta v prvem letu proizvedla preko 1000 motornih koles. $ NAJVEČJE IN NAJMOČNEJŠE DANAŠNJE MOTORNO KOLO je ameriški Harlev-Davidson«. Težak je okoli 300 kg in stane okoli 1500 dolarjev. 5 smekm idtavi tituli Pariški profesor dr. Vachet je ustanovil tečaj za smejanje. Učne ure so vsako nedeljo. Pripovedujejo, da Je na tečaju takšen naval, kot na nobenem zborovanju ali predstavi. Vse sili v dvorano, staro in mlado. Vsak bi se rad nasmejal do mile volje. Preden Je pričel s prvo vajo, Je profesor stopil pred tečajnike in obrazložil, zakaj Je smeh tak blagoslov. Na koncu Je obljubil, da bo smeh vrnil udeležencem voljo ln veselje do življenja. Nato Je pogasil luči, tečajniki so se morali udobno nasloniti na sedeže in za-ttsnitl oči. Sredi molka je iz velikega gramofona zahreščal neznanski smeh. Profesor ima celo zbirko takih plošč. Tečajniki so smeh nekaj časa mirno poslušali. Ker pa ga ni bilo konca, Je pričel tega ali onega tudi grabiti smeh. To se je resnemu sosedu zdelo neumno in se Je začel tudi po malem muzati. DrugI se je že zahahljal ln kmalu so planili vsi v smeh. Plošče so z vso silo potegnile tečajnike za seboj in po nekaj minutah se Je dvorana tresla od smeha. Nato Je profesor prižgal luči in tečajniki so ponovno bušili v smeh. Ko so se spet videli ln niso vedeli, čemu so se pravzaprav smejali, so se pričeli znova smejati. Po tej vaji so bili obrazi udeležencev Jasnejši in mirnejši. Tak smeh baje zdravi duševno potrtost vseh oblik in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu. Spomeniki faraonske civilizacije Že več kot dve leti sodelujejo strokovnjaki raznih držav z Upravo egipčanskih starin, da bi ohranili vsaj spomin na znamenitosti iz dobe faraonov, od katerih sta najbolj značilna dva hrama v Abu Sinbelu, posvečena Ramsesu II. in njegovi ženi Nefertari. Tem znamenitostim namreč grozi nevarnost, da bodo zaradi gradnje Asuanskega jezu potopljene. Egipčanska vlada je zavoljo tega leta 1953 zaprosila pomoč UNESCO in v Egipt je prišla francoska znanstvenica gospa Desroches-Noblecourt. Z njeno pomočjo so leta 1955 ustanovili center za proučevanje in dokumentacijo zgodovine in umetnosti starega Egipta. Po tem letu je več skupin egiptologov obiskalo pokrajino Asuan, kjer so fotografirali vse ogrožene spomenike, jih skicirali in naredili makete. To je namreč edini način, da se ohrani dokumentacija o teh dragocenih primerkih svetovne umetnosti. Načrt, da bi zgradili neke vrste »protijez«, ki bi zaščitil te spomenike pred vodo, ki jo bo zbral Asuanski jez, so morali zaradi finančnih razlogov kmalu opustiti. Tudi načrt, da bi spomenike prepeljali drugam, kamen za kamnom, so ocenili za neizvedljivega, ker bi te umetniške starine utrpele pri tem poškodbe, ki se ne bi dale po praviti. Dela za zbiranje dokumentacije so v Abu Simbelu že skoraj pri kraju in Uprava za egipčanske starine je sporočila, da bodo popolnoma končana pred začetkom del na Asuanskem jezu. — Prosim, gospodična, obrnite glavo Mjj za malenkost na levol KRIŽANKA ŠT. 5 1 Z 3 A 3 6 7 * a 9 ti h 1* 13 q u a 15 16 a 17 18 i9 20 21 Vodoravno: 1. razporedek, stolpec, % nujen, pereč, 8. plazilec, 9. OC, 10-znam, sem slišal, 12. Ober, 14. enote za merjenje električnega upora, 15-kratica za evropsko državo, 17. hiata, 19. poslanec, oglednik, 21. glavno mesto države na Balkanu. Navpično: 1. vprašalnica, 2. ometem, umažem, 3. svetloba, 4. drugič košena trava, 5. nikalnica, 6. državica v Arabiji, 11. glavno mesto Armenske SSSR, 13. naličnik, 14. zidna preobleka, 16. jugoslovanska reka, 18. ESA, 20. osebni zaimek. Rešitev križanke št. 4 — Vodoravno: 1. podoba, 7. ogaben, 8. rek, 9. SD, 19. Ante, 12. jima, 15. lift, 17. AP, 19. ser, 20. Sahara, 22. oviram; navpično: 1. pora, 2. ogenj, 3. daktil, 4. Ob, 5. bes, 6. Andi, 11. emisar, 13. afera, 14. laso, 16. tram, 18. pav, 21. hi. »LUNIK« V JEZIKU PLEMENA ZULU Južnoafriško pleme Zulu je dalo sovjetski vsemirski raketi ime tudi v njihovem jeziku »Isupuputeki«. Jezik plemena Zulu verjetno ne pozna modernih tehničnih izrazov. V dobesednem prevodu bi namreč to ime označevalo »tisto stvar, ki vedno leti okoli in nikdar ne pride na cilj«. ROMAN II. del Mirni Malenšelr Konic Dominik je vedel, da mu bo morebiti še zares žal, toda ni se dal premakniti. Ni mogel. Oholo je odvrnil: »Nič ne skrbi zame. Doslej sem si pomagal sam, pa sf bom tudi poslej. Ta Družba je navadna sleparija!« »Premisli, preden kaj zineš!« je nestrpno vzkliknil Hetori. »Zakaj pa?« se je rogal Dominik. »Morda je pa to tudi sleparija, če kdo prevzema naročila, ki nič ne nesejo in jim oddaja malim mojstrom,« je uščenil Rotar. Dominik se je ugriznil v ustnico in prisiljeno mirno odgovoril: »Ti si mi pa štel dobiček, kajne? Skrbel sem, da so imeli ljudje delo!« Hetori se je bučno zasmejal. Za njim je planilo vse omizje v smeh. Johanu je zahahljalo iz grla: »Dobrotnik ... oh, dobrotnik! Skrbel je, da so imeli ljudje delo, ha!« Zdaj je bilo Dominiku preveč. Vstal je in vrgel na mizo zapitek. »Že dobro,« je rekel mrzlo. »Bomo videli, kako boste brez mene.« »Lahko,« je "rekel Hetori. »Mi potrebujemo Španovo fužino, vigeneev imamo sami dovolj. Brez tvojih!« »Denarja tudj?« »Tudi!« se je zagnal Johan. »In pošteno pridobljenega! Če bi kdo poskušal v Družbi slepariti, potem bi bil to samo ti!« Dominik je čutil, kako mu sili kri v glavo, toda spet se je obvladal in zajedljivo rekel: »Jaz? Meni ni treba! Tisti bodo sleparili, ki jim njihova gospoščina žre denar! Tisti, ki šolajo svoje otroke v Gradcu!« * Naenkrat se je v sobi nekaj spremenilo, rekel bi: pretrgalo. Johan se je, težek kakor čok, nagnil čez mizo in pomolil Dominiku stisnjeno pest pod nos. »Ti,« je za-hropel, »samo eno še zini!« »Ti, ki ti Grošelj redi sina!« je za njim zaklical Hetori. Možje so vstajali od mize, zdelo se je, da se bo začel pretep. Dominik je bil sredi med njimi, bolj osupel kot užaljen. Smitek ga je držal za roko, ki je mirno in mlahavo visela ob telesu in mu prigovarjal: »Dominik, bodi no pameten!« Dominik se je znašel in se ga otresel. Trdo je udaril s pestjo po mizi. »Prestejta si ti in Johan svoje pankrte!« je zavpil v Hetorija. »Več kot enega boste našli v vigencih, ki ne ve za svojega očeta! Jaz sem svojega vsaj pošteno plačal! Toda nekaj drugega vam povem!« Dominik se je nenadoma vzravnal in se začel tolči s pestjo po prsnem košu, da je odmevalo. »Ta vaša družba! Mene boste morali vreči ob tla, če boste hoteli dihati! Ali pa...« Glas se mu je preklal . .. »ali pa bom vrgel jaz vas!« Možje so utihnili. Čutili so, da ne grozi v prazno. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se je prvi zasmejal Hetori: »Pa daj!« »Čemu ste ga povabili?« je vzkipljivo vprašal Rotar. Dominik je prezirljivo zamahnil z roko in šel. Šmitek je stopil za njim. Pred gostilno sta postala. »Nazadnje bodo vsi podpisali,« je previdno rekel Šmitek. »Podpisali in propadli,« je razdraženo zasopel Dominik. »Si prepričan?« »Kakor gotovo stojim tu!« Razšla sta se. Šmitek v Spodnji konec, Dominik domov. — O tem je razmišljal Dominik, ko je sedel v zgornji hiši, Pavlu nasproti in kadil cigareto. Potlačil je tleči konec cigarete v pepelnik in vprašal: »Si že slišal o tej... njihovi Družbi?« Govoril je, kakor bi mu šla beseda »Družba« nerada z jezika. Pavle je mirno dejal: »Sem, seveda.« »In kaj... kaj'misliš o tej stvari?« Zdaj je bil Pavle začuden. Nikoli bi si ne mogel misliti, da ga bo oče vpraševal v tako važni zadevi. Svoje zadeve je urejat sam, zraven pa tudi Pavlove, ki je bil pravzaprav lastnik polovice vigeneev. To je bila njegova dediščina po stricu Alešu, ki mu jo je zapisala mati. -- V naglici je premislil in odgovoril: »Mislim, da pametno ravnajo.« »Tako?« »Seveda. Zdaj že mnogi mojstri vodijo obrt na račun svojega premoženja. Tako ne more dolgo iti.« »To so norci,« je rekel Dominik in se suho zasmejal-»Mar naj bi pustili vigence stati! Toda tega jim baharija ne dovoli.« Iz Dominika je govoril globoki prezir do tržanov, ki se je v teku let zakoreninil v njem. O trških kovaških mojstrih ni govoril drugače kot zaničljivo. Morebiti je bilo temu krivo to, da ga tudi oni niso nikoli priznavali za svojega in mu niso pozabili, da se je vrinil mednje fn si z ženitvijo pomagal do premoženja. Ostal je tujec med tujci, kakor je bil prvi dan, ko je prišel v trg. Pavle pa je čutil drugače. Rad je imel malo življenje v trgu in ne hotel bi ga zamenjati za drugačno. Zato je ugovarjal: »Ne delajo iz baharije. Boljših časov čakajo!« »Marsikdo je čakal boljših časov, dokler ni še boben.« »Je pač tako.« »Je. Pa je žalostno.« Pavle se je malce izzivalno nasmehnil. »Zate ni bi bili bolj pametni in podjetni, bi šlo tebi slabše.« na Ko 36