PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! -0 O' - o -o > ~. M !~ >P 559 linije) ) 1 85723 z u Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 281 (12.606) Trst, petek, 28. novembra T Podtajnik Spini bo obravnaval problematiko naše manjšine SANDOR TENCE Italijanska in jugoslovanska delegacija bi se morali sestati vč ° z Odpovedana seja mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma RIM — Novoimenovani podtajnik za notranje zadeve, socialist Valdo Spini, bo zastopal vlado v delovnem odboru, ki je zadolžen za obravnavo zakonskih predlogov za zaščito slovenske manjšine in torej tudi v senatni komisiji za ustavna vprašanja, ki je pristojna za to problematiko. Kot smo izvedeli, je bil Spini imenovan na priporočilo predsedstva vlade, posebno podtajnika Amata, ki se je v senatu, sredi oktobra, obvezal, da bo vlada imenovala svojega zastopnika v odboru, ki ga vodi socialistični senator Renato Garibaldi. Podtajnik Amato, ki je najožji Craxijev sodelavec v kabinetu, je torej držal obljubo, čeprav je praktično nemogoče, da bo Garibaldijeva komisija podala prvi obračun dela pred božičnimi počitnicami, kot se je na avdiciji v komisiji obvezal vladni predstavnik. Delovni odbor je res začel z delom, a se je v zadnjem mesecu, tudi zaradi nekaterih tehničnih težav in ovir, sestal le dvakrat, zato je pričakovati, da bo Garibaldi podal prvi obračun dela v komisiji za ustavna vprašanja približno sredi januarja. To tudi zato, ker bo senat decembra obravnaval izključno finančni zakon in državni proračun. Valdo Spini je star 40 let in je po rodu iz Firenc. Izhaja iz znane toskanske družine razumnikov in kulturni Sklep o odložitvi »za nedoločen čas« je sporočil opolnomočeni minister Casilli d’Aragona Termometer dogajanj VOJMIR TAVČAR Če bi lahko merili temperaturo v italijansko-jugoslovanskih odnosih, na kateri stopinji bi se ustavil živos-rebrni stolpec? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh postavljajo vsi, v največji meri pa ljudje ob meji, saj so ravno oni življenjsko zainteresirani za te odnose in so s svojim vsakodnevnim delom pomagali stkati tisto mrežo vezi (gospodarskih, kulturnih, družinskih, čisto človeških), ki je, ob politični volji obeh držav, znatno prispevala k temu, da je meja med Italijo in Jugoslavijo postala najbolj odprta v Evropi. Navzlic raznim težavam in problemom, ki se normalno pojavljajo v življenju, je barometer teh odnosov doslej vselej kazal »lepo vreme« in izglede za še boljše, ob tragičnem incidentu pred istrsko obalo pa se kazalec postopno spušča bolj nizko. GORICA — Seja mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki je bila napovedana v Gorici, je bila nepričakovano odpovedana. Vodja italijanske delegacije, opolnomočeni minister Gasili D'Aragona je namreč včeraj zjutraj, po pogovoru z zunanjim ministrstvom, sporočil jugoslovanski strani, da je srečanje treba odložiti na kasnejši, nedoločen datum. Gorica postaja, kot kaže, prizorišče odpovedovanja skupnih, italijansko-jugoslovanskih pobud. Po odpovedi Trubarjeve razstave, so včeraj odpovedali tudi predstavitev programa o skupnem turističnem sodelovanju GO-GO, za katerega sta dala pobudo Medobčinska gospodarska zbornica za severno primorsko območje v Novi Gorici in Turistična letoviščarska ustanova v Gorici. Predstavitev je bila napovedana za 3. december, udeležiti bi se je pa morala deželni odbornik za turizem Carlo Vespasiano in predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo SRS Bogomila Mitič. Vse kaže, da je predstavitev odpovedala goriška Turistična ustanova. Sprejem na konzulatu SFRJ Včeraj opoldne je bil v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Trstu tradicionalni sprejem ob dnevu republike, katerega se je udeležilo veliko število predstavnikov italijanske in slovenske družbene stvarnosti. Prisotni so bili najvišji krajevni predstavniki državnih oblasti (na sliki gen. konzul Jakomin z vladnim komisarjem De Felicejem) in predstavniki manjšine, opazna pa je bila odsotnost uradnih predstavnikov Dežele ter tržaške in goriške občine in pokrajine. NADALJEVANJE NA 2. STRANI NADALJEVANJE NA 2. STRANI NA 8. STRANI NA 5. STRANI Piemontsko upravno sodišče prekinilo gradnjo JE Trino TURIN Deželno upravno sodišče (TAR) Piemonta je začasno ukinil veljavo deželnega odloka z dne 4. januarja 1985, po katerem so v kraju Trino Vercel-lese začeli z gradnjo jedrske elektrarne. Černobilska nesreča je že znatno zaustavila delo na gradbišču, v pričakovanju, da se bo TAR dokončno izrazil o prizivu, ki so ga proti jedrski centrali vložile ekološke organizacije, kmetijske ustanove in občine, ki mejijo na območje Trino, sedaj pa bodo gradbišče celo zaprli. Gre za pogumno potezo Deželnega upravnega sodišče, ki je tako onemogočilo, da bi, v pričakovanju dokončne razsodbe, gradbena dela za jedrsko elektrarno prizadejala naravi nepopravljivo škodo. Odvetnik Vincenzo Enrichens, ki predstavlja ekološke organizacije je objasnil, da je njihov priziv na TAR narekovalo predvsem prepričanje, da Dežela ni imela pravice izbire lokacije tako spornega objetka, ne da bi predhodno vprašala zainteresirane občine za mnenje. Dežela Piemont, v pričakovanju rezultatov vsedržavne konference o energiji, se ni uprla zaprtju gradbišča. Pokrajinski svet obsodil incident ob istrski obali TRST — Tudi tržaški pokrajinski svet je sinoči soglasno izglasoval resolucijo o tragičnem incidentu ob istrski obali, v katerem je 19. t. m. izgubil življenje gradeški ribič Bruno Zerbin, dobesedno enako tisti, ki sta jo že bila sprejela deželni svet in tudi tržaški občinski svet. Resolucija, ki so jo podpisali zastopniki svetovalskih skupin LpT, KD, KPI, PSI, MSI, PRI, SSk, PSDI, Mestne liste in Neodvisne levice v bistvu obsoja streljanje, ki je povzročilo smrt ribiča kot nezdružljivo s prijateljstvom med državama in Osimskimi sporazumi, zahteva kaznovanje krivcev in obvezuje pokrajinski odbor, da tolmači ta stališča pristojnim oblastem in da zahteva nujno ureditev vprašanja ribolova v Tržaškem zalivu. Razpravo je uvedla izjava predsednika Locchija, v kateri je ob sicer ostri obsodbi incidenta, v zaključkih izrazil potrebo, da tudi krajevne uprave prispevajo k ustvarjanju pogojev za obnavljanje odnosov med stvarnostmi ob meji in med obema državama, da se obnovi vzdušje sožitja, ki si ga prebivalstvo želi. Tajnoobveščevalna služba CIA je bila z vsem seznanjena Iranska afera povzroča vse večje težave Reaganu WASHINGTON — Amerika z zaprepadenostjo ugotavlja, da so razsežnosti tako imenovane »Iranian-Contras-Connection« hujše, kot to skuša prikazati Reaganova administracija. Glavni krivec, ali bolje rečeno grešni kozel, podpolkovnik North je namreč kar 36 ur pred izbruhom afere uničil vso dokumentacijo v svojem uradu. Los Angeles Time pri navajanju te vesti poudarja, da je North v bistvu uničil vse dokaze, ki bi lahko ogrožali vidne predstavnike washingtonske administracije. Demokratski senator John Kerry je ob takih zapletih omenil prijateljstvo med Reaganom in pravosodnim ministrom Meesejem. Preiskava pravosodnega ministrstva ima torej isti učinek, »kot da bi kurnik stražila lisica«. Reagan je seveda včeraj popravil to pomanjkljivost in je naknadno preiskavo poveril trem modrim bivšemu senatorju Johnu Towerju, bivšim svetovalcem v prejšnjih administracijah Edmundu Muskieju in Brentu Scrovvcroftu, ki uživajo ugled med ameriškimi politiki in časnikarji. Vseeno pa to ni zadovoljilo Kongresa. Predvsem demokrati zahtevajo imenovanje posebnega javnega tožilca, ker je »pravno nesprejemljivo, da administracija sama raziskuje svoje napake«. Nič čudnega torej, da kar 44 odstotkov Američanov ne verjame več svojemu predsedniku in da ga podpira le pičla manjšina 18 odstotkov. Na dan pa prihajajo še druga ozadja celotne afere, vključno s trditvami, da so del izkupička od prodaje orožja nakazali afganistanskim upornikom. Washington Post pa omenja, da je šef kabineta Bele hiše Donald Regan javno navajal, kako je seznanjen tudi z najmanjši- mi podrobnostmi ameriške zunanje politike. Časopis tudi počrtuje, kako podpredsednik Bush osebno pozna vse salvadorske posrednike ameriške pomoči nikaragovskim contrasom. Za sedaj nihče izrecno ne obtožuje posameznih članov administracije. Eden od najbolj vplivnih demokratov senator Edward Kennedy je celo izjavil, »da bi bilo v tem trenutku zelo nevarno tako za ZDA kot za demokratsko stranko, če bi na predsednika Reagana začeli splošni napad, ker bi to zelo škodovalo tako ameriški politiki kot tudi sposobnosti predsednika Reagana, da opravlja predsedniške dožnosti«. To seveda še ne pomeni, da so demokrati zakopali bojno sekiro, po vsem sodeč čakajo na nadaljnji razplet dogodkov. Na dan prihajajo namreč dokazi, da je bila CIA o tajnih pošiljkah orožja Iranu dobro obveščena, saj je Beli hiši v bistvu odstopila že obstoječe kanale. CIA je namreč Iranu pošiljala orožje še preden se je Reagan vpletel v to umazano kupčijo. Take vesti potrjujejo tudi izraelski viri; kjer so besni na ameriškega pravosodnega ministra, ki jih je spravil v tako godljo. Na vse pretege se trudijo, da bi omilili nastalo škodo, a jim to gre bolj slabo od rok. Vse od izbruha iraško-iranske vojne je namreč Izrael po skritih kanalih dobavljal orožje Iranu. V Teheranu seveda modro molčijo, predsednik Raf-sandžani je le navedel, da jim je uspelo zanetiti notranji spor v ZDA, in da sedaj vračajo Ameriki, kar so Američani delali v Iranu do islamske revolucije. Iranci nad »bogoskrunskim« skečem o Reaganovi prodaji orožja Homeiniju Oddaja Fantastico sprožila diplomatsko afero RIM — »Fantastico« je televizijska oddaja, za katero so v Italiji delno prikrojili pomen besede »contenitore«. Fan-Fistico je namreč velika košara iz katere neutrudni, večno-enaki in vedno prisotni Pippo Baudo, vsako soboto zvečer vleče na dan vzorce italijanskega razvedrila. Sodeč po Ysebini oddaje se Italijani navdušujejo za mlade začetnike kajpak za natečaj Standa, za tistih morebitnih bajnih 30 niinut plenjenja po veletrgovini, za kuhinjsko opremo, za Milijarde lir vredno loterijo. V tej košari, v kateri se vsak teden pojavi tudi italijanski aH tuji pevec v duhu avtopromocije, ki ji je še pred tednom načela dno rezka Grillova satira na račun socialistov, ‘najo svoj stalni kotiček trije komiki-kabaretniki Tullio Solenghi, Anna Marchesini in Massimo Lopez. Marsikdaj s° Fantastico, Baudo, baletniki in dame v Standa-Irotirkah znosni prav zaradi osvežujočih in pikrih skečev trojice Solenghi-Marchesini-Lopez. Njihovo prikazovanje in smešenje italijanskih in zuna-nl‘h političnih dogajanj ni grobo pač pa briljantno in, resnici na ljubo, vse prej kot žaljivo, skratka ne kalijo Baudu ^Pokojnega spanja, kot je to uspelo bradatemu Grillu. Pa y° kljub temu tako Solenghi-Marchesini-Lopez kot Baudo ‘n RAI v središču mednarodne afere, ki ni od muh. Kveč-len gre za muho iz katere so naredili slona. Prejšnjo soboto so se Fantasticovi kabaretniki lotili dokaj aktualne teme: Reaganove »razprodaje« orožja Iranu. V skeču sta se srečala Reagan in imam Homeini, ki je na vozičku pripeljal na zmenek tudi nadebudno in v šador ogrnjeno mamo. Kot bi se odpravljali na vaški sejem, so si vsi trije privoščili kavico, nakar je ameriški predsednik izjavil, da je imel v Beli hiši kupe starega orožja, ki mu je bil v napoto in se ga je hotel znebiti, pa sta mu Homeinijeva odgovorila, da jima je podtaknil pokvarjeno in staro orožje. Skeč so končali s petjem znanega motiva »Tu vo' far Tamericano...« Pa je kot strela z jasnega udarila novica, da so Iranci od imama Homeinija do zadnje vzgojiteljice v rimski iranski šoli na smrt zamerili tercetu Solenghi-Marchesini-Lopez, verjetno tudi Baudu, gotovo državni televizijski mreži in celo vladi. Zaradi »očitnega bogoskrunstva in žalitve« so zato najprej odpoklicali iranskega veleposlanika v Rimu, nato pa so iz Irana izgnali tri italijanske diplomate. Novi direktor RAI Manca se je kajpak opravičil vsem Irancem, dlakocepci se sprašujejo, kako to, da je Homeini spregledal Reaganovo karikaturo; minister Andreotti pa je izjavil, da se vlada ne vmešava v televizijske zadeve tudi če si ta privošči njenega predsednika. Gtillo docet. Bančniki niso preklicali stavk RIM Sindikalni predstavniki italijanskih bančnih uslužbencev (FABI, FALCRI, FISAC-CISL, FIBA-CISL in UIL-UIB) so na včerajšnji tiskovni konferenci izjavili, da ne bodo preklicali že najavljenih verižnih stavk kategorije. Bančni uslužbenci bodo prvih 16 ur stavke za obnovo delovne pogodbe začeli že danes, nadaljevali pa jo bodo do začetka decembra. Nadaljnje protestne akcije in stavke bodo trajale do konca leta. Prvi val verižnih stavk bančnih uslužbencev, ki sovpadajo s končim terminom plačevanja samoob-davčitve in izplačevanja novembrskih plač, je v nekaterih deželah že povzročil vrsto nevšečnosti, medtem ko se kopičijo zamude v sprotnem opravljanju bančnih operacij. Predstavniki sindikalnih organizacij so sicer, izjavili, da bodo šli na neprekinjena pogajanja in tako v čimkrajšem času prenehali s stavkami. Glede osumljene tekme Triestina - Empoli w Športno sodstvo uvedlo preiskavo □ □ □ Smučanje: danes v Sestrieresu Med favoriti tudi Italijani in Jugoslovani NA 10. STRANI • Termometer dogajanj Na gornji skici področje ribolova, kot ga predvideva italijansko-jugoslovanski sporazum, ki ni bil še ratificiran Je pristal na »oblačnem«? Se spušča še niže proti »slabemu vremenu«? Na vprašanje je težko odgovoriti, saj je stanje spremenljivo, novice se kopičijo in tudi začasen obračun je dejansko zelo tvegan. Gotovo je samo dejstvo, da barometer ne kaže več tako lepega vremena in visokega pritiska kot v prejšnjih dneh, pa čeprav je precej naporov, da bi ga obdržali na zelo sprejemljivi ravni. V Ljubljani zato, kot je nakazala predsednica komiteja za mednarodne odnose Cvetka Selšek, so pozitivno ocenili zadržanje italijanskega zunanjega ministra Andreottija in stališča, ki jih je zavzel v razgovorih z jugoslovanskim veleposlanikom Skatareti-kom. V njegovi politiki so videli tvorni pristop k reševanju težav. Prav tako je pozitivna ocena dela vladnega komisarja v Trstu De Feliceja. Seveda v Ljubljani obžalujejo, da je prišlo do tako hudega incidenta in menijo, da ne bi smelo priti do uporabe orožja. Ob tem pa ugotavljajo, da gradeški ribiči kar načrtno kršijo jugoslovansko mejo, v primerih ladij Airone in Aurora pa je tudi dokaj jasno, da se nista nameravali ustaviti in se odzvati na opozorilne signale pat-rolnega čolna. Miličniki pa so preverjali, kot to delajo redno, ali so ribiči imeli dovolilnice za lov v jugoslovanskih vodah. Vsekakor pa so bili takoj po krvavem incidentu miličniki, ki so bili vpleteni vanj, umaknjeni iz obmejne službe in dodeljeni drugačnim obveznostim, da bi sodna preiskava lahko potekala povsem nemoteno. In sploh velja načelo, da morajo preiskovalci nemoteno ugotavljati, kaj se je dejansko zgodilo in morebitne odgovornosti v tej zvezi. Manj ugodno so v Ljubljani sprejeli stališča predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriana Biasuttija. Predvsem jih je zbodlo dejstvo, da je Biasutti zahteval pregled vseh inštrumentov, ki urejujejo odnose na meji, že zlasti pa pregled osimskih sporazumov. Pri tem pripominjajo tudi, da je bil videmski sporazum noveliran lani in da osimski sporazumi, ob gospodarskih problemih, urejujejo predvsem vprašanje meje. Prav tako je Ljubljano znatno začudila reakcija Gorice, predvsem pa od- poved razstave o protestantizmu na Slovenskem v XVI. stoletju. Tako ostra reakcija je tem bolj nerazumljiva zaradi tesnih vezi, ki so se tem času stkale med Gorico in Novo Gorico. Posebno poglavje je problem ribolova v Tržaškem zalivu. Kot je znano sta državi dosegli sporazum leta 1983, nista ga pa ratiiicirali. Z jugoslovanske strani so bili nekateri zadržki glede gralije imen, kaže pa, da sta v tem pogledu državi naredili važen korak naprej. Na italijanski strani pa je sporazum odobril senat, medtem ko se je zataknilo v poslanski zbornici. V komisiji, ki je razpravljala o tem vprašanju je najprej demokrščanski poslanec Rebulla načel problem osimskih cest, se pravi avtocestnih povezav Sežane in Nove Gorice z Razdrtim, nato pa so obravnavo odložili na predlog demokrščanskega poslanca Sergia Colonija. "Poslanec Sergio Coloni — piše v zapisniku seje — ugotavlja, da je Jugoslavija uporabila v drugačne namene sredstva, ki jih je dobila od EGS, in ne za gradnjo cest, ki zanimajo Italijo. Zato bi bilo primerno odložiti preučevanje sporazuma, da bi vlada imela priložnost, da da večja jamstva glede izpolnjevanja obveznosti s strani Jugoslavije. Ob soglasju vladnega predstavnika, komisija odloži razpravo o zakonskem osnutku.« To je povzetek panorame dogodkov in stališč, ki dopolnjuje mozaik, o katerem smo v prejšnjih dneh obširno poročali. Očitno je, da sta se zlasti v Italiji izoblikovala dva tabora: eden teži k zaostrovanju, drugi pa si prizadeva, da se z dialogom premostijo težave, ki so nastale po krvavem incidentu. Naravno je, da se ljudje, ki živijo ob meji, zavzemajo za čimprejšnjo premostitev težav, predvsem pa za rešitev vseh odprtih vprašanj iz osimskih dogovorov, saj je to edina pot, ki lahko odpravi nesoglasja, utrdi sožitje in sodelovanje. Predvsem pa ljudje ob meji ne morejo soglašati z odpovedovanjem pobud, ki bi lahko s svojo kulturno in človeško vsebino v tem težkem trenutku prispevale k razumevanju, k strpnosti in k osam-Ijanju nacionalistično obarvanih sil. VOJMIR TAVČAR • Podtajnik Spini bo obravnaval NADALJEVANJE S 1. STRANI kov, po poklicu pa je univerzitetni profesor, ki se je trenutno, kot sam pravi, posvetil politiki. Je eden vidnih voditeljev socialistične levice in eden tesnih sodelavcev ministra za prevoze Signorileja, ki je po smrti zgodovinskega voditelja levice Riccarda Lombardija postal neke vrste načelnik, oziroma koordinator te notranje komponente. Spini je bil nekaj let podtajnik PSI in to funkcijo delil z nekdanjim Craxijevim delfinom Martelli-jem. Po kongresu stranke v Veroni pa je vodil komisijo za mednarodne odnose v okviru socialističnega vodstva. Podtajništvo za notranje zadeve je njegova prva vladna funkcija. V tem resorju je nadomestil nedavno umrlega strankinega somišljenika Paola Barsacchija. Spini se je baje do za-dnjega otepal te vladne dolžnosti, na Craxijev pritisk pa je vendarle postal eden od namestnikov notranjega ministra Scalfara. O položaju Slovencev v Italiji je medtem včeraj tekla beseda v medparlamentarni komisiji za deželna vprašanja. Komisija, ki ji predseduje komunistični senator Armando Cos-sutta, je na osnovi številnih obiskov, avdicij in srečanj (med drugim se je sestala tudi z enotno delegacijo Slovencev v Italiji), pripravila obširno poročilo o vseh odprtih vprašanjih, s katerimi se dnevno soočajo dežele s posebnim statutom. V poročilu, ki ga bodo objavili v kratkem, je govor tudi o narodnih in jezikovnih manjšinah v Italiji, torej tudi o naši narodnostni skupnosti, za kar se je v prvi osebi prizadevala članica komisije, komunistična senatorka Gerbčeva. Na zasedanju komisije je sodeloval tudi minister za odnose z deželami Vizzini, ki je včeraj med drugim podčrtal, »da je vlada končno pripravljena na parlamentarno razpravo o Slovencih, čeprav še ni dosegla notranjega političnega sporazuma v zvezi z umestnostjo predložitve svojega zakonskega osnutka«. SANDOR TENCE Tržaška vojaka žrtvi nesreče pri Pordenonu PORDENON — Pred letalskim oporiščem v Campoformidu je limuzina znamke Alfa Romeo s pordenonsko registracijo predsinočnjim podrla tri mlade pripadnike letalskih sil, ko so prečkali državno cesto. To so 21-letni Marjan Pertot in 22-letni Silvio San-ton iz Trsta ter 19-letni Renzo Crovato iz Buie. Najhuje je bil ranjen Pertot, ki leži v bolnišnici s pridržano prognozo zaradi številnih težkih poškodb. Santon se bo moral zdraviti tri mesece zaradi zlomov na obeh nogah in desni roki, medtem ko bo Crovato okreval v samih šestih dneh, saj je zadobil le nekaj lažjih udarcev. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji, ki raziskujejo njene vzroke. Vladna zgradba se maje, nihče pa se je ne upa podreti KPI za demokratično alternativo brez KD ali za veliko koalicijo RIM — V vladni večini vre. Pravzaprav je slišati »disociacijsko prasketanje«, kot je rekel Craxi, ko se je včeraj zjutraj udeležil seje strankinega vodstva. Govoril je o prasketanju pa tudi o napetosti v večini. »Priznavam, da si ne želim vskočiti v nekatere od polemik, ki se začenjajo, zato tega ne bom storil, čeprav bi me kaj takšnega mikalo!« je izjavil predsednik vlade. Toda brž zatem je tudi sam prilil olja polemiki: govoreč o marčni »štafeti« je dejal, da se bo PSI držala sprejetih obvez, »toda pod pogojem, da bo cesta prehodna«. To je tako kot z igriščem: če ni uporabno, se tekma še začeti ne more...Igrišče zaenkrat res ni v najboljšem stanju: KD (načelnik njene senatne skupine Mancino) napada Mar-tellija; liberalci kritizirajo PRI pa tudi PSI in KD; Spadolini pa ima v zobeh skoraj vse, kot se mu zadnje čase vse pogosteje dogaja. V intervjuju za Canale 5, ki ga bodo predvajali v nedeljo, je tajnik PRI izjavil, da »ni moč oblikovati neke vlade brez korenite revizije programov in metod. Stranka se ne čuti dolžna spoštovati lanske julijske dogovore celih 22 mesecev, ko pa niso bili uresničeni v prvih šestih. Dokler ne bo jasno, če sploh obstaja kakšna večina, ne bo PRI imel nobene obveznosti več do štafete«. To pa ne pomeni nujno, da bo stranka čakala do marca: »Vsakdo naj si to tolmači, kot ve in zna«, je dodal Spadolini s pripombo, da so republikanci postavili političen problem, kajti zanje se zgradba ruši. Podobno menijo liberalci. Altissimo je pozval k razčiščenju znotraj večine in priložnost za to utegne biti bližnja razprava v parlamentu. Tudi on je polemiziral na levo in desno: najprej je zavrnil obtožbo, da hoče PLI predčasne volitve (odgovor demokristjanom), in obtožil Spadolinija, da izgublja glavo (»perde le staffe«) zaradi štafete, potem pa je šel pojasnjevat svoje stališče Craxiiu. Ob vsem tem KD strelja na PSI, toda ne na Craxija, ampak na podtajnika Martellija zaradi njegovih kritik na rovaš Falcuccijeve, oziroma, ker se ni zgledoval po Craxiju, ki je ministrici izrazil solidarnost. Večina je hudo razmajana, nihče pa ji noče zadati usodnega udarca, ker bi ga obtožili špekulacije s predčasnimi volitvami. Toda kriza je tu in njeno formalno potrditev glasno zahteva KPI: ko bo kriza izbruhnila, bodo komunisti iznesli svoje predloge. Natta računa z demokratično alternativo, a brez KD, ki pa lahko pride v poštev za »veliko koalicijo«. Novost torej, ki spominja na Ingraovo tezo o »ustavodajni vladi«. G. R. Amerika izbrala črnca Edward Perkins je prvi temnopolti veleposlanik, ki bo predstavljal ameriško diplomacijo v Južni Afriki (Telefoto AP) Proslavimo milijona prodanih avtomobilov NAJBOLJ ISKAN AVTOMOBIL V ITALIJI... POSKUSI GA TUDI Tl! Ob tej priložnosti je v tržaških podružnicah in poslovalnici Fiata VAŠ STARI AVTOMOBIL VEČ VREDEN 14 modelov 3 in 5 vrat; z dizelskimi in bencinskimi motorji Od 7.380.000* Ur dalje "fffmtimttii , ii\ lM“J \ ' plus IVA in postavitev na cesto ANTONIO GRANDI s.p.a. - Ul. Flavia 120 - Tel.: 040/281166 PLAHUTA G. & C. s.n.c. - Ul. Flavia 104 - Tel.: 040/827231 TRIESTE AUTOMOBILI S.r.i. - Ul. dei Giacinti 2 - Tel.: 040/411950 POSLOVALNICA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 - Tel.: 040/723094 Bnan Dramatična obmejna incidenta pred koprskim sodiščem Težko, a poglobljeno iskanje resnice KOPER — Koprska enota temeljnega sodišča se je svojega dela v zvezi z obmejnima incidentoma, v katera sta bila vpletena gradeška ribiška čolna Airone in Aurora, lotila z veliko odgovornostjo in prav pikolovsko natančnostjo. Tudi italijanski generalni konzul v Kopru Scauso je v intervjuju z nami pozitivno ocenil korektnost preiskave, ki jo je takoj po tragični smrti ribiča Zerbina vodil preiskovalni sodnik Velkaverh. Odvetnik, ki ga je imenoval konzulat, je prisostvoval zaslišanjem ribičev in miličnikov, konzula so sproti obveščali o novostih, sam je osebno prisostvoval obukciji trupla. Velkaverh je bil do upravičeno povečanega zanimanja novinarjev nadvse odprt, saj ni, z izgovorom preiskovalne tajnosti, komodno prekinil stikov z nami, kot to radi delajo tržaški preiskovalci ob kočljivih primerih. Tudi sodna obravnava proti poveljniku Aironeja Niccoloju Lugnanu se je odvijala v zavzetosti predsednika senata Borisa Sušca, da bi sodišče čimbolj objektivno ugotavljalo resnični potek dogodkov. Na zahtevo Lugna-novega branilca, Koprčana Karla Mar-sela, je sprejel zahtevo po imenovanju drugega izvedenca, ker je branilec postavil sum, da prvi ni objektiven, v kolikor je sodeloval pri predhodnih postopkih. Sušeč je obravnavo preložil in pri tem poudaril, da mora proces potekati brez senc, čimbolj objektivno. Mislimo, da je te značilnosti koprskega sodišča treba podčrtati, kajti v Trstu smo zadnje dni slišali več mnenj, češ da od jugoslovanskega sodstva ni pričakovati resnice, ker »bo vse dokaze itakpotvorilo ...« Običajno se koprsko sodišče ne ukvarja s podobnimi primeri, ker se je doslej dogajalo, da so se italijanske ribiške ladje, ko so jih miličniki zasačili v jugoslovanskih vodah, na povelje ustavile, prekršek pa je obravnaval sodnik za prekrške, tako da je naložil denarno kazen okrog 130 tisoč lir. »Proces proti poveljniku Aironeja je posebno kočljiv, ker je nad njim senca tragične smrti Bruna Zerbina. Vemo, da ima javnost uperjene oči v naše delo, prav zato pa vodimo obravnavo čimbolj poglobljeno in korektno«, nam je potrdil Boris Sušeč. Njegovo delo ni lahko, kajti kot smo se sami prepričali na procesu, so si izjave miličnikov in ribičev diametralno nasprotne. Ribiči priznavajo, da so ribarili v jugoslovanskih vodah, niso se ustavili, ker so se prestrašili naperjenega orožja, zanikajo pa, da bi načrtno trčili v patrolni čoln. Miličniki so si edini: pri prvem poskusu zaustavljanja, ko so se s čolnom postavili prednje, je Airone plul direktno proti njim, nekaj minut kasneje, ko sta plovili vozili vštric, pa je Airone nenadoma in načrtno ostro zavil proti čolnu, ki zaradi iznenadenja ni mogel preprečiti trčenja. Resnico naj ugotovi sodišče in to tako, da ne bo ostalo dvomov, oziroma naj eventualno upošteva tudi pri končni razsodbi. Tragični dogodki so vsekakor pustili pri soudeležencih neizbrisne posledice. Posadka patrolnega čolna, ki je streljala na Auroro, je bila po dogodku globoko pretresena; ribiči, ki so prišli v Koper na razpravo, pa tragični in nemočni, živa priča težkih pogojev ribiškega dela. NADJA FILIPČIČ Spomenik v spomin R. Seražina SEŽANA — Skupščina občine Sežana in krajevna skupnost Tomaj vabita na proslavo z odkritjem spominskega obeležja v Križu, ki bo danes ob 15.30 uri. Spomenik je postavljen v spomin na Roberta Seražina, predvojnega komunista, španskega borca in prvoborca NOVJ. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Dutovlje in pevski zbor iz Ponikev. Prireditelji proslave vabijo borce z obeh strani meje, da se udeležijo slovesnega odkritja spomenika. Srečanje duhovnikov v Čedadu ČEDAD — Kot smo že pisali, se je v sredo srečala na sedežu KD Ivan Trinko iz Čedada skupina dvajsetih duhovnikov, ki se je pogovarjala o problematiki slovenske manjšine, o odnosu Cerkve do tega vprašanja in o delu za sožitje. Srečanje je priredil TO SKGZ za videmsko pokrajino, vabilu pa so se odzvali slovenski duhovniki iz videmske pokrajine, nekateri furlanski duhovniki in duhovniki iz Slovenije, ki delujejo v obmejnih krajih. Na sliki vidimo duhovnike med razgovorom na sedežu društva Ivan Trinko. Prireditve v Idriji ob dnevu republike IDRIJA — V tednu pred dnevom republike se v Idriji vrstijo številne prireditve. V ponedeljek, 24. novembra, je mestni muzej Idrija v Galeriji pripravil razstavo na temo »Celotna grafična podoba Idrije«, katere avtor je arhitekt Hedvika Petrič. Obiskovalci si bodo zanimivo razstavo lahko ogledali do začetka decembra letos. V torek, 25. novembra, je bilo v novi osnovni šoli v Idriji, v okviru muzejskih večerov, ki jih že tretje leto pripravljajo delavci mestnega muzeja Idrija pod pokroviteljstvom delovne organizacije Kolektor Idrija, predavanje na temo »Gospodarjenje z idrijskimi gozdovi skozi stoletja«. Predaval je gozdarski strokovnjak iz Idrije dr. Franjo Kordiš, ki je sinoči v prostorih mestne knjižnice v Idriji predstavil svojo novo knjigo, ki ima enak naslov kot predavanje. Ob tej priložnosti so predstavili tudi nov zbornik »Idrijski razgledi«, ki je v celoti posvečen vsebini lanskega ciklusa predavanj »muzejskih večerov«. SILVO KOVAČ Petintrideset let hotelov Triglav KOPER — Okrog 160-članski kolektiv hotelov Triglav (TOZD v TOP Portorož) te dni proslavlja 35-letnico delovanja. Petintrideset let vzponov in padcev v poslovanju tega kolektiva je bilo pestrih, hotel Triglav pa Kopru še vedno daje poseben pečat. »Ne glede na živahno, raznoliko preteklost, moramo še vedno priznati, da hotel Triglav in hoteli Triglav kot OZD Kopru nekaj pomenijo. Mesto hotel potrebuje, čeprav bi bila iluzija misliti na hotel za stacionarne goste, turiste, ki bi se pri nas zadržali dalj časa. Tega se zavedamo in smo pri naših razvojnih načrtih realisti«, pravi Franc Ohnjec, direktor hotelov Triglav in dodaja, da je nujno upoštevati, da je povprečni čas bivanja gostov v hotelu Triglav le 1,9 dni, ob tem pa se zavedati dejstva, da je izkoriščenost zmogljivosti kar 81,4 odstotna (podatek za prvih devet mesecev letos). Prehodnim gostom bodo tudi v bodoče namenili precej pozornosti, načrti za to srednjeročno obdobje pa so realni, saj v okviru hotela v mestu predvidevajo povečanje zmogljivosti za 70 do 80 ležišč (dograditev nadstropja nad starim delom Triglava, kjer imajo zdaj Upravne prostore), ureditev novega vhoda v hotel, razširitev ponudbe slaščičarne, posebej zanimivo pa je, da Triglav oziroma TOP Portorož kani sodelovati tudi pri urejanju Hrastovelj kot zgodovinskega spomenika, saj imajo za to poseben interes, ker imajo na poti v Hrastovlje zanimiv, a še vedno premalo izkoriščen objekt - Motel Rižana. Najpomembnejše naložbe, ki naj bi jih pričeli uresničevati v letu 1988 ali 1989, bodo Triglav (po cenah decembra lani) stale okrog 600 milijonov dinarjev. Letos so v Tozdu Hoteli Triglav obnovili objekte v Žusterni, uredili vrt v Rižani, toaletne prostore v Rižani in Žusterni, pojutrišnjem bodo spet odprli vrata prenovljene »Kristalne dvorane« hotela v Kopru, januarja prihodnje leto pa naj bi začeli tudi z obnovo snack bara v Žusterni. DUŠAN GRČA PAOLO MEUNGO S. p. A. EXPORT-IMPORT TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64382 - 68654 - 60765 Telex 460281 FILIALA: GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20464 APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »»BEDOGNI« « i&J us c® [05 ED © 0 KRAL3ICA je zajela .sapo... kraljev obraz se je v trenutku razvedril*. VIDELI BO M CM ce jo lahko prepričamo, PA SE NE BI ZAOBLJUBILA1. IN DALI JI BOMO TUDI LEPO DOTO../ \itM (. / ČHARNV SE Jt PRIKLONIL, BLED KOT KIP... NATO JE ODŠEL IZ SOBEKMALU JE ODŠEL TUDI KRALJ. 1^? ✓o* f ODITI MORAM K ANDREJI J IN JO PROSITI, DA Ml NA-VI REDI to USLUGO,/. Zakasneli oster odgovor Moskve kanclerju Kohlu MOSKVA — Sovjetske javnosti vse do včeraj niso obvestili o tem, da je zahodnonemški kancler Helmut Kohl v intervjuju za ameriško revijo Newsweek primerjal spretnost v javnih nastopih generalnega sekretarja CK KP SZ Mihaila Gorbačova s Hitlerjevim propagandnim ministrom Gobbelsom. Včerajšnja Pravda v nepodpisanem dolgem odgovoru (naslov: »Nevarni atavizem«) prvič razkriva javnosti nezaslišanost, da si je Kohl privoščil »najbolj grobe izpade proti sovjetskemu vodstvu, vse do gnusnega vzporejanja z nacistično Nemčijo«. Afera okoli teh Kohlovih izjav razburja že več tednov zahodnonemško javnost. V Moskvi nekaj dni sploh niso ničesar omenjali o tem, dokler ni zunanji minister Edvard Ševardnadze na tiskovni konferenci (o Reykjaviku) dal vedeti, da je bonski kancler povzročil ogorčenje v Moskvi ter da to ne more biti brez posledic na odnose med obema državama. Posledice so se res takoj pokazale, in sicer tako, da je sovjetska stran začela po vrsti odpovedovati že prej domenjene obiske, med drugim tudi namestnika predsednika vlade A. Antonova. Pravkar so~ odpovedali pot v Bonn namestnika ministra za rečni promet SZ, ki naj bi tam podpisal meddržavni sporazum o plovbi sovjetskih ladij po novo zgrajenem prekopu med Renom, Marnom in Donavo. Zadnje dni je sovjetski tisk povzel ostre odgovore vzhodnonemških časopisov na ostre žaljivke na rovaš NDR. Prav tako je bilo sovjetsko občinstvo seznanjeno z revansističnimi gesli, ki jih pred volitvami v ZRN v svojih programih širita in obnavljata obe vladajoči konservativni stranki, Kohlova CDU in Straussova CSU (začasnost nemških meja, obstoj nemškega raj ha, odprtost nemškega vprašanja ipd.). Današnja »bomba« v Pravdi je očitno uradna zavrnitev iz Moskve, da bi s sedanjim bonskim kanclerjem delala kakršnokoli politiko - to pa po tem, ko so tu prav očitno dolgo čakali na ustrezno opravičilo od šefa zahodnonemške vlade. Kohl je sicer pred Bundestagom pojasnjeval, da Newsweek ni prav povzel njegovih izjav, da ni hotel vzporejati Gorbačova z Gobbelsom ipd., ni pa se povzpel do tega, da bi na naslov Moskve izrekel za take primere potrebno opravičilo. Pravzaprav gre v Pravdini lekciji Helmutu Kohlu in njegovim somišljenikom hkrati tudi za to, da predstavljajo sovjetski javnosti trajno povezanost revanšizma z militarizmom. Kohl izstopa kot najbolj bojeviti pobornik Reaganovega načrta »vojne zvezd« in nasprotnik Reykjavika, se pravi načelne rešitve za rakete srednjega dometa v Evropi, za kar se je dolgo časa zavzemala prav ZRN. Pravda se skrbno izogiba nevarnosti, da bi s Kohlovimi žalitvami na račun Sovjetske zveze istovetila večino Zahodih Nemcev. Prav nasprotno, v ta namen citira nekaj pisem bralcev, ki jih je doslej priobčil Spiegel in ki izrekajo obžalova- nje, pa tudi prosijo za opravičilo na sovjetski strani. Med mnogimi zelo strupenimi Pravdinimi opazkami je morda najbolj spretna ta, ki citira znanega nemškega protifašista Karla Ossieckega (bil je žrtev Hitlerjevega protižidovskega programa), ko je rekel, da je Nemčija edina dežela, kjer »pomanjkanje političnih sposobnosti zagotavlja pot do naj višjih položajev v državi«. Ta misel jedrskega kritika in publicista Ossieckega (SPD ga ima med svojimi velikimi vzorniki) se naravnost nanaša na sedanjega kanclerja ZRN, navaja naprej Pravda pismo bralcem. Ker pa hkrati citira nekaj pisem, ki so jih zahodnonemški državljani naslovili naravnost na sovjetske voditelje' je že dosti jasno povedano, kako dolgo so v Moskvi čakali na nujno Kohlovo osebno opravičilo za izjavo, ki jo v bistvu obsoja večina njegovih sodržavljanov. Preko veleposlaništva SZ v Bonnu je bilo kanclerju naravnost postavljeno vprašanje, »ali sploh razume, kar govori, ali razmišlja o teffli kakšne posledice lahko imajo njegove javne insinuacije na odnose med našima državama. Opozorili smo ga, da v tem primeru gre za čast io ugled države in sovjetskega ljudstva, ki je žrtvovalo življenja 20 milijonov svojih sinov in hčera za obrambo svoje domovine pred nemškim fašizmom. Kancler Kohl ne bi smel pozabiti, da so sovjetski ljudje plačali s svojo krvjo tudi osvoboditev Evrope od fašizma, ne nazadnje pa še osvoboditev Nemcev samih,« piše Pravda ter očita Kohlu, da obnavlja hladno vojno v Evropi. Anton Rupnik Nov potresni sunek na področju Knina LJUBLJANA — Seizmološki zavod SR Slovenije je sporočil, da so instrumenti observatorija na Golovcu zabeležili včeraj, ob 13. uri in U minut najmočnejšo ponovitev iz serije potrese'' na področju Knina. Žarišče je nastalo v seizm0' genem bloku Dinare v oddaljenosti 270 kilomei' rov od observatorija. V žarišču je potres doseg®1 magnitudo 4,3 stopnje po Richterjevi lestvici, kar ustreza jakosti med 6 in 7 stopnjo po Mercallij®' vi lestvici.Te podatke je potrdila tudi tržaška seizmološka postaja. Nov potresni sunek zgovorno dokazuje, da se ni zemlja na področju Dinare še umirila. Staln0 podrhtavanje pa je obenem jamstvo, da ne b° prišlo do hujših potresnih sunkov, saj se je dobršen del nakopičene energije že sprostil. Medtem pa potekajo dela za odpravo posledic potresa 7 nezmanjšanim ritmom. Vso skrb posvečajo sanacij prizadetih poslopij, začeli pa so tudi z montažo trajnejših zasilnih bivališč. Vsekakor pa nis0 bile razsežnosti potresa take, da bi povzročil® hujše zaplete v teh poznojesenskih dneh.