Enotnost nas povezuje kot trdna veriga Bliža se dan, ko se bodo delegatl Iz vseh republlk In pokrajln zbrali na kongres ZKJ v Beogradu In se tam dokončno pomenlll In dogovorlll, kako bomo delovall v naslednjlh nekaj letlh, da bl premagall težave In utrdlll tlsto, kar nas veže In združuje. Kongresno gradlvo Je bllo v teh dneh predmet premnoglh razprav In pogovorov. Tudl našl delegatl - kl sodljo med naj-večje delegaclje jugoslovansklh občlnsklh delegacljzaradl šte-vila članov ZK v občlnl - so blll kar se da delavnl: obravnavall so kongresne dokumente po dolgem in počez ter hkratl obllko-vall svoja mnenja In prlpombe. KaJ prlčakujejo od beograj-skega kongresa, kaj bl radl še dodall tem dokumentom ozlroma kaj bl po njlhovem morall še dodobra obdelatl na kongresu? O tem so za Dogovore spregovorlll naslednjl trlje delegatl: Kdor je daleč od lika komunista, naj ne bo član ZK LJUBA DOVGAN (vodja sektorja v republiškem sekretariatu za notranje zadeve): »Kongres ZKJ bo pika na i vseh priprav in razprav med člani zveze komunistov v naši domovini, zato sem posebej počaščena z izvoli-tvijo za slovensko delegatko na beo-grajskem kongresu. Pričakujem, da se na kongresu ne bomo vrteli zgolj okrog načelnih stališč, marveč da bo dan marsikateri življenjski predlog, ki bo določil tudi odgovornost za ure-sničevanje konkretnih nalog. Sodelovala sem v ražličnih komisi-jah oziroma skupinah, kjer smo se pogovarjali o kongresnih dokumen-tih. Posebno skrb smo namenili utr- jevanju zveze komunistov, njeni ka-drovski politiki, strukturi članstva, potem izključitvam in idejnopolitič-ni diferenciaciji. Slovenski delegati menimo, da so izključitve prevečkrat posledica slabe evidence, ne pa disci-plinski ukrep. Precej je komunistov, ki se oddaljujejo od lika pravega ko-munista, zato bi miorali prevetriti marsikatero osnovno organizacijo ZK. Pereča je struktura članstva. V ZK je premalo neposrednih proizva-jalcev, njihovo število zadnje čase ce-lo rahlo upada. Prav tako je z vklju-čevanjem mladine. Kar me v kongre-snem gradivu posebej moti, je odnos do žensk. V njem ni govora o tem, kako bi moralo več žensk med vod-stvene kadre tako v združenem delu kot v družbenopolitičnih organizaci-jah. O tej temi bomo slovenski dele-gati najbrž tudi spregovorili. Pravkar se namreč v občinskem in mestnem okviru pogovarjamo o koordinaciji našega dela na kongresu v Beogradu. Še nekaj me žuli, kar bi rada pove-dala v Beogradu: gre za vlogo ZK v državnih organih oziroma v državni upravi. Po mojem mnenju ZK tam nima vloge, ki bi jo morala imeti. Morala bi vplivati na to, da bi državno upravo bolj približali občanu, samouprav-Ijalcu, da bi bilo čim manj kabinetne-ga dela. Državna uprava ne more prevzemati funkcije samoupravljal-cev in prav na tem področju bo treba storiti še marsikateri skok v miselno-sti, da bomo bliže podružbljanju.« Organizacijo SLO presaditi tudi na tla drugih republik IRENA LUTHAR (finančna knji-govodkinja družbenega standarda): »Na zveznem kongresu moramo predvsem poudariti, da za nas ni dru-ge izbire kot Titova pot. Utrjevati bo treba bratstvo in enotnost naših na-rodov in to stališče bi nas moralo držati skupaj kot železna veriga. Žal bi jo nekateri radi oslabili. Zveza komunistov ima vodilno vlogo v naši družbi, vendar ne sme delovati zunaj delovnih okolij ali nad drugimi družbenopolitičnimi organi-zacijami. Prevečkrat hoče ZK dirigi-rati določena stališča, namesto da bi vplivala na sprejem stališč, za katera meni, da so prava. Kongresni dokumenti imajo jasna stališča, vendar bo treba še marsikaj doreči - na primer o gospodarski sta-bilizaciji. Dobro bi bilo nekaj pove-dati o slovenski organizaciji splošne ljudske obrambe in samozaščite, saj se je ta izredno izkazala v času Titove bolezni. To je odlična izkušnja, ki bi jo morali širše prenesti tudi na tla drugih republik. V predlogu resolu-cije ni govora o tem, zato se bomo slovenski delegati dogovorili, da bi o tej temi spregovorili v Beogradu. Pri tem bo treba še dodati, da je v SLO premalo mladine in žensk.« Kje je delitev dela med republiškimi zdravstvenimi centri JOŽE DRINOVEC (zdravnik - spe-cialist): »Za slovenski kongres smo se delegati, ki smo zastopali zdrav-stvo, temeljito pripravili, saj je bilo kongresno gradivo obsežno. Zato smo bili začudeni nad gradivom za zvezni kongres ZK , kajti zdravstvu namenja en sam pičel odstavek. Res je, da je teža drugih problemov pre-cej večja od zdravstvenih, vendar je zdravstvo še kako pomembno za na-šo družbo. Dobro organizirano zdravstvo za-gotavlja občutek varnosti naših ob-čanov in s tem ustvarja ugodno vzdušje med ljudmi. Napake in neu-rejenost na tem področju lahko od-mevajo globoko v družbi. Poleg tega je združeno delo v bistvu tisto, ki plačuje čedalje dražjo medicino ne le v dinarjih, marveč tudi z dragoceni-mi devizami. Zato ni vseeno, kako je to zdravstvo organizirano in kakšna je njegova kadrovska politika. Slovenskidelegati biseposebej ra-di dotaknili teme, ki zadeva delitev dela medicinskih centrov v Jugosla-viji. Med njimi je premalo povezano-sti. Skrajni čas je, da se dogovorimo o delitvi dela med temi centri in o njihovi specializaciji. Doslej je šel vsak center pravzaprav po svoji ra-zvojni poti, a Jugoslavija je z medi-cinskega vidika majhna dežela; na- ravnost potratno je, če se vsak center zase super specializira. Ljubljanski klinični center je odprt center in nedavno smo skušali ure-sničiti sporazum o sodelovanju s cen-trom v Sarajevu, pa so nam načrti padli v vodo. Zato bi morali imeti komunisti močan glas v centrih, da bi to speljali. Sliši se neverjetno, a je res, da bo bolnik, potreben posebne-ga specialističnega zdravljenja, prej prišel v Švico kot, denimo, v center druge republike.« A. A.