Glasnik SED 54|4 2014 99 Društvene strani Helena Rožman, Alenka Černelič Krošelj, Aleksandra Renčelj Škedelj bili povezani s problematiko šol in šolstva, kar je trenutno ze- lo lepo predstavljeno na občasni razstavi Ivan Lapajne. Učitelj, ravnatelj, publicist, Krčan in svetovljan (avtorica Alenka Černe- lič Krošelj). Delavnici sta bili izvedeni 6. julija (Krško v spominih njegovih prebivalcev) in 28. septembra (Krške šole). V okviru prve (na- črtovani sprehod po starem mestnem jedra Krškega zaradi zelo slabega vremena ni bil mogoč) so udeleženci obujali spomine na šolsko tablo in šolske klopi. V delavnico Krške šole – izvede- na je bila v okviru programa Dnevi evropske kulturne dediščine – pa so udeleženci, skladno s povabilom prinesli različne pred- mete, povezane z njihovimi doživetji v šolskem obdobju. Ob li- kovnih in drugih predmetih smo nato obujali spomine, ki so bili zaradi mešane starostne sestave udeležencev zelo barviti in so se časovno raztezali skoz vso drugo polovico 20. stoletja. Med udeleženci se je razvila živahna razprava o pomenu ohranjeva- nja takšnih spominov, etnologinji pa sva opozorili na pomen po- datkov, ki sicer oblikujejo posameznikovo življenjsko zgodbo, obenem pa so pomemben vir za raziskovalno delo etnologov in kulturnih antropologov. Delavnic se je udeležilo 15 udeležencev; zanimivo pa je, da smo pritegnili predvsem odrasle različnih sta- rostnih skupin. * Mag. Tita Porenta, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka, Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica. 4240 Radovljica, Linhartov trg 1, mestnimuzej@ siol.net; dr. Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnol. in univ.dipl. soc. kult., konservatorska svetovalka, ZVKDS OE Kranj. 4000 Kranj, Tomšičeva 7, mojca.tercelj@zvkds.si. Društvene strani Tita Porenta, Mojca Tercelj Otorepec* PO LOVSKIH POTEH OD PLANINE DO PLANINE POD JUŽNIM GREBENOM KOŠUTE NAD TRŽIČEM Slovensko etnološko društvo v sklopu izobraževalnega progra- ma vsako leto organizira tudi strokovne ekskurzije, ki smo jih pred leti poimenovali Rajže. S tem je želelo na pobudo in pod vodstvom naših kolegov etnologov v spoznati in doživeti raz- lične teme in terene. Sedanje vodstvo SED spodbuja tudi manj formalne društvene programe, namenjene druženju in sprostitvi. Med take vsekakor sodi tudi pohod po lovskih poteh od plani- ne do planine pod južnim grebenom Košute nad Tržičem, ki se je zgodil 30. septembra 2014 na pobudo letošnjih etnologov - abrahamovcev. Pridružilo se nam je 10 članov, od tega samo dve abrahamovki. Naše druženje smo začeli v Tržiču pred stolpnico, od koder smo se odpeljali mimo zaselka Slap in vasi Čadovlje do Dovžanove soteske. Čadovlje z Dovžanovo sotesko so za etnologe zanimive zlasti zaradi ohranjene Jamenšnikove domačije in sušilnice za lan in sadje. Domačija je bila zavarovana kot nepremična kul- turna dediščina skupaj s sušilnico za sadje. V njej so prvotno sušili lan. Jamenšnikova domačija je še danes ohranjena kot ka- ravanška dediščina stavbarstva. V prenovljeni sušilnici je bila v letih 1998 in 1999 urejena mozaična predstavitev Dovžanove soteske z naravnimi znamenitostmi in načinom življenja prebi- valcev tega območja s posebej predstavljeno nekdanjo sušilnico za lan (Tercelj Otorepec 1999). Dela v Dovžanovi soteski so se v naslednjih letih nadaljevala s sodelovanjem kranjskih območnih enot Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pri čemer smo povezali etnološko konservatorstvo z geologijo, biologijo in geografijo. Uredili smo gozdno učno pot od Jamenšnikove paštbe skoz gozdne združbe in zaselek Na Ja- mah do Doline, kjer je bila obnovljena stara šola. V njej je danes izobraževalno središče s priložnostnimi razstavami. V okviru Delavnica na Dolenčevem mlinu. Foto: Špela Rupar, Podlipoglav, 1 1. 6. 2014. Delavnica Krške šole. Foto: Maja Ivanišin, Krško, 28. 9. 2014 (Fototeka Mestnega muzeja Krško). Glasnik SED 54|4 2014 100 Društvene strani Tita Porenta, Mojca Tercelj Otorepec projekta Phare so bile izdelane nove informativne table, izšli sta tudi zloženki o življenju karavanškega človeka (Šubic in Tercelj Otorepec 2001; Šubic idr. 2006). Najprej smo se ustavili na parkirišču nad Dovžanovo sotesko, pod vasjo Dolina. Ogledali smo si geološki steber in kaskade Tržiške Bistrice, opozorili na geološko pot, ki je speljana tod mimo zaradi svetovno znanega nahajališča fosilov. Nad Dovža- novo sotesko je tudi Partizanska tehnika Kokrškega odreda, za katero skrbi Tržiški muzej, več o Dolini in Dolincih pa si lahko preberete v rubriki Knjižne ocene in poročila v tej številki Gla- snika SED. Naš drugi postanek je bil pod Bornovim gradičem Puterhof v Jelendolu. Leta 2008 je KS Dolina - Jelendol v sodelovanju s Tr- žiškim muzejem tu postavila informativne table. Ob njih smo se na kratko seznanili z zgodovino navzočnosti baronov Born, ki so bili od konca 19. stoletja pa do 2. svetovne vojne lastniki okoli 4000 ha gozdov nad dolinama Dolina in Ljubelj. Zgodba o ple- miški družini Born se začenja leta 1891, ko je baron Julijus Born (1840–1897), bančnik iz Berlina, kupil gozdne veleposesti in za- čel graditi osnovno gospodarsko infrastrukturo za gospodarjenje z gozdovi, izrabo vodnih sil in predelavo lesnih izdelkov. Njegov sin Friderik je na današnjem območju Ljubelja in Podljubelja spodbujal letoviški in lovski turizem; bil je drugi lastnik avtomo- bila na Slovenskem in začetnik avtomobilske alpske vožnje čez stari Ljubelj. Drugi sin, dr. Karl Born, je podedoval veleposest v Jelendolu, kjer je zgradil gozdno železnico in žičnici, v Tržiču pa žago, opekarno in elektrarno. Bil je tudi dolgoletni član občin- skega odbora Občine Tržič. Bornov grad (Sv. Katarina, tudi Pu- terhof), ki ga je zgradil že Julijus Born, je bil leta 1944 požgan, posestvo pa leta 1947 nacionalizirano. V okolici so do začetka 2. svetovne vojne nastale številne stanovanjske in gospodarske hiše za uslužbence na Bornovem posestvu. Naš pohod smo začeli pod planino Pungart. Pod južnim kara- vanškim grebenom Košute, ki na severni strani meji na sosednjo koroško dolino (Sele), je imel baron Karl Born znano lovišče, v katerem je gojil jelene, košute in kozoroge. Lovišče je bilo nekoč ograjeno z visoko ograjo, turistom prehod ni bil dovoljen. Tod so nastale tudi planine in lovske koče Dolga njiva (najbolj oddalje- na, vendar najlepše opremljena lovska koča), Tegošče, Pungart, Šija, Kofce in nekatere druge. Med najstarejšimi Bornovimi lov- ci na tem območju je bil Matevž Ahačič (1857−1926), ki je služ- boval kar 54 let. Lovska služba je bila težavna in nevarna zaradi številnih divjih lovcev. Zaradi logistično zahtevnejšega pohoda in nepredvidljivega vre- mena smo tokrat obiskali le Pungart in obnovljeno Dolgo njivo, čeprav so danes najbolj obiskane Kofce, največ pa se dogaja na Šiji, kjer so planinska koča, planšarija in koča tržiške Gorske reševalne službe (GRS), s steze pa smo daleč spodaj videli tu- di Tegoško planino. Obe planini danes upravlja pašna skupnost Brezje, ki na začetku junija na gorsko pašo pripelje krave. Nad sabo smo občudovali greben Košute z njenimi dvatisočaki Kla- divom (2094 m), Tegoško goro (2044 m) in najvišjim Košutni- kovim turnom (2133 m). Pogled proti juhovzhodu nam je segel do Kriške gore s Tolstim vrhom, na severno steno Storžiča in naprej na Krvavec in Kalški greben v Kamniško-Savinjskih Al- pah z Grintavcem, Skuto in Kočno. Na zahodu smo občudovali Dobrčo, v daljavi pa Julijske Alpe. Obilna malica z lovsko obaro, žganci in štruklji na Dolgi njivi nam je povrnila moč za pot nazaj do Pungarta, od koder smo se še pred mrakom varno in prijetno utrujeni spustili v dolino. Literatura KRAGL, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936, 107−116. PORENTA, Tita: Usoda družine Born. V: Jože Dežman in Hanzi Filipič (ur.), Vroče sledi hladne vojne. Meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945 do 1991. Celovec: Mohorjeva, 2013, 59−64. ŠUBIC, Tadeja idr.: Narava in človek. Tržič: Občina Tržič, 2006 (zloženka Phare projekta). ŠUBIC, Tadeja in Mojca Tercelj Otorepec: Kremenov konglomerat in življe- nje na njem. Tržič: Občina Tržič, 2001 (zloženka Phare projekta). TERCELJ OTOREPEC, Mojca: Jamenšnikova »paštba«. Naša žena. Priloga Dediščina 4, 1999, 9−10. Prvi postanek. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, nad Tegoško planino, 30. 9. 2014. Udeleženci pohoda. Foto: Tit Hodžar, nad Tegoško planino, 30. 9. 2014.