lantnlfosfl. ElekbiCna pošKa. Na vojaškem strelišču v okolici Dunaja so prelskušali te dni 6isto novo iznajdbo: elektrlčno puško. Iznajditelj je komaj 24 let stari gozdar Edvard Pieler, ki je izjavil o svojetn izumu sledeče: »Pri dosedaj običajnih puškah je vsak izstrelek precej počasen. Jeklena igla udarja po kapselnu, v katerem se radi udarca vname eksplozivna snov. Nastane plamen, ta užge smodnik v patroni in nato šele nastane eksplozija, strel ter izstrel. Sedajna puška rabi pri dvo- ter trocevkah precej zamotan me hanizem, ki mora biti natančen ter pro zen kakor ura. Vse to odpade pri novi električni puški. V novo iznajdbo je tre ba poriniti žepno električno svetiljko, patrona se mora opremiti z žico iz kovine. Potom čisto priproste naprave se spravi pri sproženju v stik električni tok z žico, ki je unešena v patrono, stik povzroči plamenček, ta eksplozijo in ta izstrel.« Nova iznajdba ima celo vrsto prednosti. ElektriCna puška bo pred vsem za lovce velikanskega pomena. Pri sedaj navadnih puškah je trajalo vnetje in izstrel eno ctesetinko sekunde, pri novi električni iznajdbi le eno tisočinko Bekunde in Se manj. Pri streljanju na bežeCo divjačino je zamuda časa nepreglednega pomena. Z izprtjem električnega toka je puška popolnoma varna pred morebitno nesrečo. Patrona eksplodira samo pri užigu potom električnega toka in radi tega je čisto neobčutljiva glede sunka ali udarca. V vsako puško se da unesti žepna električna svetiljka in se bo dala vsaka do- sedanja lovska puška pretvoriti velektrifcno. Pieler je razkazoval svojo iznajdbo strokovnjakom. S pomočjo posebnega stroja so metali v zrak karton papir, katerega je prestreljeval iznajditelj s čudovito naglico. Nova električna puška bo pobila vse dosedanje iznajdbe na polju novodobnega puškarstva. Iz 2lwl icnlo amcrišifeila V znanem amerikanskem velemestu Čikago živi roparski poglavar, katerega imonujejo »car tolovajskega sveta v Čikagi«. Po rodu je Italijan in je njegovo pravo ime Capone. V Združenih državah je znan. pod imenom »mož z brazgotino v obrazu«, ali po amerikansko kratko izraženo »Scarface«. Vlomilci, tolovaji in vsi severoamerikanski roparji ga smatrajo za svojega poglavarja in gorje onemu, ki bi se drznil, zoper staviti se njegovim poveljem. Kaj se pravi, razpihati Caponovo jezo, je skusila pred kratkim osmerica mož, ki je bila te dni postreljena >v čikaški avtogaraži s strojno puško. Osmeri uboj na povelje »carja« je vsakemu, ki pozna amerikanske tolovajske razmere, razumljiv in zna tudi presoditi, zakaj se je umaknil Capone za nekaj časa iz svoje čikaške prestolice. On se ne boji oblastne roke pravice, s katero je že davno obračunal, ampak maščevalnosti ožjih prijateljev ustreljenih osmero mož. Pred tedni se je umaknil tolovajski car v svojo palačo v Miami na polotoku Florida. Tukaj čaka, da se bodo maščevalci umirili. Palača carja je pozidana v Miarni na otoku. Je prava trdnjava in popolnoma nedostopna za one, katerih car noče sprejeti. S sodišči se Capone igračka, nikakor pa ne z nasprotniki iz vrst roparjev, ki dobro razumejo govor revolverja ali strojne puške. Radi že omenjenega osemki-atncga uboja mu je dostavilo Cikaško sodišče poziv, v katerem ga jrabi na zagovor kot pričo. Capone je odgovoril, da mu brani sedaj vsako tozadevno izpoved njegov omajan ter neugoden zdravstveni položaj. Ako bi mu sodišče podane ga izgovora ne verjelo, naj pošlje k njemu samemu v Miami enega zdravnika, in enega sodnika, ki ga bosta pregledala in zaslišala v njegovi palači. Capone je prepričan, da se ne bo upala nobena uradna oseba prekoračiti njegovega praga, pač pa bi se znal povspeti do te drznosti kateri prijateljev od osmerice ubitih. Iz strahu pred maščevanjem si je izbral car telesno stražo in pustil prevleči svoj luksuzni avtomobil z debelimi jeklenimi ploščami. In vendar živi ta najbolj drzni tolovajski poglavar v neprestanem strahu in trepetu, da bi ga kedo ne ustrelil. Radi muke smrtnega strahu se vidno stara in se udaja pijaCi. Da se od Casa do časa vsaj nekoliko duševno razvedri ter razbremeni, prireja v svoji palači hrupne veselice, na katere vabi same znamenite osebnosti iz Miami in drugih sosednih letovišč. Za take veselične večere izmetava na tisoče dolarjev. — Vsako protivabilo odklanja iz strahu, da bi ga kedo ne izvabil v nastavljeno past. V njegovi palačl so gostje pod stalnim nadzorstvom carjeve telesne straže, ki obstoja iz lepih, mladih ter krepkih moških, ki so oblečeni v črne frake. Telesna straža je do zob oboro-žena in vedno pripravljena, smrtno obračunati z morebitnim napadalcem. Tuintam napravi car tudi izlet v lastnem letalu ali na lastni jadernici v sosedne kraje in najrajši na Bahama otoke, ki so obdani od globokega morja. Na izletih ga stalno spremljata dva naj boljša advokata, kojih naloga je: storitl in ukreniti vse potrebno, ako bi se drznila lotiti tolovajskega carja kaka državna oblast. Roparski pojavi kakor Capone so mogoči edino lo po severoamerikansldh velemestih, kjer so tolovajske družbe neizmerno zlo, ki se radi stroge organlzacije ne da zatreti ter lztrebiti. * Ka| ie 3i2!i_l in uitva C8OĄ€lfi? Večina ljudi zna čisto dobro, kaj jim dobro tekne, odkod In zakaj tek, tega ne znajo pojasniti. Pri izbiri jedi pride v poštev navada, prebivanje na gotovem delu zetnlje, pa tudi vpliv kulture in izobrazbe. Ako bi postavili pred nas danes jedila, katera so uživali naši predniki pred več stoletji, bi jih ml zavrgli, akoravno živimo v istih krajih in pod istimi pogoji. Po kuharskih knjigah iz srednjega yeka je bila posebnost: pečena vrana, kukavica, škrjanček, mladi žerjavi in štorklje. Srednjeveški vladarji in bogatini so posebno cenili labude in žabe. Severni narodi še danes ne uživajo rib takoj, ko so jih nalovili, ampak jih zakopljejo v zemljo in jih jedo, ko ja začelo meso trohneti. Eskimi v najbolj severnih krajih jedo najrajši na pol gnile glave morskih psov. Samojedi jedo surove glave severnih jelenov. Čučom gredo predvsem v slast muhe severnega jelena. Vse, kar spada v vrsto hroščev, črvov ter golazni, je za naše pojme neužitno. Drugi narodi imajo v tem oziru popolnoma druge nazore. Divje kobilice niso znane kot hrana samo ia sv. pisma, ampak jih jedo še danes v Alžiru v Afriki. Nalovljene kobilic« namočijo v rum, jih posvalkajo po moki in nato spečejo v masti. Na Kitajskem posebno cenijo gosenice, ki uničujejo fižol. V avgustu, ko se pojavljajo gosenice po fižolovih nasadih, jih zbira deca in starejši jih pečejo v olju. Kitajci imajo na jedilnem listu poleg mesa od psov ter kač še podgane, mišl, žabe, žabja jajca, gnezda od salangan. Japonci poznajo lilijo kot prikuho ter juho iz krizantem. V Avstraliji pripravljajo kruh iz posebne vrste metuljev, ki se imenujejo bugong. Ta mrčes nastopa v takih množinah, da zatemni pri letanju soln ce. Avstralci ne smatrajo teh metuljev kot škodljivo nadlogo. Nagrabijo jih skupaj z lopatami, jih spražijo in nato zvejajo. Pri vejanju odpadejo peruti ter noge, telesa zmelejo v moko, iz te moke pečejo kruh. Razna afriška zamorska plemena poznajo in uživajo moko iz posušenih muh. V Boliviji so med Indijanci posebnost pitane mačke, v Braziliji papagaji, kuščarji, žabe in meso od mladih opic. Iz naštetega je razvidno, da ni pod Bolncem stvari božje, katere bi ne uporabljalo to ali ono človeško pleme v prehrano. Trije raziskovalci južnega teSaJa v cevarnosti. Pred 14 dnevi so se podali na letalu trije člani Byrdove raziskovalne ekspedicije proti takozvanemu Rockefeller gorovju na južnem tečaju, katerega je odkril pred dobrim mesecem Byrd. Tl trije raziskovalci *o vrčili razna vremenska opazovanja in merjenja. Sedem dni so bili potom radija v zvezi z Byrdovim glavnim taboriščem in so tudi poročali o gvojem zanimivem delu. Naenkrat so pa prenehala radio-poročila In raziskovalci se tudi vrnili niso. Upravičeno je obstojal sum, da sS je najbrže pripetila kaka težja nesreča. Byrd Je poslal na odpomoč pasje sani in se odloCIl, da bo rešil ponesrečene sam, kakor hitro se bodo le količkaj polegll vibarjl. Glede rešitve je bila še ta nevarnost, ker bo nastopila te dni na južnem tcčaju veena noč. Byrd sam se je lotll rešitve, poletel proti Rockefellerjevem gorovju in našel tamkaj tri tovariše. Zasldrano letalo jim }e burja odtrgala, ga razbila in pri tem je postal neraben tudi radio-aparat. Byrd je odpo8lal rešene tovariše na svojem letalu v glavni tabor, sam je ostal s svojim spremljevalcem pod omenjenim gorovjem In bode čakal, dokler ne pridejo ponj z nepoškodovanim letalom.