NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone nn leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. maja 1910. C. kr. poštne bran, št, 64,846 Kr. oorsKe „ „ „ 15.648 Vsebina : Razvoj našega zadružništva v 1. 1908 in 1909. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Kako pridemo do dobre peiutnine. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Cene mlečnih izdelkov. Občni zbori. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Razvoj našega zadružništva v letu 1908. in 1909. Kakor je razvidno iz podatkov, ki jih prinašamo na koncu, napreduje zadružna misel v jugoslovanskih deželah tostranske polovice stalno in število zadrug raste po naših krajih dan za dnem. Zal, da imamo na razpolago samo podatke, iz katerih se da le povzeti, kako so posamezne vrste zadrug napredovale po svojem številu. Mnogo bolj važno bi pa bilo znati, kako so zadruge napredovale glede na svojo notranjo moč. Potreba enotne statistike, ki bi pokazala napredek notranjega dela zadrug, njih ojačenje, njihove gospodarske uspehe in tudi morebitne hibe, postaja vedno bolj očividna. Pri količkaj dobri volji bi se dala taka statistika brez težav izvesti. Stvar poedinih zadružnih zvez na našem jugu bi bila, da bi se dogovorile o načinu glede enotnega postopanja pri sestavljanju in pri izdaji takega dela. ki bi našemu zadružništvu bilo brez dvoma v veliko korist. Leta 1908 je bilo ustanovljenih 238 zadrug, med njimi 161 slovenskih, 67 hr- vaških, in 10 srbskih. Izbrisanih je pa bilo iz zadružnega registra v tem letu 8 zadrug, tako da znaša čisti prirastek 230 zadrug. Po podatkih, objavljenih v „Narodnem Gospodarju“ 1. 1908 (str. 50, 51), je znašalo koncem 1. 1907 število vseh jugoslovanskih zadrug 883 in če k temu prištejemo čisti prirastek iz 1. 1908, bi znašalo koncem leta 1908 skupno število jugoslovanskih zadrug 1113. L. 1909 se je osnovalo 145 zadrug, izbrisanih pa jih je bilo 14, torej znaša čisti prirastek 131, oziroma stanje vseh zadrug koncem 1. 1909 1244. Pripomniti pa je, da je med tem številom več takih, ki so stopile že v likvidacijo ali sploh nič ne delajo, pa so še vedno zabeležene v zadružnem registru. Med novimi zadrugami je bilo 87 slovenskih, 51 hrvatskih in 7 srbskih. Med zadrugami, ustanovljenimi 1. 1908 zavzemajo prvo mesto kreditne zadruge, katerih je bilo 165, t. j. 6i)0/o vseh novih zadrug. L. 1909 pa se je to razmerje že znatno izpremenilo, ker je bilo med 145 novimi zadrugami le 52 hranilnic in posojilnic, t. j. 36°/0. Znamenje, da so kreditne 162 — zadruge že tako razširjene, da se ne bodo več odslej snovale v toliki meri kakor do sedaj. Zato pa so se v novejšem času začele vse bolj širiti zadruge, ki imajo namen pospeševati pridobitnost kmečkega gospodarstva v drugih ozirih. Tu je pred vsem omenjati mlekarske, živinorejske in vinarske zadruge, na jugu tudi ribarske in oljarske zadruge, katerih število vedno bolj narašča. Glede mlekarskih zadrug pa je treba obenem tudi pripomniti, da se tudi dokaj razdružujejo; 1. 1908 sta bila iz zadružnega registra izbrisani 2, 1. 1909 pa že 4, kar dokazuje, da se ni povsod pri ustanovitvah postopalo s potrebno previdnostjo. Kmetijskih in kon-sumnih društev je bilo v tem času razdru-ženih 7 (2 1. 1908 in 5 1. 1909), kreditnih zadrug pa 4 (2 1. 1908 in 2 1. 1909.) S slabim uspehom delujejo stavbinske zadruge, katerih se je 1. 1908 razšla ena, 1. 1909 dve, kar je značilno za tako majhno število teh zadrug. L. 1908 so se na novo ustanovile sle- deče zadruge: JD c/) O c« O £ C/J O i ‘5* S t-. u: -O), "is* •o} J £ 1 D» č55 Hranilnice in poso- jilnice 39 30 1 41 54 165 Kmetijska, gospodar., konsum. društva . 6 1 13 8 28 Mlekarske zadruge . 3 3 — —- 1 7 Živinorejske „ 4 — — 1 — 5 Vinarske „ 1 — — 1 2 4 Pašniške „ — 2 — — — 2 Čebelarske „ 1 — — — — 1 Konjerejske „ 3 — — — — 3 Vrtnarske „ —• — — 1 — 1 Ribarske , — — — — 1 1 Vrborejske » 1 — — — — 1 Kletarske „ — — — — 1 1 Trsničarske „ — 3 — — — 3 Perutninarske „ 2 — — — — 2 Druge 9 1 — 2 2 14 69 40 1 59 69 238 Lansko leto 1909 pa so bile osnovane: O C/J ¥ u, O cn 1 1 t eč* g. K a. p 35 Hranilnice in posojilnice 10 9 18 15 52 Kmetijska, gospodarska, konsumna društva . . 6 10 12 28 Mlekarske zadruge . . 1 3 2 — 6 Živinorejske „ . . 8 — — — 8 Vinarske „ . . 6 1 2 1 10 Pašniške „ . . 1 — 1 Strojne „ . . 1 — — — 1 Bikorejske „ . . — 1 — — 1 Ribarske „ . . — — 8 7 15 Oljarske „ . . — — — 8 8 Za vnovčevanje živine . — 1 — — 1 Druge 3 2 5 4 14 Skupaj . . . 36 17 45 47 145 Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. 3. Domači obrt v Steyru in okolici. Na Aniži in Štiri so se že od nekdaj pečali z železarskimi izdelki, ki so daleč po svetu sloveli. Izdelovali so razne vrste nožev, škarje, šila, pile, žeblje, dromlje itd. Ze tedaj se je ločilo klinarje, nožarje, brusilce in tako imenovane sestavljalce, ki so posamezne dele sestavljali. Izdelke so prodajali trgovcem v Steyru. Od 1. 1850 do 1860 je tudi tu začel hirati domači obrt. Vzroki so bili isti kot drugod; zaostalost v tehniki. Tuja konkurenca, zlasti nemška in angleška je pretila, da popolnoma ugonobi ta nekdaj tako zelo razviti obrt. Mnogi so ga že popustili in si drugod iskali zaslužka. h. 1860 je bilo samostojnih mojstrov okrog 800, 1. 1885 pa le še okrog 400. Bila je potrebna pomoč. L. 1874 je trgovsko ministrstvo ustanovilo v Steyru strokovno šolo s teoretičnim poukom. Ta je ostal brez uspeha. L. 1877 so šoli priklopili še preskuševalisče, ki daje praktičen pouk v delavnici. V strokovni šoli so vpeljali posebne tečaje za nožarje in za klu- Skupaj . čavničarje ter pouk raztegnili od dveh na tri leta. Vse to je pripomoglo, da so se obrtniki izobrazili v tehničnem oziru. A prave organizacije še ni bilo. Ustanovili so najprvo v Steyru neko zadružno zvezo na jako široki podlagi. Napravili so s pomočjo dežele skupno zalogo surovin. Ustanovili so tudi hranilnico in posojilnico' v Neuzeugu in v Steinbacb-Griinburgu, ki naj bi obrtnike podpirali s posojili. V Steinbach-Griinburgu je bilo od nekdaj mnogo nožarjev. Vsled slabih razmer so večinoma opustili izdelovanje nožev ter se le omejili na izdelovanje klinj. Brušenje in sestavljanje se je prepustilo drugim obrtnikom. L. 1890 so se nekateri nožarji združili v konzorcij in kupili na skupni račun potrebne stroje in skupno nakupovali surovine. Ta konzorcij se je kmalu izpremenil v delavniško zadrugo s skupno delavnico. Večina nožarjev in brusilcev je pristopila kot udje. C kr. obrtno-pospeševalni urad na Dunaju jim je preskrbel potrebne stroje. Dežela je podpirala zadrugo s podporami pri zidanju in s posojili za povečanje skladišča. L. 1903 je zadruga razširila svoj delokrog, ker se je spremenila v delavniško in prodajalno zadrugo. Prevzela je prodajo izdelkov svojih udov, istotako razdeljuje naročila svojim udom. Podobne razmere so bile tudi v Neu-zeug-Sierninghofenu. Tu so bili večinoma brusivci in sestavljavci, nožarjev le malo. Najprvo so ustanovili zadružno brusivnico in likalnico. L. 1890 se je ustanovila de-lavniška zadruga, ki naj bi v skupni delavnici izdelovala polizdelke. Vendar do tega ni 'prišlo, ker je izdelovanje polizdelkov prevzela delavniška zadruga v Klein-Ramingu. Zadruga v Neuzeug-Sierninghofenu je odslej skrbela za razpečavanje izdelkov. Toda ker niso bili udje po pravilih siljeni prodajati svojih izdelkov po zadrugi, ta ni imela istih uspehov, kakršnih bi lahko imela. V Klein-Ramingu, 2 uri daleč od Steyra so od nekdaj izdelovali razne vilice. Tudi tu je obrt silno propadal. Viličarji so delali le na roke in niso mogli konkurirati s tujimi izdelki. S pomočjo trgovskega ministrstva, dežele in obrtne zbornice na Dunaju so ustanovili delavniško zadrugo, ki si je omislila vse potrebne stroje. Kljub temu zadruga ni napredovala in sedaj le životari. V Mollnu, štirski dolini so že od nekdaj izdelovali dromlje. Nekdaj se je to godalo precej igralo pri nas. a sedaj se le eksportira. L. 1890 se je tudi tu ustanovila delavniška zadruga, kateri je trgovsko ministrstvo preskrbelo potrebne stroje. Zadruga je prevzela tudi razprodajo izdelkov in je v tem oziru dosegla lepe uspehe ter postala neodvisna od raznih prekupcev in trgovcev. V Steyru je zadruga nožarjev in kli-narjev tudi dobila od trgovskega ministrstva razne stroje za izdelovanje polizdelkov. Te so postavili v zadružno kovačnico, katere so se obrtniki pridno posluževali. L. 1908 so ustanovili „centralno zadrugo nožarjev ter izdelovavcev jeklenih in železnih izdelkov v Steyrskem obrtnem okraju“ s sedežem v Steyru. Ta zadruga je v prvi vrsti prodajalna zadruga na kartelni podlagi. Njeni udje so delavniške zadruge in mali obrtniki sploh. Sprejema od zadruge v Klein-Ramingu in od samostojnih obrtnikov polizdelke in jih daje drugim svojim udom v brušenje in sestavljanje. V Neuzeugu se je prodajalna zadruga razdružila njeni udje so se pa pridružili centralni zadrugi. Prodajalna zadruga v Steinbach-Griinburgu je svoje izdelke jela oddajati istotako le centrali. Udje so pod kaznijo zavezani oddajati svoje izdelke centralni zadrugi, katera sama oskrbuje skupno razprodajo. Le v izjemnih slučajih sme odbor ali nadzorstvo dovoliti direktno prodajo blaga. Zadruga pa je tudi dolžna prevzeti vse izdelke svojih udov. Da se hiperprodukcija zabrani, se vsakemu zadružniku določi, koliko izdelkov ima izvršiti za skupno razprodajo. Centrala določi cene surovinam in tudi plačo onim udom, ki izdelujejo polizdelke, bru-sivcem in sestavljavcem. Centrala ima skladišče in pisarno v Steyru, odkoder se vrši razprodaja. Tudi v trgovskem oziru je vse lepo organizirano, centrala ima svoje zastopnike in potnike. Cene pri nakupu in prodaji surovin, polizdelkov ter drugih potrebščin določi načelstvo in nadzorstvo. Tudi cene izdelkom določi načelstvo ter nadzorstvo. Polizdelki se zadružnikom prodajajo le proti gotovini, nasprotno se pa tudi oddano blago tedensko plača. To plačevanje v gotovini je velikega pomena. Na ta način tudi siromašni zadružniki za-morejo vedno imeti delo. Da pa more centrala vse v gotovini plačevati, je dobila od gornje avstrijske centralne zadružne blagajne posojilo 150.000 K, za katere je prevzela garancijo dežela. Centrali so pristopile delavniške zadruge v Klein-Ramingu, Neuzeug in v Stein-bach-Griinburgu ter okoli 70°/,, malih mojstrov. Prodajalna zadruga v Mollnu ni pristopila centrali, ker s svojimi specijalnimi izdelki „dromljami“ dela sama ugodne kupčije. Ostalih 3O0/o so ali samostojni mojstii ali pa delajo za trgovce in tovarne. Prvo poslovno leto je imela centrala prometa okrog 100.000 K. Zadružništvo v Steyru ima trdno podlago in se lepo razvija. Kako pridemo do dobre perutnine. Pogosto slišamo vprašanje: Katero pleme je najbolje. To vprašanje nam stavi priprosta ženica, čitamo ga tudi po kmetijskih časopisih. Vprašanje je lahko, a odgovor pa ni jednostaven in kratek. Splošno je odgovor ta: Ono pleme je najbolje, katero nas privede do stavljenega smotra in katero je najprikladneje danim krajevnim razmeram. Tako pleme si pa mora dober perutninar sam vzrediti, sam si priskrbeti. Da je to mogoče doseči, imamo tri pota. 1. Naša domača kokoš, recimo naša kranjska, je sama na sebi precej dobra in jo je mogoče s skrbnim odbiranjem najboljših živali poplemeniti, to se pravi, da [lahko dosežemo z njo ono stopnijo popolnosti, katero si želimo, ako se potrudimo in vestno odbiramo. 2. Naše domače pleme lehko križamo z tujmi plemenom, oziroma križamo lehko dobra tuja plemena med seboj in si na ta način vzredimo koristno pleme sami. 3. Lahko se odločimo za kako tuje pleme, ki najbolj odgovarja našim zahtevam in to pleme redimo kot čistokrvno. Katera pot je najboljša in najpriporočljivejša, hočemo v naslednjem pojasniti. Rekel sem, da je naša kranjska kokoš precej dobra. Smelo trdim iz lastne izkušnje, da se dobe med njimi posamezne, ki lahko z vsako italijansko ali minorko konkurirajo. Obžalovanja vredno je, da smo z zanikrno rejo privedli našo kokoš v mnogih krajih na popolne slabiče; vse je degenerirano. Marsikatera vas ima prav pravcate srako-perje namesto čvrstih kokoši. Ljudje se ne brigajo za plemenenje svojih živali, ker polagajo vse premalo važnosti na perutnino, ki je prava pastorka v živinoreji. Še ta mali trud, ki si ga vzamejo, je skrajno površen in nepraktičen. Da ni naša kokoš popolnoma propadla, se imamo zahvaliti edino ugodnemu podnebju in ugodnim krajevnim razmeram. V drugih krajih pa, kjer je kaj več smisla za umno perutninarstvo, se je ohranilo domače pleme še prav dobro. Kjerkoli je domače pleme še krepko in čvrsto razvito, in nam daje zadostno število in ne predrobnih jajec, tam naj se to pleme goji dalje, ker se da povzdigniti na višjo stopinjo, kakor bom v nadaljnem članku pojasnil. Glavni moment za rejo dobrega domačega plemena je njegova utrjenost proti zimi in mrazu. 165 Imamo dobra tuja plemena, katerih vzreja pa je silno težavna, ker ne kljubujejo našemu podnebju in mlade živalce ne preneso mrzlih spomladanskih dni brez zlih posledic. Na vsak način se da domače pleme zboljšati. To pot svetujem le tam, kjer je še zdravo in dobičkanosno domače pleme. Prav gotovo pa je, da dosežemo z križanjem oziroma vpeljavo čistokrvnih plemen prej in sigurneje naš cilj, namreč dobro pleme, ako smo le pravo in kraju ter razmeram primerno izvolili. Oe pa imamo boljše pleme pri rokah in smo prepričani, da nadkriljuje domače, tedaj si bomo gotovo raje pomagali ž njim, kakor pa poplemenjevali domače z odbiranjem. Perutninar mora to sam preso-jevati. Kjer je domače pleme že slabotno in degenerirano, tam si bodemo gotovo morali pomagati z tujim; nasprotno pa je odbiranje domačega najceneje, tako rekoč brez stroškov. Dobro domače pleme zavreči bi bilo pač nespametno, ker je poleg dobička-nosnosti tudi že aklimatizirano, to se pravi, navajeno podnebja našega. Druga pot, ki nam ustvari dobro perutnino, je križanje raznih plemen. Gotova in nepobitna resnica je, da ima zarod iz križanih plemen najvišjo plodovitost in nam da najbojših jajčaric. Toda križanje se mora vršiti z vso previdnostjo. Te vzamemo pravi materijal za križanje, si vzredimo najboljšo perutnino. Kaj se da doseči z vstrajnim križanjem, ki se mora vršiti po gotovem načrtu, nam dokazujejo razna plemena, ki so nastala potom križanja. Da je bilo mogoče toliko plemen potom križanja vstvariti, so se morali prijeti tega trudopoluega dela perutninarji, katerim je nauk o reji na pleme (Züchtung) popolnoma znan in ki so imeli na razpolago bogat matarijal prve vrste. Pri tem pa je bilo treba časa, potrpljenja, poskušenj in žrtev toliko, da si mi ne moremo predstavljati tega. Za ustvarjenje novega plemena potom križanja, kar Nemec imenuje „Durchzüchtung“, je treba celega moža — strokovnjaka, temeljitega premišljevanja, železne vstrajnosti in mnogo skušnje. Vidimo, da to ni tako lahka stvar. Kajti jedno pleme mora imeti vse lastnosti in znamenja, barvo in drugo povsem kot skupno last plemena in vsaka posamezna žival mora imeti vse te lastnosti in vnanja znamenja svojega plemena, kateremu pripada. Naša gospodinja pa ne bo gledala na to, če ima vsaka žival ta plemenska znamenja. Je vse eno, če je perje belo ali rujavo, če je greben tak ali tak, samo da je žival dobra in koristna za gospodinjstvo. Zunanja znamenja so postranska stvar. Kaj pa hočemo doseči z križanjem? Znano je in dokazano že ne-brojnokrat, da plemene živali preneso svoje dobre in zlate lastnosti na svoje mladiče. Ako si izberemo samca dobrih lastnosti, posledujejo jih mladiči za njim. Z križanjem se da resnično doseči čudovita plodovitost v nesenju jajec. Take mladiče, ki izvirajo iz križanja, imenujemo bastarde. Potom križanja smo osvežili kri, pomnožili plodovitost in tako izboljšali svojo perutnino. Kaj pa z bastardi? Ali ti preneso zopet dalje na prihodnji zarod svoje lastnosti? O tem nas uči skušnja v Nemčiji. Tam je domače pleme degeneriralo popolnoma. Država in zadruge so nakupile raznih tujih petelinov, katere so razdelili v silnem številu med kmetovalce. Tedaj se je pisalo povsod o križanju kot edinem vspešnem sredstvu za izboljšanje in izpopolnjenje perutnine. Toda ti slavospevi so kmalu utihnili. Nekateri petelini sploh niso bili po svojem plemenu primerni za križanje, na kar so posledice izostale. Gospodarji se pa niso brigali za zakone in pravila o podedovanju lastnosti. Kmalu je bilo vse hvale konec. Prvi bastardi so bili res izvanredno plodoviti, a ta plodovitost je kmalu ponehala in nazadnje so bili poznejši zarodi brez vrednosti. Kaj je temu vzrok? Na prvi zarod je prenesel samec svoje lastnosti, a njegovi bastardi so te lastnosti prejeli le kot nekaj posojenega, 166 — tedaj začasnega. To začasno izposojeno lastnost pa z časoma potomei izgube popolnoma. Vse dobre lastnosti preneso na mladiče le popolnoma poplemenjene plemenske živali, katerim so prišle že v kri in meso. Rekel sem, da stari preneso na mladiče le one lastnosti, katere so njimi lastne. Iz tega pa sledi, da jih preneso le na ta način, kakor jih sami imajo. Ako smo jih z umno rejo prenesli stalno na mladiče, da je to njih stalna last, takorekoč stalno plemenu vlili, potem smemo pričakovati, da se te plemenu stalno vkorenjinene lastnosti dajo prenašati stalno od roda na rod. Cesar pa žival stalno nima, tudi stalno oddati ne more. Ce so pa gotove lastnosti le nekaj prehodnega, je pa odvisno le od slučaja, v koliko se tiste podedujejo. Križanje je resnično zelo dobro in nam pri pravem ravnaju da potomce ne le z dobrimi, temveč z napopolnejšimi zmožnostmi glede plodovitosti. Toda perutninar se mora neprestano truditi, da te lastnosti v rodu stalno ohrani, da jih tako rekoč stalno vcepi novemu plemenu. To pot priporočam prav toplo vsem perutninarjem, ki imajo veselje do stvari in potrebno spretnost v križanju plemen. Ta pot je tudi potrebna in umestna, ako je domače pleme postalo nič vredno in slabotno. Tretji način, da pridema do dobre perutnine, je reja čistokrvnih plemen. Ta plemena s prirojenimi jim lastnostmi bom posebej opisoval. Rečem le toliko, da ni vse zlato, kar se sveti; trgovci in špekulantje hvalijo vsako blago preveč. Res imamo nekaj plemen, n. pr. la flčche, creve coeur, houdan, cohinhina, brahma i. t. d., katere je res veselje pogledati. Toda pustimo to veselje ,,športsmanomu, ki imajo denar in z lepo živaljo nedolžno zabavo. Ravno med temi plemeni jih je mnogo, ki našemu gospodarstvu nikakor ne ugajajo in našim zahtevam ne odgovarjajo. Poleg tega je vzreja mladičev silno težavna. Nekatera plemena sploh ne moremo prištevati koristnim, druga imajo pa dobrih lastnosti prav malo in sploh ne toliko, da se njih reja rentuje. Nedostaje jim še mnogo, da bi se reja izplačala. Ravno potom križanja so mislili slabe lastnosti tem plemenom odpraviti. Težko je dobre lastnost vcepiti, ravno tako težavno je tudi slabe odpraviti. Vse je odvisno od materijala, ki nam je za poplemenjevanje na razpolago. Pri nekaterih plemenih nedostaje le prav malo, da ne odgovarjajo vsem zahtevam, katere perutninar stavi na nje. Italijanska je res najboljša jajčarica, a so mladiči jako mehki, pa tudi stare prezimujejo na mrzlem jako slabo. Isto velja tudi o dobri jajčarici, po imenu minorka. Ta je tudi za meso dobra. O italijanski trdijo, da je njeno meso slabeje kakovosti in manj vredno. Nasprotno so mi zatrjevali voditelji zarodov v Halle in v Linzu, da se da meso prav dobro izboljšati z hrano in pitanjem. Tudi mehkužnost se da s časom odpraviti in živali privaditi podnebja in jih utrditi. Take pomanjkljivosti je mnogo lažje odpraviti, nego iz slabega materijala ustvariti dobre in koristne živali. Vsak praktičen živinorejec bode raje gojil dobre lastnosti in jih skušal ohraniti, nego se trudil z ustvarjanjem novih, ki živali še niso lastne. Ravno v tem smislu imajo čistokrvna plemena mnogo prednosti pred križanimi. Druga važna prednost čistokrvnih živali je ta, da imajo dobre lastnosti že stalno v rodu, križane pa imajo le slučajno zmožnost, da svoje lastnosti preneso na mladiče. Pri križanju se ima perutninar boriti mnogokrat ravno z nasprotujočimi si lastnostmi. Ako se mu posreči, da jedno ali drugo lastnost v bastardih zatre, še ni rečeno, da jo je tudi stalno odpravil. Ta spi v bastardih in čaka le časa, da se vnovič z vso močjo razvije in pride na dan. Kolikokrat vidimo pri otrocih, da se pojavi v družini otrok, ki ima vse lastnosti, večkrat tudi telesno podobnost svojih dedov. Ko se obude slabe lastnosti prednikov, pade pleme zopet na prejšnji nivo. Vsled tega je toliko pojavov slabih posledic pri križanju, ako živinorejec ni znal dobrih lastnosti v zarodu obraniti in obdržati, slabih pa zatirati. V prejšnjih časih so v drugih krajih — pri nas na Kranjskem se se danes ne pečamo racionelno z perutninarstvom v splošnem — pripočali križanje posebno iz vzroka, ker so bile čistokrvne kokoši predrage, še celo dobiti jih ni bilo, kaj še le, da bi bilo mogoče razširjevati jih med kmetovalce. Hoteli so si pomagati z križanjem. Danes je to že celo pri nas mogoče, da si nabavimo čistokrvnih kokoši po precej zmerni ceni. Svarim pa odločno pred nakupovanjem čistokrvnih plemen, ako ista niso se pri nas preizkušena, ker jih bo našemu gospodarju le malo ugajalo in ga ne bodo zadovoljile. Vihranje z plemeni je pa drag šport brez končnega vspeha. Sedaj nastane vprašanje: Katera pot je najboljša? Po katerem načinu pridemo do zaželjenega smotra? Kdor je pazno čital ta sestavek, bo odgovoril na to vprašanje sam: Vsaka pot nas privede do cilja, ako imamo na razpolago dober materijal, ako so krajevne razmere ugodne in se vjemajo z našim smotrom in slednjič, ako ima perutninar sam veselje in potrebne zmožnosti, združene z vstrajnostjo. Našim okoliščinam bo pa gotovo najbolje ugajala druga pot, namreč da si zbolj-šujemo domače, razmeram in podnebju privajene in krepke samice z križanjem dobrih, čistokrvnih samcev. Ker pa sem navedel tudi zle posledice pri neprevidnem ravnanju z križanjem, hočem k sklepu podati kratko navodilo za vzrejo domačega plemena potom križanja po čistokrvnih samcih. Odberemo si najboljše jajčarice z krepko razvitim životom. Samice morajo imeti že početkom marca, ob ugodnem vremenu že februarija pašo na prostem. Pašnik mora biti ali na samoti, ali pa tako zavarovan, da ne pridejo tuji in zanikrni samci do samic. Odbranim samicam preskrbimo čisto- krvnega in krepkega samca, ki ima najboljše lastnosti. Ker je treba tudi čistokrvno pleme izboljševati vedno in vedno, moramo izbirati vedno najboljše med dobrim. Iz tega je razvidno, kako težavno je nakupovanje ple-mene živine, če nimamo vpogleda v zmožnosti posameznih živali in koliko se vrže denarja proč za malovredno živino, ki se nahaja tudi v čistokrvnem plemenu. Za valjenje vzamemo samo jajca od teh odbranih samic, ki so oplojene po čistokrvnem samcu. V drugem letu porabimo za pleme ravno te samice in tistega samca, še celo v tretjem letu jih lahko obdržimo z dobrim vspehom. Kakor hitro se pa pokaže potreba, da nam je nadomestiti samice z drugimi in mlajšimi, si izberemo nakrepkejše in najlepših oblik, ki morajo biti že dve leti stare. Ta starost je potrebna za krepek in močan zarod, drugič smo pa v prvem letu spoznali plodovitost samice in druge njene lastnosti. Mimogrede omenim, da je samica v drugem letu najplodovitejša. Ako je bila že v prvem dobra jajčarica, bo toliko boljša z dvema letoma. Te samice si izberemo iz domače reje, to je potomce zgoraj omenjenega debla. Ker pa je samec novemu zarodu oče, ga moramo odstraniti in nadomestiti z novim. Novi samec mora biti istega plemena, iste barve in zmožnosti kot njegov prednik, a biti mu ne sme soroden po krvi, saj v najbližjem sorodstvu ne. Menjava samca je izvršiti iz dveh vzrokov. Prvič je postal prvi že prestar, drugič je pa v najbližjem sorodstvu — kot oče novih plemenih samic — neraben in degenerira zarod. Novo nabavljeni samec lehko ostane zopet 2 do 3 leta pri hiši. Tu in tam pa tudi lehko vzamemo izjemoma doma vzrejenega samca za pleme, ki je posebno čvrst in živahen. Dvakrat zaporedoma pa je plemenjak iz domačega gnezda že neraben in škodljiv. Ves čas našega križanja pa moramo dobro paziti na samice in vsako torej od- straniti, ako nima vseli lastnosti dobre ple-mene živali, ali pa njena jajca rabiti le za kupčijo oziroma kuhinjo. Z takim ravnanjem si ustvarimo polagoma skoraj čistokrvno domače pleme, ki lehko tekmuje z najboljšimi tujimi plemeni. Poleg tega ima tako pleme neprecenljive momente. Tako vzrejeno pleme je produkt domače zemlje in je vsled tega podnebju prilagođeno; zato lahko kljubuje vremenu in ostane zdravo in ni podvrženo raznim boleznim, kakor tuja importirana plemena. Zametavanje vsega domačega, kar je dobro, nasprotno pa importiranje tujega, večkrat pri nas nepreizkušenega ne sme postati manija. To naj ostane šport premožnih ljudi in naloga preizkuševalnih postaj za plemeno živino, našemu kmetu pa prizanesimo z takimi poskušnjami. Zupan. Vestnik Zadružne Zveze. Koroški pododbor Zadružne Zveze v Ljubljani je na binkoštni pondeljek dne 16. maja priredil v Pliberku v ondotnem „Narodnem domu* velik zadružni shod, ki si ga je udeležilo nad 300 kmetov iz bližnje in daljne okolice, med njimi več županov iz Spodnje Podjune. Na shodu so govorili msgr. Val. Podgorc o vprašanju „v čem morajo Korošci v gospodarskem oziru najbolj napredovati“, dalje ravnatelj Traven, živinorejski inštruktor Krištof in poslanec Grafenauer. Shod se je dobro obnesel in je upati, da je s to prireditvijo zadružna misel dobila zopet trdnejših tal med koroškimi Slovenci. Poučni tečaj o zadružništvu, ki bo namenjen za bolj izobražene stanove, predvsem za duhovnike in učitelje, namerava prirediti Zadružna Zveza v Ljubljani tudi letos ob glavnih počitnicah. Tisti, ki se ga mislijo udeležiti, naj to kmalu naznanijo Zvezi. Obenem naj izrazijo tudi svoje želje glede časa, ki bi jim bil najbolj pripraven. Tečaj bo trajal en teben. 18. julija do 8. avgusta. Teden dni se bode poučevalo tudi o zadružništvu. Natančnejši podatki se bodo še razglasili. Zadružni pregled. Nove zadruge. V mesecu aprilu letošnjega leta so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge. Na Kranjskem: Kostanjevica (okrož. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica v Kostanjevici, r. z. z. n. z. Rovte pri Logatcu (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Rovtah pri Logatcu, r. z. z o. z. Sodražica (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga za Sodražico in okolico, r. z. z o. p. Brezovica (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Brezovici, r. z. z o. z. Gor. Logatec (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Gorenjem Logatcu, r. z. z o. z. Kostanjevica (okrož. sod. Rudolfovo), Glavna posojilnica za kostanjeviški okraj v Kostanjevici, r. z. z n z. Na Štajerskem: Hoče (okrož. sod. Maribor), Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah, r. z. z n. z. Celje (okrož. sod. Celje), Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, r. z. z o z. Na Primorskem: L i b ušn j e (dež. sod.Gorica), Mlekarska zadruga na Libušnjem, r. z. z o. z. V Dalmaciji: Maranovići na Mljetu (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. Vel al uka (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. Gradac (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga u. n. o. j. Podgora (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga v Podgori, u. n. o. j. Tu čepi (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga, u. n. o. j. Gruda u Konavlima (okrož. sod. Dubrovnik), Seoska blagajna za štednju i zajmove. Kmetijski tečaj za učitelje priredi de- Jugoslovanske zadružne zveze. Po po- želni odbor kranjski na deželni kmetijski šoli ročilu splošne zveze avstrijskih kmetijskih za-na Grmu. Tečaj bo trajal najbrž v času od drug na Dunaju je imela Zadružna Zveza v — 169 - Celju koncem leta 1909. 139 članic, pri Zadružni Zvezi v Ljubljani je bilo ob tem času 543 zadrug, pri goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev 70 zadrug, pri Zadružni Zvezi v Splitu 151 zadrug. Stanje članic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Gospodarske Zveze za Istro in srbske zadružne zveze za Dalmacijo v tem poročilu ni omenjeno. Srbsko društvo „Privreda“ v Sarajevu je osnovalo dosedaj čez 40 kmetijskih posojilnic, a njih namerava po raznih krajih Bosne in Hercegovine osnovati še kakih 150. Vse te posojilnice bodo urejene po Rajfajznovem ustroju. Kakor se kaže, bosti Bosna in Hercegovina kmalu prav gosto prepreženi z rajfajzenskimi posojilnicami, ker se tudi Hrvatje živahno gibljejo. „Srbska narodna organizacija“ je sprožila misel, da se osnuje, „Srbska centralna banka“ v Sarajevu z delniško glavnico 6 milijonov kron in naj bi s časom vsi srbski denarni zavodi v celi deželi postali podružnice te banke. Boj za napis na posojilničnem domu. Na Vorarlberškem si je neka rajfaznovka dala napraviti desko z napisom „rajfajzenska hranilnica.* Proti temu pa so se pritožile druge hranilnice in spor se je vlekel do zadnje instance. Najvišji sodni dvor je razsodil, da sme zadruga imeti na svojem domu napis, ki pa ima obsegati popolno tvrdko zadruge. Rajfajznovke in druge gospodarske zadruge v Galiciji. Že okoli 1. 1860 se je bilo v Galiciji pričelo ustanavljati samopomočne zadruge, največ posojilnice po Sulce - Deličevem vzoru. Koncem 1. 1908 je bilo teh posojilnic 912. Pravo zadružno gibanje se je pa pričelo šele v zadnjem desetletju, ko je 1. 1890 v Cerni-hovem bila ustanovljena prva rajfajznovka, katerih število je 1. 1899 znašalo še le 26. Ko pa je deželni odbor prevzel nad rajfajznovkami nadzorstvo, je število rajfajznovk hitro rastlo. Bilo jih je: 1. 1900 63 prirastlo , 1901 111 48 „ 1902 177 66 „ 1903 256 79 „ 1904 348 92 „ 1905 446 98 „ 1906 558 112 „ 1907 668 110 „ 1908 818 150 „ 1909 1031 213 L. 1908 se je delovanje rajfajznovk raztezalo po 2971 občinah s 3,990.000 prebivalci. Upravo vodi načelstvo, obstoječe iz 5—7 članov, in nadzorstvo, obsegajoče 6—12 članov. Kot predsedniki delujejo največ duhovniki in kmetje, kot blagajniki kmetje (405) in učitelji (212). Članov so rajfajznovke imele 163.915. Deleži so lOkronski in je bilo na deleže vplačano 1,420.970 kron. Rezervnih fondov so imele vse rajfajznovke 1,224.447 kron. Pri 818 posojilnicah je bilo 1. 1908 naloženih 30,712.680 K. Največ vlog imajo posojilnice v zapadni Galiciji (73'80/0) Posojil so imele rajfajznovke dovoljenih 32842.305 kron. Od posojil je 347 posojilnic pobiralo 6°/0, 376 posojilnic ö'/z0/«), 65 posojilnic pa 5—53/4°/o obresti. Obrestna mera za hranilne vloge se giblje med 4^2 do 5°/o. Mlekarskih zadrug je 1. 1908 bilo 22, 1. 1909 že 50. Skladiščnih zadrug je delovalo 13 in so imele 1,102.113 K prometa. Največja zadružna zveza v Avstriji je „osrednja jednota čeških gospodarskih zadrug v kraljestvu češkem“ v Pragi. Koncem 1. 1909 je štela 1758 zadrug, med njimi 1393 rajfaj-zenskih hranilnic in posojilnic, 18 skladiščnih, 43 mlekarskih, 27 nakupovalnih in prodajalnih, 29 živinorejskih, 173 strojnih zadrug i. t. d. Zveza je imela lansko leto skoro 200 niiljonov kron vsega prometa. V blagovnem oddelku se je zvišal promet napram prejšnjemu letu za okoli 4 milijone kron. Zveza je prodala 1500 vagonov superfosfatov in drugih mešanih gnojil, 1020 vagonov Tomaževe žlindre, 133 vagonov čilskega salpetra in okoli 60 vagonov apna za gnojenje. Poljskih pridelkov je Zveza prodala 1157 vagonov v vrednosti nad 2 milijona kron, med tem vojni upravi 574 vagonov za 825.000 K. Gospodarske drobtine. Vinogradniški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. B. Skalicky priredi tekom meseca junija t. 1. več praktičnih tečajev za vinogradnike, pri katerih bode poučeval v zelenem cep'jenju in poletnem obdelovanju trt ter odgovarjal na vsakovrstna strokovna vprašanja. Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in zato le ob ugodnem vremenu. Vsak, kdor se jih misli udeležiti, prinese naj seboj ob določenem času na kraj pouka dobro nabrusen nož, nekaj trtnih mladik in nekoliko gumijevih vezi. Taki tečaji se bodo vršili: 1. v torek, 7 junija ob 8 uri zjutraj v Tančigori, 2. » » V V ,, 3 „ popoldne na Vinici, 3. „ sredo, 8 n , 8 „ zjutraj na Preloki, 4. „ četrt. 9 it * 8 « » * Vrhu, 5. n , 9 v n 3 » pop. v Radencah, 6. „ petek 10 n . 8 „ zjutraj Starem trgu, 7. „ n 10 v . 3 „ popoldne v Dolu, 8. „soboto 11 n „ 8 , zjutraj v Čepljah, vse na Belokranjskem. 9. v pond. 13 junija ob 3 uri popoldne v Saje-nicah pri Čatežu, obč. Velika Loka, 10. v torek 14. junija ob 3 uri popoldne v Vi- njemvrhu, za obč. Škocijan in Belacerkev. 11. v sredo, 15 junija ob 9 uri zjutraj v Borštu, obč. Ajdovec, 12. v četrtek, 16 junija ob 8 uri zjutraj v Križki gori, obč. Žužemberk, 13. v petek, 17 junija ob 8 nri zjutraj v Valični vasi, obč. Zagradec, 14. v soboto, 18 junija ob 9 uri zjutraj na Ko- pačiji pri Primskovem, 15. v ponedeljek, 20 junija ob 3 uri popoldne v Št. Janžu, in 16. v torek, 21 junija ob 9 uri dopol. v Radečah, vse na Dolenjskem. Natančen kraj pouka (goro in vinograd) zvedo vinogradniki po oklicu županstev. Zaradi velike koristi tega pouka za vinogradnike, želeti je obilnega obiska teh tečajev od strani vinogradnikov. Oddaja zelenih cepičev. Kakor vsakoletno, se bodo tudi letos brezplačno oddajali zeleni trtni cepiči iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem in sicer: dne 9. junija na Slapu pri Vipavi, dne 13. junija v Kostanjevici in v Črnomlju in dne 14. junija v Novem mestu, vselej ob 8. uri zjutraj. Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj se vsaj en teden poprej pri delovodju dotične trtnice pismeno ali ustmeno ali pa naravnost pri c. k. vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Rudolfovem. Na dan oddaje naj pride vsak pravočasno po naročene cepiče. Prosilcem, ki se pravočasno ne oglasijo, se odda le toliko cepičev, kolikor jih bode še preostajalo. Tehtnic* za živino je najpotrebnejše orodje v kmetijstvu. Malo je bržkone kmetov, ki bi hoteli prodajati žito, mleko, surovo maslo, maslo, krompir itd. »po čez*, temveč se prodaja skoro že izključno po teži, po meri. Zakaj tudi ne tako pri živini? Pri mnogo dražjem prodajanju živine se zanaša mnogo kmetovalcev na prodajo po cenitvi, »po čez“. Toda malo jih je, ki bi bili zmožni, samo približno prav ceniti težo svoje živine, in posebno velja to za manjše kmete. Nasprotno pa imajo mesarji in živinski trgovci, ki potrebujejo vsak dan en ali več komadov živine, mnogo izkušnje v cenjenju živine, ter bodo to izrabljali gotovo v svojo korist. Proti takemu oškodovanju je samo eno sredstvo, namreč določitev teže s pomočjo tehtnice. Pogled na tržna poročila in približna cena živine se da lahko izračunati. Zavoljo tega bi morala v vsaki občini biti tehtnica za živino. Taka tehtnica je gotovo orodje, ki se najhitreje izplača. Mnogo koristi tehtnica tudi kmetom, ki se pečajo posebno s pitanjem. Uspešno pitanje je namreč samo mogoče z večkratnim določevanjem prirastka na teži. Koliko vina se je pridelalo po celem svetu leta 1909? Francoska je pridelala 63 milijonov hi, Italija 41, Avstrija 4.5, Portugalska 3.1, Rusija 2.4, Čilska 2.3, Grška 2.2, Ogrska 1.92, Nemčija 1.9, Rumunska 1.7, Turčija 1.5 Zedinjene države 1.5, Bulgarska 1.2, Argentina 1.1, Švica 1, Srbija 0 65, razne države 1. Skupaj torej okroglo 430 mil. hi. Koliko ie domačih živali na svetu? Gospodarsko ministerstvo v Waschingtonu je izdalo v svojem uradnem listu zanimivo statistiko o številu koristnih četveronožcev na vsem svetu. Po tem izvestju je na zemlji 580 mil. ovac, 95 mil. konj, 7 mil. mul, 8 mil. oslov, 100 mil. koz, 21 mil. bivolov, 2 mil. kamel in 150 mil. prešičev. Največ prešičev je v Združenih državah, to je 50 mil., torej ena tretjina vseh prešičev na svetu. 10 zapovedi živinorejca: 1. Krmi redno; drži se točno vedno istega časa in pokladaj vedno enako veiiko krme. 2. Napajaj redno in zadostno; voda naj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla; vroča živina ne sme piti vode. 3. Nikoli ne preobkladaj živine z delom. 4. Ne pokladaj nikoli plesnjivega ali ne-osnaženega sena in slame. 5. Izkušaj strupene in škodljive rastline po travnikih in pašnikih, kolikor moreš, uničiti 6. Varuj živino po možnosti pred solnčno vročino, pa tudi pred dežjem; ne puščaj je ležeče na mrzlem ali mokrem tlaku. 171 7. Prehod od ene krme k drugi izvrši počasi. 8. Povsod zahtevaj kar naj večjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da je živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hlevu čist in svež, a varuj živino pred prepihom. 10. Vedno pazi na posle, da z živino ravnajo, kakor jim po svojem najboljšem znanju ukazuješ in ne dovoli jim, da delajo po svoji glavi. Proti terminski kupčiji. — Pretekli teden se je ustanovila v Pragi zveza češkoslovanskih mlinarjev. Zborovanja so se udeležili nemški mlinarji iz Ceske in Moravske. Zborovalci so se soglasno izrekli proti terminski kupčiji na budimpeštanski borzi in proti dolgotrajnim zaključnim kupčijam z moko. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da se postavno določi, da velja dobavna doba za vse mlinske produkte samo trimesečni rok. Cene mlečnih izdelkov. Dunajska borza za sirovo maslo, dne 21. aprila 1910. Dohod blaga nekoliko večji nego prejšnji teden; kupčija bolj slaba; čuti je še vedno tožbe o kakovosti domačega masla. Dansko maslo je v ceni padlo in notira prosto Dunaj K 320'—; padajo pa tudi druge cene, ki so bile sledeče: 1 (čajno maslo) K 320—330; II. (čajno maslo) K 305—310; III. (namizno maslo) K 260 do 270; IV. (kmečko maslo a) K 230—240; V. (kmečko maslo b) —•—; kuhano maslo I. K 250—260, II. K 230-240. Dne 4. maja. Blaga dohaja zopet nekaj več kakor v prejšnjem tednu in kakor se kaže, se obrača tudi kupčija nekoliko na boljše. Kupčija v aprilu je bila splošno mrtva in je bila boljša celo v mesecu marcu (zaradi velikonočnih praznikov). Presenetljivo nizke so zahteve za nizozemsko maslo, ki se gibljejo od 270 do 290 K. Cene so v obče ostale neizpremenjene, kakor prejšnji teden. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5 junija 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaklučka za 1. 1909. 3. Volitev nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5 Slučajnosti. Vabilo na deseti redni občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v torek dne 14. junija 1910 ob 5. uri popoludne v posvetovalnici Zadružne Zveze v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32. Dnevni red: 1. Poročilo uprav, sveta. 2 Potrjenje letnih računov in bilanc za leto 1910- 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev treh članov uprav, sveta*). 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Slučajnosti. Upravni svet. *) Po § 16 pravil so izstopili sledeči gospodje iz upravnega sveta, katerih triletna doba je potekla: Franc Leskovic, Ivan Röger stari in Franc Peterca. Vabilo k občnemu zboru Kmetijskega društva v Horjulu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 12. junija 1910 v stari šoli v Horjulu ob pol 5 uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5 Slučajnosti. Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Horjulu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 12. junija 1910 ob 3. uri popoldne v stari šoli v Horjulu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev. 2. Potrjenje letnega računa za 1 1909 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva in rač. pregledovalcev. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Posojilnico v Z ati či ni, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 12. junija 1910 ob 3. uri popoldne v šoli Zatičini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. — 172 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Raki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. junija t. 1 ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. • 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako ne bi došlo o določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. Vabilo na občni zbor Hranilnico in posojilnice v Borovnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo višil dne 5. junija 1910 ob 3 uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in obodrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Ce bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrovi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. junija 1910 ob 4. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva v Nmarji pri Kopru, registovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 8. junija 1910 ob 4 uri popoldne v prostorih Franca Ulčnika v Šmarji. Dnevni red: 1. Volitev načelstva, in sicer načelnika in njegovega namestnika. 2. Slučajnosti. Vabilo na XV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 5. junija 1910 ob 3. popoldne v hranilnični dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo čez pol ure na istem mestu drug občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal brezpogojno. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pod Kumom, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 5. junija 1910 ob pol 8. zjutraj v župnišču. Spored. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. N. p. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, registovane zadruge z neomejeno zanevo, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. junija 1910 ob '/üS uri popoldne v dvorani „Zadružnega doma“ v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na II. redni občni zbor Kmetijskega društva v Mengšu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. junija 1910 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3 Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. 173 — Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri I). M. v Polju, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5 junija 1910 ob uri popoldne hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1909 -t Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva ti. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Podzemlju, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. junija 1910 ob pol 8 uri zjutraj v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Poročilo o izvršni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veliavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. junija 1910 ob 3. uri popoldne v „turnčku“. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapismka o zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 12 junija 1910 ob 4 uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na II. redni občni zbor Občinske mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Vipavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, kateri se bo vršil dne 5. junija 1910 ob 4. uri popoldne na dvorišču župnišča v Št. Vidu št 58. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1909. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na III redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bučki, registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5 junija 1910 popoludne ob 3. uri v župnišču. Dnevni red 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Odbor. Poziv na redovitu glavnu skupštinu družinara „Seoske BI agu j ne za Štednju i Zajmove registrovane zadruge s neograničenim jamstvom u Otoku“, koja će se držati kot ureda u Nedjelju, dne 5. lipnja 1910 na 3. sata poslije podne dnevnim redom: 1. Priobćenje zadnjeg skupštinskog zapisnika i imenovanje dvaju ovjerovitelja ove skupštine. 2. Izvještaj Uprave 3. Odobrenje računskog zaključka za god. 1909. 4- Poslovne ustanove. 5. Slučajnosti Ako se nebi skupio dovoljni broj članova tada se pol sata kasnije drži na istem mjestu drugi obični zbor na komu se valjano zaključuje bio koji broj članova 174 — Bilanca Hranilnice in posojilnice v Hrenovicali, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 251 135 50 Inventar premični . . . 11279 Zaostale obresti posojil 3 2(it)'8ti Delež pri Zadruž. zvezi 1 000 — Delež pri „Ljudski posuj'‘ 4 — INaloženi denar (rez. zakl ) 4 557 53 Prehodni . . . 2000 — Gotovina 31. decem. 1909 763 87 Skupaj . . 262 840 55 Pasiva. K Deleži 1 955 - Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 149 410'17 Tekoči račun z zvezo . . 104 631'— Predplačane obresti posojil 500 26 Rezervni zaklad z obresti 4 557 53 Cisti dobiček .... 1 786 59 Skupaj . . 262 840 55 Denarni promet ... K 365 179 63 I ! 1 I 1909 . 372 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . . 391 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908 Aktiva. K Posojila 48191-80 Tekoči račun z zvezo . . 72 437'— Inventar premični . . . 350-91 Zaostale obresti posojil 82 13 Delež pri „Zadružni zvezi'* 1 000 — Gotovina 31. decembra 1909 4 561 39 Skupaj . . 126 623-23 Pasiva. K Deleži 204-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 124 963-73 Predplačane obresti posojil 11610 Rezervni zaklad .... 920 38 Cisti dobiček 419 02 Skupaj . . 126 623 23 Denarni promet ... K 187 637-71 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 89 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . . . 102 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Žabnicah, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 39 083-96 Tekoči račun z zvezo . . 6 002-— Inventar premični . . . 340-- Zaostale obresti posojil 5-62 Delež i ri „Zadr- zv/ v Lj 200'— Naložen denar 187 414-92 Del. pri „Zadr. zv/ v Celju 10 — Gotovina 31. decem. 1909 1 673-35 Skupaj . . 234 729 85 Pasiva. K Deleži 295- - Hranilne vloge s kapilali-zovanimi obrestmi 230 132-30 Predplačane obresti posojil 450 09 Rezervni zaklad . . . . 2 670 06 čisti dobiček .... 1 182 40 Skopaj 234 729 85 Denami promet ... K 275 178-47 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 57 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 ... 59 Bilanca Posojilnice v Makolah, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 394 875-61 Zaostale obresti .... Naložen denar: 5 900-— a) pri Zvezi .... 120 224 — b) pri posojilnicah 74 622-07 c) v poštni hranilnici 6 086 39 Deleži pri „Zadružni zvezi“ 2 000 — Državni pap;rji .... 1 395 — Prehodni izdatki .... 1 718 63 Inventar 1 416 47 Nerabljene knjižice . . . Vrednost posestva: 143 60 a) poslopij .... 27 974-— b) zemljišč .... 13 300 — Gotovina 31. decem. 1909 13 823-28 Skupaj . . 663 479-05 Pasiva. K Deleži 3 992 — Obresti deležev .... 25 50 Hranilne vloge .... 561 258 25 Kapitalizovane obresti . , 22 084 65 Predplačane obresti . . . 3 328 48 Posebna zaloga . . . 43 550-43 Splošna zaloga .... 28 41907 Čisti dobiček 820-67 Skupaj . . 603 479-05 Denarni promet ... K 498 88412 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 1465 Prirastlo Odpadlo . . . 53 Stanje koncem 1. 1909 . . . 1433 Bilanca Društva za štednju i zajmove, u Staromgradu, reg. zadr. s ogranič. jamstvom, s koncem meseca decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi 237 783 57 Tekući račun s svezom 500 157 — Inventar pokretni . . . 442-38 Zaostale kamate zajmova . 5 424-57 Dio kod „Zadruž sveze“ . 1 000 — Dio kod „Ljudske Posujil.“ 4 — Uloženo kod Pošt. štedion. 126 39 Pribrana 13 295 36 Gotovina koncem g. 1909 1 664 15 Skupa . . 759 897 42 Pasiva. K Djelovi Ulošci na štednju s kapit 35 240 — kamatama 704 629-44 Predplač. kamate zajmova 713-67 Neizplać. dividenda 1908 . 1-30 Rezervna zaklada s kamal. 13 295 36 čisti dobitak 6 017-65 Skupa . . 759 897-42 Novčani promet . . . K 942 855-55 Stanje članov začetkom g. 1908 . 292 Pristupilo ... 33 Izstupilo ... — Stanje koncem god. 1909 . . . 325 Bilanca Boljunskog društva za štednju i zajmove, reg zadr. na neog. jamčenje, s koncem meseca decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi 52 392 01 Tekući račun 4 965-63 Inventar pomični . . . 35-46 Zaostale kamate zajmova 2 985-43 Vrijednost tiskanica . . . 96-46 Zadružni dio kod Zveze . 1 000— Dio kod drugih zveza . . 60— Gotovina 31 dec. 1909 . . 2 113-46 Skupa . . . 63 648-45 Pasiva. K Djelovi 500 — Ulošci na štednju s kapita-lizovanimi kamatama 62 121-36 Rezervna zaklada . . . 760 06 čisti dobitak . . . . 267 03 Skupa . . . 63 648 45 Novčani promet . . K 117 536-08 Stanje članov začetkom g. 1909 . 111 Pristupilo Izstupilo Stanje koncem g. 1908 . . . . 123 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec april 1910. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila - £ Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno • — O 1! k’ V K V K V K V K V K V K V Artife .... 5238 24 5812 46 11050 70 4325 61 1862 04 2900 500 231 Bajagić . . . Barban . . . 5059 50 3552 70 8612 20 3400 — 2000 — 1551 — 90 — 229 Beram .... 4731 84 4346 56 9078 40 636 30 1148 41 1824 39 2429 26 123 Blagovica . . 6563 21 10160 59 16723 80 4075 — 6800 59 3360 — 200 — 234 Bled .... 35271 28 34859 26 70130 54 16915 — 9228 20 14972 — 15135 73 240 Bloke .... 25700 22 23498 75 49198 97 20188 — 9508 78 7700 — — — 399 Boh. Bistrica 36213 38 43235 84 79449 22 15400 15 8080 09 29510 — 2199 77 1ÖÖ Boljun .... Boljuncc . . . 10849 80 10812 94 21662 74 1580 — 25 12 9700 — 504 — — Borovnica. . . 40755 36 30779 69 71535 05 8789 10 18181 09 12410 — 5220 30 359 Boštanj . . . 4178 87 4527 46 8706 33 1938 36 1301 83 1000 — 880 84 111 Brezovica . . Bučka .... Buzet .... 12677 13 13519 58 26196 71 2550 275 85 3130 270 102 Bobovišce. . . 1531 50 1434 13 2965 63 54 — 770 — 46 — 546 — 54 Besnica . . . 3466 80 3310 46 6777 26 330 — 205 — 3040 — 2400 — 54 Buče .... Celje .... Cerklje.... 6102 30 4115 67 10217 97 6040 800 11 Cerklje pri Krš. 7397 78 8645 35 16043 13 3960 — 3030 76 2590 — 1826 12 245 Cirknica . . . 71880 63 70460 67 142341 30 19503 41 22146 36 43275 43 32454 32 667 Cirkovce . . . Col Čatež .... 49576 59 49104 02 98680 61 22714 48 34345 33 19020 4672 144 Češnjica . . . Čitluk .... Črmošnjice . . Črna gora . . 6671 46 8026 22 14697 68 3740 6803 45 1100 820 215 Črni vib . . . 8413 06 16092 97 24506 03 954 04 2269 25 13590 — 5080 — 234 Črnuče .... 8354 51 8180 22 16534 73 2850 — 728 50 5400 — — — 26 D. M. v Polju . 2486 74 3088 60 5575 34 2215 — 1679 80 1400 — 51 — 138 Dicmo H. s. b. . Dob .... 18843 02 18631 20 37474 22 2105 — 2813 21 8129 — 947 60 “248, Dobje .... 5453 89 5373 13 10828 02 1437 — 3132 61 730 — 30 — 66 Dobova . . . 8208 57 2613 21 10821 78 7932 53 1486 33 1115 — 100 — 159 Dobrepolje . . 21690 01 21482 75 43172 76 11863 27 12013 03 8412 35 6060 20 “Hi Dobrinj . . . 39496 78 38721 98 78218 76 12670 — 11624 04 12460 — 1817 48 458 Dobrova . . . Dobrna . . . 3198 — 3600 83 6798 83 2780 40 1920 83 — — 400 — 35 Dol 3288 50 3402 87 6691 37 1060 — 1220 — 400 — — — 70 Dolsko .... Domžale . . . Draga .... Dračevica . . . 8054 54 8781 54 16836 08 2479 — 4021 63 2640 — 930 70 13926 08 13497 68 27423 76 1910 446 60 _ 1989 61 58 Drniš .... 18443 82 16646 61 35090 43 5218 56 3162 24 9453 33 6365 28 624 Dubrovnik . . 74536 10 80953 95 155490 05 12704 71 23137 22 24355 — 21546 86 253 Dobrava p.Krapi 2097 12 1779 52 3876 64 1616 32 829 — 100 32 176 — Pre- Tzdn Iki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jernki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C 0) ■55 ~ K V K V K V K V K’ V K V 1 K V Dragatuš . . . 3067 38 2650 46 5717 84 3034 61 1383 35 240 45 Fara .... 9458 53 9648 23 19106 76 7580 — 4275 85 800 — 1312 — 156 Frankolovo . . 11920 71 5728 25 17648 96 5928 39 2648 50 1331 70 834 26 244 Gornjigrad . . 17615 56 15348 26 32963 82 12434 11 10126 10 2200 — 1000 — 90 Gore .... 3057 90 4879 92 7937 82 1402 1176 30 1200 — 1312 25 77 Gorje .... 12364 72 12895 17 25759 17 8981 20 6579 68 3120 — 3000 — 337 Gor. Logatec Gozd .... Gradac h. p. b. Gradac kod Drniš .... Gradac kod Makarska . . . Gradac s. b. 5255 5036 47 10292 11 700 4245 95 3020 01 200 Hinje .... 6961 50 6987 33 13948 83 2949 4576 48 400 — — — 46 Horjul .... 22531 09 22213 30 44714 39 5952 — 13408 44 7140 — 7902 — 372 Hrenovice. . . 24393 87 22801 24 47195 11 4364 20 14360 18 8208 50 17271 01 397 Hajdina . . . 7097 25 7367 04 14464 29 4112 3244 33 4000 — 622 19 124 Idrija .... Ig .... . Imotski . . . Izlake .... 33002 60 29907 47 62910 07 19719 39 8089 85 13742 26 11075 84 230 23507 07 19561 62 43068 69 18075 76 17768 99 1650 320 227 Jarenina . . . 2026 98 2362 16 4389 08 898 218 — 1140 — 976 76 205 Jesenice . . . 13499 09 13655 70 27154 79 5012 75 7261 99 2200 — 3380 — 209 Jelšane . . . 4916 85 4441 65 9358 50 3650 — — 4440 — — — 42 Kaštel .... 633 08 894 48 1527 56 — 800 — — — 20 — 88 Kaštel-Gomilica 3008 68 5333 80 9342 48 2662 2424 — 2988 80 322 68 79 Kamnik . . . Kanal .... Kandija . . . 173146 55 179653 90 352800 45 89358 63 79815 94 76370 52817 06 2184 Karojba . . . Kaštelir . . . 32312 82 28611 89 60924 71 16634 7892 16 10541 6837 234 Knežak . . . 14444 08 14002 45 28446 53 11150 42 6601 49 4160 — 2098 94 404 Kočevje . . . 19782 20 19646 41 39428 61 4525 — 5321 98 4000 — 6230 — Komenda . . . 29141 96 29001 82 58143 78 22924 54 18019 35 4400 — 1002 39 171 Koprivnica . . 2900 78 2311 31 5212 09 2060 — 1000 — 1200 — 500 — 82 Kranj .... 180871 41 184002 50 364873 91 74722 49 20541 22 17819 26 3117 08 186 Kranjska gora . 21956 77 19628 66 41585 43 10657 43 10534 21 9012 16 1105 — 343 Križevci . . . 77524 60 76309 45 153834 05 42689 60 39522 20 36440 — 6829 — 450 Krka .... 6834 84 7249 55 14084 39 4490 — 4116 55 2800 — 2020 — 156 Kropa .... 6573 19 6149 05 12752 24 1844 08 966 07 3000 — 1040 — 39 Kršan .... 4770 73 4340 26 9110 99 2317 81 130 46 4066 60 2238 17 206 Kruševo . . . 322 89 642 22 964 57 100 — — — 400 — — — 222 Konjice . . . 14321 52 13520 52 27842 04 9976 20 3910 34 5260 — 80 — 158, Krivodol . . . 340 85 261 18 602 03 2 — — — 200 - 300 — 92 Laporje . . . 12721 — 12677 — 2598 — 10201 — 1535 — noo — — — 511 Laško .... 10777 63 12839 51 23617 14 3907 — 6207 37 7074 — 2151 52 380 Leskovec. . 6765 90 6325 47 13091 37 1739 — 3477 86 2837 — 2252 — 458 Leskovica . . Ljubljana, Ij. pos. 3064782 38 3065274 05 6130056 43 490107 23 386246 50 113423 84 51855 61 2609 Ljubljana, vz. podp. dr. . . 479869 34 479912 92 959782 26 31342 11 174412 49 64934 37 43472 76 _ Loka .... Loški potok 7677 34 10054 66 17702 — 1900 — 2120 36 7700 — 70 — 210 177 - Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a O) JC K V K 1 V K V K V K V K V K V Luče .... 13384 11 13384 26788 11 8085 11792 99 1600 1600 27 Leše .... 4609,80 4556 — 9165 80 4602 — — — 200 — — — 27 Lanišče (Istra) . 13532 50 10368 79 23901 29 11672 14 793 32 2370 — 1625 — 72 Marija na Žili . 3281 32 3101.27 6382 59 1203 20 2522 — 560 — 610 — 83 Makarska . . . Makole . . . 31648 36 21270 43 52918 79 10465 01 11993 90 360 5244 30 Mali Lošinj . . 39584 79 38594 26 78179 05 14447 55 20752 33 16249 21 8715 15 430 Marenberg . . Maribor Sp. Lj. P. Medulin . . . 12835 23 12527 39 25362 62 1452 5147 40 6792 06 5663 65 +3 Mengeš . . . 21336 52 24351 13 45687 65 9173 08 12310 16 11790 — 909 — 480 Mirna peč . . 12793 53 12427 74 25221 27 7181 60 4596 10 1880 — 2102 96 60 Mirlovič- Zagora 2480 51 1445 85 3926 36 460 — — — 1404 47 2001 40 500 Mokronog. . . Moravče . . . 19555 64 19067 50 38623 14 5370 8296 26 2780 4600 !76 Mošnje .... Mozirje . . . 6644 63 5151 71 11796 34 5006 10 1910 19 3160 1260 _ 124 Motnik . . . 8383 93 9071 1 1 17455 04 4040 — 2770 11 3500 — 2700 ~ 39 Mozel .... 3900 — 4084 66 7984 66 1493 .— 3072 75 400 — — — 33 Nadin .... Naklo .... 5480 51 4150 71 11831 22 2448 74 1335 79 800 3000 93 Nerezine . . . Nova cerkev . . 1389 36 1920 23 3309 59 1277 20 140 100 37 Novalja . . . Omišalj . . . 13633 49 15857 82 36007 09 12447 55 10700 75 4032 89 631 05 184 Otok (Han) . . 7655 22 3892 11 11548 13 400 — 2100 — 1180 — 575 — 139 Predloka . . . 1896 14 838 05 2231 19 260 — — -- 600 143 26 76 Petrovče . . . 16752 06 17219 92 33971 98 1040 — 2711 27 700 — 655 — 81 Pišece .... 6327 02 6109 89 12436 91 2398 — 1593 75 4460 97 70 130 Planina-Studeno 3981 19 3317 07 7298 26 1876 60 1771 72 1500 745 - 195 Pločice-Konavlje 40599 90 35561 76 76161 66 25656 — 7284 49 12935 5257 18 116 Podbabje . . . 2553 17 2800 — 5353 17 2110 — 2600 — 200 — 443 17 439 Polhov gradeč . 36344 28 35986 56 72330 84 5858 — 13484 82 22400 — 10280 - 170 Poljane . . . 38579 02 35759 08 74338 10 12407 — 19243 86 14820 — 16796 — 448 Poljčane . . . 2559 53 1779 71 4339 24 1410 01 1283 — 460 8 — 103 Pomjan . . . 9810 83 9433 42 19274 25 2104 59 3101 — 5969 57 4766 — 290 Postojna . . . 4795 21 4576 87 9372 08 3259 — 20 — 1540 495 — 115 Ponikva . . . 3785 96 11174 87 16960 83 4734 35 6573 37 — — 895 — 80 Sp. Polskava. . 5607 23 5301 08 10908 31 5020 — 4600 — — — 125 — 85 Preddvor . . 10586 35 9705 27 20291 62 6200 — 1004 96 4180 240 — 109 Preska . . . 12446 58 12076 15 24522 73 5404 20 4182 98 5950 990 — +« Prihova . . . 6257 35 6414 71 12672 06 4242 64 3149 72 920 300 — 81 Proložac . . . Prosek.... 7365 16 11198 46 18563 62 720 19 7990 3503 514 Punat .... 17222 78 17150 89 34373 67 11694 — 9562 99 6800 710 — 98 Podzemelj . . 517 99 24 94 542 93 350 — — — — — — — 47 Podčetrtek . . 1444 80 1345 42 2790 22 1245 20 110 — 420 4 40 62 Rab 16628 40 27950 99 44579 39 5490 13180 10 5050 3228 40 594 Radeče . . . Radoviča . . . 10628 17 11116 22 21744 39 1696 658 21 10250 200 118 Rajhenburg . . 23652 92 22527 73 46180 65 6063 95 2476 20 19532 — • 52 - 205 Rečica .... 23399 36 19650 78 43050 14 12162 28 14595 16 5020 — 3620 405 Ribnica . . . 73609 96 57667 83 131277 79 36687 20 22359 47 34020 — 29418 412 Rob . . . . 9523 73 8425 24 17948 97 2679 40 5040 59 3120 200 236 178 Pre- Ty.Hntlri Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov 1 Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K V K V K' V K V K V K V Rova .... 4230 64 4621 79 8852 43 1846 3232 66 358 720 239 Rovte .... 22976 90 21002 44 43979 34 9170 -- 10666 40 4200 861 91 234 Slivnica pri Celju 4034 59 3513 72 7548 31 1340 — 1768 15 1160 — 700 — 68 Svečina . . . 1964 81 2699 41 4664 22 1949 66 380 45 — — — — 27 Selca na Braču . 16114 08 15927 06 32041 14 1775 — 5473 98 1477. 26 1435 76 247 Selca p. Škof. . 17784 38 15622 76 33407 14 6356 94 6786 01 4700 — 2100 — 352 Semič .... Senožeče . . . 10949 48 9917 10 20866 58 1048 360 9600 362 Sevnica . . . 51033 70 46886 90 97920 60 27584 08 32925 6268 — 13579 96 2158 Slatina'. . . . Slivnica . . . 9043 98 8025 06 17069 04 7547 3404 82 600 1212 111 Sl. Gradec . . 24926 20 24323 58 49249 78 13193 91 10839 94 1000 — 705 50 234 Smlednik . . . 19398 31 21570 52 40968 83 6602 66 6543 82 13200 — 350 — 166 Sorica .... 11500 50 11816 80 23317 30 819 47 6753 76 — 7600 — 66 Sodražica . . . 27791 72 29287 94 57079 66 12828 91 5190 — 18800 — 1510 — 147 Split .... Srednja vas . . 33000 36 29574 42 62574 78 12247 6473 52 19930 18626 421 Staracerkev . . 13837 44 13254 18 27091 62 9806 04 1848 58 4900 — — — 70 Stara Loka . . Stari trg . . . Struge.... Studenci . . . Suhor .... Sutivan . . . Sv. Ema . . . 3161 15 1887 51 5048 66 1077 1100 1504 87 289 Sv. Ivan . . . Sv. Jakob ob S. 3950 3335 20 7285 20 503 2121 85 5550 700 203 Sv. Križ (Kastav) 1584 45 1645 13 3229 58 890 — 1512 63 120 — 450 — 130 Sv. Križ p Kost. 41963 03 42646 84 84609 87 4653 48 16603 94 15776 — 34108 59 — Sv. Križ p. Litiji Sv. Kunigunda . 5609 61 5529 81 11139 42 4502 1811 64 217 20 60 97 Sv. Lovrenc na Drav. polju . Sv. Lucija . . 679 78 293 64 973 42 63 64 600 132 Sv. Križ p. Trstu 5691 09 6336 96 12811 21 3853 70 160 — 6060 — 1104 15 136 Stoprce . . . 1840 91 623 42 2464 33 1380 69 442 08 180 — 353 — 65 Sv. Bolfenk v Sl. goricah . . 1665 07 1132 32 2797 39 3691 1050 6480 32 20 43 Sv. Bolfenk n. K. 11307 14 11019 02 22326 16 7254 12 6094 13 4660 13 747 13 64 Svetinje . . . 4367 89 6813 11 11181 2152 28 3055 15 2450 — 48 Št. Lovrenc nad Mariborom . . 4962 70 4984 14 9946 84 200 4805 33 50 41 Sv. Nedelja . . 133 78 580 60 714 38 — ' — — 550 — 82 40 198 Sv. Peter pri Novem mestu . . 5777 60 6175 80 11953 40 1442 1580 4560 180 113 Sv. Petar u Šumi 439 — 300 — 739 110 300 _ — — 310 90 86 Sv. Peter n. Mar. 6791 27 6991 91 13783 19 6532 10 387 34 3600 — 170 . - 48 Sv. Peter v S d. 9380 30 9979 12 19359 42 3300 87 8914 89 1000 — 2865 99 68 Sv. Trojica . . Št. Vid p. Vipavi 3915 44 5129 81 9045 25 3722 62 1259 77 1215 66 69 117 Št. Jošt n. Vrh. 18289 75 16014 87 34304 63 15811 38 65 49 2260 — — — 28 Šmarje. . . . 12062 06 11899 07 23961 13 5950 6757 79 5120 1900 — Št. Ilj p. Tur j . 5122 — 4783 70 9905 70 2114 74 2880 50 300 800 — — Št. Janž (Dolenj.) 2866 59 3145 26 6011 85 754 1266 73 1820 990 162 Pre- IzHntki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K V K V K v K V K 1 v K v Št. Janž na Dr. p. 8188 52 8291 12 16479 64 5771 75 1154 4050 2064 110 Št. Jernej . . . 27050 35 22756 22 49806 77 8845 58 5823 03 11550 4302 04 4 4 Št Jurij p. Kum St. Jurij p. Kr. . Št. Lambert . . 8860 29 8404 41 17270 70 8622 18 5393 45 34 Št Peter n. K . 52863 19 54513 99 107378 18 4940 44 8314 92 46120 — 36662 60 549 Št. Vid n. Ljub. Št. Vid pri Zatič. 29970 02 27916 22 57886 24 13770 20599 71 2000 504 Št. Vid p. Grobel. 1776 89 1506 — 3282 89 1727 — 736 770 — — 60 Škocijan . . . Škofja Loka . . 6924 87 8688 60 15613 47 4797 6330 30 300 104 Šmarje . . . 3584 63 5487 33 9071 96 2646 94 620 — 2770 676 — 100 Šmartno p. Litiji 26933 09 44329 42 71262 51 8166 13 19414 92 19726 1 .1390 — 305 Šmartno p. Šm. g. 16120 38 11761 27 27881 65 2566 30 2038 19 7700 — 4900 — 71 Šturije .... 11428 55 8687 56 20116 11 4622 — 3683 36 4790 — 2312 75 360, Šmarjeta . . . Št. Jur ob Tab. . 2352 63 3475 89 5828 52 1866 — 197 02 2770 — 400 — 137 19591 60 19035 05 38626 65 14016 40 10601 78 6350 — 340 — 89 Tinjan .... 2105 38 748 — 2853 38 1650 — — 856 — 386 50 252 Tomaj .... 8580 74 8507 32 70355 97 1357 30 2568 27 2820 — 300 — 608 Tomišelj . . . Trata .... 5862 80 6475 08 12337 88 6048 30 2270 21 440 22 Trebelno . . . 6052 42 7015 32 13067 74 3919 16 3081 09 3920 — 1886 56 300 Trilj .... 18011 02 14308 12 32319 14 2430 — 3686 66 6540 — 2516 — 839 Trnovo . . . 33583 86 32374 21 66968 07 20622 18 14268 17 17581 — 7028 04 885 Tržit: .... 11898 29 13906 94 25805 23 6120 32 7614 43 2286 — 810 — 210 Tržišče . . . Tučepi . . . 1966 15 1960 3926 15 260 400 359 142 Tunice .... 607 58 437 80 1045 38 320 — 428 19 — . — — — 49 Vič 1654 71 1180 31 2867 76 1129 06 144 26 1000 — 66 — 47 Vel. nedelja 6073 01 6402 24 12475 25 1287 — 1700 — 4700 — 70 — 98 Vabriga . . . Vače .... Velke Lašče . . 1175 60 1934 98 3110 58 389 40 1397 27 422 250 106 Vel. Lošinj . . Videm .... 2815 51 5882 24 8697 75 1319 2243 51 540 450 184 Vipava . . . Višnja gora . . 38892 88 35361 67 74254 65 10899 63 17465 03 11270 12512 97 677 Višnjan . . . Vodice .... 5219 31 5626 97 10846 08 462 1635 12 2615 19 3908 73 342 Vodice (Dalm.) . Vojsko .... 4238 15 4098 03 8336 18 1113 29 2226 72 1240 66 80 43 Vrbnik .... Vrhnika . . . 31238 58 13351 72 62590 30 16766 28 21190 99 865 1070 Vrlika . . . Vrvari . . . Vurbeig . . . 3061 99 2387 88 5449 87 1707 24 879 1500 350 75 Trebnje . . . 9228 50 11602 20 20830 70 4557 — 2579 — 7570 — 920 — 154 Zagorje ob Savi 41990 — 43052 78 85042 78 8629 47 5256 29 28650 — — — 92 Zagradec . . . Zaostrog . . . Zatičina . . . Zg. Besnica . . Zg. Tuhinj . . 13186 06 12803 28 25989 34 863 36 11824 - 900 — 369 40 +1 7618 13 6785 40 14403 53 3721 10 5691 30 1050 619 94 205 Zibika .... 2239 38 1229 60 3468 98 1860 250 210 96 180 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C