Cs$Hi!jlYl ^OH §®§M0. Spominski dan 31. jannar. 31. januarja obhajamo smrtni dan moža, ki ga smemo imenovati enega naj večjih preteklega stoletja in čigar ustanova — salezijanci — deluje plodonosno tudi med nami. Ta mož je don Bosko. Don pomeni toliko kakor gospod in imenujejo na Italijanskem tako predvsem duhovnike. Pri krstu je dobil ime Janez Krstnik. Do 15. leta je bil pastir pri svoji materi Margareti, ki je bila vdova. Že v teh letih je kazal veliko skrb in gorečnost za rešitev duš. To kaže tako lepo naslednji slučaj: Njegovo rojstno vas je pogosto obiskoval nek plesalec na vrvi, ki je imel ravno med službo božjo svoje predstave in je odvračal zelo veliko Ijudi od cerkve. To je mladega Boska silno bolelo. Začel se je tudi vaditi v plezanju in skakanju. Nekega dne, ko je plesalec kazal svoje umetnosti _n po navadi zaklical: »Kdo more narcditi kaj takega?« se je naenkrat javil Bosko in se šel vadljat za 20 frankov. In res se mu je sijajno posrečilo. To je plesalca jezilo, in ponudil je novo vadljo za 40 frankov. Bosko je zopet sprejel pod pogojern, da se plesalec, če bo premagan, nikdar več ne pokaže v vasi. Umetnik je bil v zadregi, a ker se ni hotel dati osramotiti, je sprejel vadljo. Kakor veverica je splezal na visok drog, na katerem je bil pritrjen gumb, se je vsedel nanj, pomolel roke kvišku in zmagoslavno zaklical; »No, mali, tako visoko pa ne boš prišel!« in je splesal zopet dol. A Janez Bosko še hitreje gor, se je postavil na gumb na glavo in pomolel noge kvišku. Plesalec je ves osramočen pobral svoje stvari in se nl dal vldeti veŁ ˇ vasi. Ta skrb za duše ostane značilna poteza v življenju don Boska. Ko je postal leta 1841 duhovni__, je imel priliko ˇ ustanovah dveh mož opazorati In vldeti vso dufino in teleano bedo mladih ljudl. Večkrat j« obiskoval »hiSo Previdnostl« častitljivega Kotolenga, kj»r je videl toliko mladih Ijudi t cvetu mladostl čisto bolane In unifiene, a jih J« uničila —¦• strast. Drug duhovnik, Kafaso, pa ga Je opozorfl na zapnšftene mlade ljudl po trgovinah, tovarnah in jeCahi. Don Boska je ta nesreča tollklh mU_dih dufi hudo bolela in f*.__e! si je: »Go« tovo ne bi bili prišli ti mladl ljudje tak« daleč, ko bi bil kdo skrbel za nje in bl jih bil utrdil v veri.« In ˇ njegovl duS je dozorel sklep, da hoče skrbeti za t* mlade zapuščene ijudL Božja previ<fa nost mu je kmalu pripeljala 151etnegij čisto zapuščenega dečka, za katerega aš je z vso ljubeznijo zavzel 5n kl mu jlj kmalu pripeljal še večje 4t«vilo dnzgili^ ki so bili ravno tako zapuščenf kot on^ Poučeval jib je, igral se je i njimi, zji»f traj in zvečer je molil z njimi, ofc nedM ljah jih je vodil k službi božji ia k svo« tim zakramentom. Imel je pri tssn velij ke težave. Ni imel pripravnega prosto-f ra. Komaj je najel kako sobo, že so gik\ postavili na cesto radi hruma in truščj^ ki so ga povzročali njegovi divji dečkL Nekaj časa je bival s svojimi g^ojenci -^ pod milim nebom. Nazadnje se mu jš posrečilo, da je dobil v najem nek sk»<* denj, ki ga je spremenil v kapelo. Dal inu j« inio »oratorij« — molilnica, ia sicer molilnica k «sv. Frančišku Salešk©^ rrm«, ker je imel ta svetnik toliko milo" be in potrpežljivosti, lastnosti, ki jih }4 smatral Bosko za najpotrobn-efge p5r| vzgoji mladine- Njegovo delovanje je zadelo celo prf dobro mislečih ob veliki odpor, smatrali so ga za pretiranega in enkrat so ga mislili spraviti celo v umobolnico. Don Bosko se je norii.ziice rešil na načln, kl je pokazal, da on prav nič oi zr«l sa norišnico. Nek znanec je namreč prišel It njemu in ga povabil, naj se pelje z njim na sprehod. Don Bosko je pa že kmala opazil. kam ga hoče znanec spravitL Pu stil ga ie prvega vstopiti v kočijo, hitro zaprl vrata in pokazal kočijažu, da naj pelje proti norišnici, kjer je njesgOT amanec dal seveda bitro obrniti! Boskova ustanova pa je čudovlto httro rastla. 2e čez par let ]e Stel njegoT oratorij nad 800 dečkov in vedno vefi JU_t je bilo In treba je bilo vedno več prostora. In vse se je posrečilo don Bosku, kl je bil reven kot berač, a je imel eo studenec, ii katerega je črpal In ustvarfl velike ustanove — zaupanje na božj« Previdnost. Z nekaj parami je saft«l ridati v Turinu cerkev Marije Pomočnlo« in jo Je dokonCaL Vedno t«C stavb J« n_stlo iz tal z& njego-tre gojenc«, a on J« M vcčkrat brez vsakega denarja, tmlt« te mu peki niso hoteli niti vač dfttl Imite za njegove gojence. A kadar )e bfla oajvečja, je sam goreče molil in je puitil molitj svoje gojence in pomoč je prišla velikokrat na čisto nepričakovan tn čudovit način. Umrl je dne 31. Januarja leta 1888. V Etvljenju ga je Bog obdaroval z darom prerokovanja, z darom, da je bral v člojreških dušah, kakor v odprtib knjigab, W življenju in po smrti je storil veliko Judežev. Njegovo življenje je že preiskano in upanje je, da bo že v letošnjem lubilejnem letu proglašen blaženim. Da bi živel tudi v nas duh don Boska! Dub gorečnosti za zveličanje duš. Naj ham ne bo pretežko za duše bližnjih žrtJjovati vsaj kako malenkost, ko je don Bosko za to posvetil vse svoje življenje! In bodimo tudi mi ljudje zaupanja v feožjo Previdnost! Težko je včasi človefcko življenje, človek misli, da ni nobene ^uči, nobenega izhoda. A upajmo v neIdsončno dobrotljivega Boga, bodimo Bjegovi dobri otroci in on bo naš dober •če, kl nas ne bo zapustil! Novi prestopi v katoliško Cerkev. Pri H-dnjih velikih misijonih na Dunaju je prestopilo v katoliško Cerkev 200 oseb. Na Angleškem je postala katoličanka hčerka anglikanskega škofa v Bristolu, Doroteja Nikson. V kapeli gregorijanSkega vseučilišča pa je izpovedal katoliško vero doktor Hoelscher s soprogo. Hoelscher je sin protestantskega pastor Ja in ga je temeljito učenje pripeljalo v katoliško Cerkev. Dal se je krstiti tudi ftrabski poglavar Ali Ben Brain Mohalan, ki je živel dalje časa na Španskem In Francoskem. Kitajski minister postal redovnik. V samostanu sv. Andreja v Bruggesu v Belgriji je položil redovniške obljube bivši kitajski ministrski predsednik LouTseng-Tsiang. Zelo se zanima za razvoj katoliške Cerkve v svoji kitajski domovini in mu je menda od sv. Očeta odlofcena pri razširjanju krščanstva na Kitajskem odlična vloga. Zamolčane Stevilke. Junaška srčnost prvih kristjanov, ki so trumorna umirali za svojo vero, še tudi danes ni izumrla, čeravno bi jo svet najrajše zamolfod in prikril. V zadnjih sto letih je umrlo na tisoče kristjanov za svoje verBko prepričanje. V Koreji je umrlo v tem času okoli 9000 ljudi mučeniške amrti; v Sijamu, Anamu in Tonkinu je moralo žrtvovati svoje življenje nad 40 Usoč katoličanov, ki niso hoteli teptati e nogami križ Kristusov. Na Kitajskem bo leta 1900 poklali podivjani bokserji okoli 8000 kristjanov. Niso pa znane številke mučeniških žrtev v Rusiji, kjer je n. pr. car Nikolaj I. dal pomoriti samo 400 katoliških duhovnikov, tudi še ni rnano število pričevalcev za vero iz muEeniške Mehike. Lahko se reče, da je v zadnjem stoletju prelilo kri za svojo vero 57.000 ljudi.