93 K r a tki znans tv eni članek/ Article (1.03) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 93—101 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2021; spr eje t o/ Accep t ed:06/2022 UDK/UDC: 27-236.5-246 27-185.2-246 DOI: 10.34291/B V2022/01/P almisano © 2022 P almisano , CC B Y 4.0 Maria Carmela Palmisano Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja (Job, Jeremija in Drugi Izaija) v luči Nove zaveze Three Old Testament Types of Accepting Suffering (Job, Jeremiah and the Second Isaiah) in the Light of the New Testament Povzetek: Prispe v ek prik az uje osno vne pot e z e tr eh s t ar o z a v e znih lik o v – modr eg a Joba, pr er ok a Jer emija in Drug eg a Iz aija – znotr aj k on t ek s t a posame znih knjig , ki ponujajo tri r azlične poglede na trpljenje posame znik a in ljuds tv a in pr eds t a vljajo tri et ape samor azumev anja člov ek a t er r az odev anja Bog a in njegov eg a načrt a od - r ešenja. Ob holis tičnem br anju St ar e in No v e z a v e z e ti liki današnjemu člo v ek u ods tir ajo globino biv anjsk eg a vpr ašanja trpljenja, pa tudi šir ša ob z orja odnosa z Bog om, ki posame znik a spr emlja in pos t opoma v odi do globljeg a doume v anja Bo žjeg a odr ešenja. T a skrivnos t se je r az odela v trpljenju, smrti in vs t ajenju Je zusa K ris tusa, ki nam odkriv a člov ek ov o življenje, pa tudi trpljenje k ot v elik o vr ednot o. Ključne besede : trpljenje, boleči na, bole z en, trpljenje nedolžne g a, r ešit e v , odr eše - nje, t eodiceja, pr er ok, modri, Bo žja modr os t Abstract : The paper pr esen ts the basic f ea tur es of thr ee Old T es t amen t char ac- t er s: the wise Job, the pr ophe t Jer emiah and the Sec ond Isaiah within the c on - t e x t of the indiv idual book s tha t off er thr ee diff er en t per spectiv es and e xperi- ences r eg ar ding the suff ering of an individual and the people. A t the same time, the y r epr esen t thr ee s t ag es in a per son’ s self -under s t anding and in the r e v ela- tion of God and his plan of salv a tion. Within the holis tic r eading of the Old and Ne w T es t amen ts, the thr ee char act er s r e v eal t o c on t empor ar y man the dep th of the e xis t en tial ques tion of suff ering and the br oad horiz ons of the r ela tion - ship with God. He acc ompanies an individual and gr adually leads him t o a dee - per under s t anding of God‘ s r edemp tion. This m y s t er y has been r e v ealed in the suff ering , dea th and r esurr ection of Jesus Chris t and disclose s a gr ea t v alue of human lif e as w ell as of suff ering. Keywords: suff ering , pain, illness, the suff ering of the innocen t, salv a tion, r edemp - tion, theodicy , pr ophe t, the wise, wisdom of God 94 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 1. Uvod S v e t o pismo o trpljenju v r azličnih oblik ah g o v ori pog os t o , čepr a v ni v edno mog o - če r azlik o v a ti med fizičnimi, p sihičnimi in duho vnimi r az se žnos tmi t e univ erz alne čl o v ešk e i zk u šn je. 1 Heb r ejšči n a z anjo u por abl ja r azl i čne gl ag ol sk e k or en e, k o t so hlh ( glag ol halah), ‚biti bolan ‘ , k o opisuje fizično bole z en (2 Sam 19,14) ali pos le- dice bitk e (npr . r ane v 2 K rn 18,33), notr anjo t esnobo in duho vno s t anje trpečeg a (Dan 8,27). Notr anje bolečine so t or ej opisane k ot bole z en, k ot nek aj, k ar o vir a in priz adene člo v e k o v o z dr a vje in delo v anje ( gl. Sc aiola 2010, 375). K er k ot semitski je zik hebr ejščina gleda na člo v ek a k ot na celot o , je v č asih med fizično in duho v - no bol ečino t e žk o r azl i k o v a ti. Drugi gl ag ol , ki i zr až a bol ečino k ot ž al os t, gr enk obo , s tisk o v naspr otju z v eseljem (Neh 8,10-11), je ‘asab ‚ ž alos titi‘ v r azličnih glag ol - skih oblik ah in z r azličnimi pomenskimi odt enki (od ‚ ž alos titi drug eg a, po v zr oč a ti trpljenje drug emu‘ do ‚biti ž alos t en, trpe ti‘). Bolečina, trpljenje, bole z en v S v e t em pismu niso nik oli pr eds t a vljeni k ot nek aj po zitivneg a, t em v eč k ot nek aj neg a tivneg a, pr oti čemur se je tr eba ,boriti‘ z r azlič- nimi sr eds tvi (primer t ak eg a bojevit eg a odnosa ob izk ušnji trpljenja imamo pri Jobu). E den od načino v , k ak o člo v ek trpljenju naspr otuje in se mu z oper s t a vlja, je spr e- memb a p o gl ed a n a trp l j en je – d a v n j em vi d i p o zi tivn e vi d i k e z a l as tn o sp r eo b r - njenje (t o ob z orje r azmi šl janja je pri sotno v modr os tni l i t er a turi , npr . Job 33,17- 19). V endar je t ak pogled na trpljenje mo ž en šele post factum, k o člo v ek ob r az- mišljanju o pr e t ekli z g odo vini in izk ušnji trpljenje in življenje pono vno vr ednoti. Do t eg a načina gledanja člo v ek pride sam, ne mor e pa s v oje las tne izk ušnje pr e- nes ti na drug e – še manj je drugim v siliti. K ar smo sedaj orisa li sin t e tično , bomo bolj k on kr e tno prik az ali s pr eds t a vitvijo tr eh s t ar o z a v e znih lik o v , ki pr ed nami z a- risujejo nek o pot r az ume v anja in spr ejemanja trpljenja. T rpljenje in bolečina k ot izr az zla, ki člov ek a priz adene, se v bibličnem r azmišljanju po v e z uje t a z vpr ašanjem t eodiceje – vpr ašanjem o t em, k ak o je mog oče po v e z a ti izk ušnjo bole zni in trpljenja z mislijo o Bogu, ki je sama dobr ot a. 2 Biblično r azmišlja- nje pr edpos t a vlja, da je v o z adju člo v ek o v e izk ušnje delo v anje Bog a, s k a t erim je člov ek v odnosu z a v e z e, k er je Bog z ljudmi v t esnem odnosu ljube zni in pripadnos ti: »… in bom v aš Bog , vi pa bos t e moje ljuds tv o.« (3 Mz 26,12; Jer 11,4; Ez 36,28) 2. Job: ko se vse poruši Jobov a knjig a opisuje univ erz alno trpljenje člov ek a, ki se sooč a s pr eizk ušnjo – nenadno , ner az umljiv o in v elik o: z iz gubo dobrin in najbližjih t er s t e žk o bole znijo (L or en zi n 2013, 77–78). Na z ače tk u knji g e, v Job o v em mon ol ogu , sl i ši mo , k ak o se 1 Pričujoči članek je nas t al k ot prispe v ek na pole tni šoli z naslo v om Spr ejemanje trpljenja, ki jo je T eološk a f ak ult e t a Univ erz e v Ljubljani or g anizir ala 22. maja 2021. 2 V pr ašanje o smis lu trpljenja je manj prisotno v nar a vnih r eligijah (npr . budiz em in hinduiz em), ki ideje o dobr oti Bog a ne pr edpos t a vljajo. S v e t o pismo pr eds t a vlja artik ulir ano pot odg ov or a na vpr ašanje trpljenja in spr ejemanja trpljenja, pri t em pa t e ž a v in dv omo v glede smisla trpljenja – pr edv sem trpljen - ja pr a vičneg a in nedolžneg a – ne z amolčuje. 95 95 Maria Carmela Palmisano - Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja... mno žijo in niz ajo najbolj biv anj sk a vpr ašanja (Gilbert 2003, 80–83): »Z ak aj nisem umrl ž e ob r ojs tvu? Z ak aj so me spr ejela k olena, z ak aj pr si, da sem sesal? /…/ Z a- k aj se daje luč trpečemu.« (Job 3,11-12.20) Z ak aj? Z ak aj? (b esed a se p oja vl ja k ar 7-kr a t samo v Jo b 3). P od o b no k ot v g o- v orici p salmis t o v , kjer z asledimo drug o pona vljajoče se vpr ašanje: do k daj, Go- spod? (P s 13,2; 35,17; 79,5; 89,47; 94,3); obe vpr ašanji in drug a (gl. Rit a T orti Mazzi 2003, 155–304), ki so jim a podobna, izr až ajo nesposob nos t člo v ek a, da bi našel odg o v or . Z a t o se moliv ec in t enzivno o zir a na Bog a, da bi s s v ojim odziv om poseg el v boleče s t anje in t ak o r az s v e tlil ner az umljiv os t trpljenja. 2.1 Vprašanje sprejemanja trpljenja v kontekstu Jobove knjige Razmišljanje a vt orja Jobov e knjig e ponaz arja notr anjo dr amo člov ek a, ki so g a udarile bole z en in t e žk e pr eizk ušnje. V sa knjig a pr eds t a vlja z elo z ah t e v en dialog člo v ek a s prija t elji, s samim seboj in z Bog om – k o se spušč a do globin s v ojeg a bi - tja, s v oje v es ti, k o išče smisel trpljenja nedolžneg a. Če se us t a vimo pri z ače tk u in z aključk u knjig e (Job 1–2; 42,7-17), ki s t a napisa - na v pr o zni obli ki, bi knjig a lit er arno gledano lahk o pr eds t a vljala pripo v ed s sr eč - nim z aključk om, v endar je t a splošni okvir knjig e le k on t ek s t. V anj a v t or pos t a vlja r azpr a v o gla vne osebe, ki ima z a knjig o osr ednji pomen in v sebuje tudi t emeljno spor očilo. Job izk ušnjo bliž ajoče se smrti do življa k ot nasilno. Spr ašuje se, k ak šen smisel ima r ojs tv o , če se življenje k onč a in celo is t o v e ti z izk ušnjo smrti (Gilbert 2003, 82): »Naj z gine dan, k o sem se r odil, in noč, ki je r ekla: Deček je bil spoče t! /…/ Z ak aj se daje luč trpečemu, življenje z agr enjenim v duši?« (Job 3,3.20) Za Joba ni br e z smisla smrt, t em v eč življenje z aznamov ano s trpljenjem (Job 3,11; 6,8-9; 10,18-19). V pr ašanja, ki prihajajo iz Jobovih us t, spr eminjajo obič ajno po zitiv - no biblično an tr opologijo , ki vidi v življenju najv ečji dar . Spr ememba je tudi glede na obič ajno gledanje na Bog a in njeg ov o t eodicejo , po k a t eri je s v e t pod v ods tv om Bog a, ki z anj skrbi in vse ur eja v dobr o člov ek a. Modri iz Uz a (Job 10,1) podobno k ot v Ž alos tink ah (Gilbert 2003, 82) delo v anje Bog a opisuje neg a tivno (Job 9,3.14.22; 12,13-25) – da je tis ti, ki v us tv arjenih bitjih išče napak e (9,2; 4,18; 15,14-16; 25,2- 6), smrtnik om ne daje miru (7,13-21; 9,17-18; 10,14-17; 13,21.25-27; 16,9-14) in krivične pušč a br e z k azni (9,24; 10,3; 21,7-18.28-33). V r azpr a vi se Jobo v e tr ditv e z dijo nek olik o pr e tir ane, tudi z ar adi pog os t eg a poseg anja prija t elje v , ki na mnog e načine in z r azličnimi ar gumen ti »br anijo Bog a« (8,20), Joba pa ob sojajo (22,4-9). Prija t elji tr dijo , da bi se mor al Job spomniti, da noben pr a vični ni bil nik oli pogubljen (4,7) – z a t o bi mor al pač spr ejeti pr eizk ušnjo (5,17; 33,19), s k a t er o g a Bog pr ečišču- je, da bi bil na k oncu dele ž en povr ačila (5,24-26). 3 K ajti če bi načelo povr ačilne pr a- vičnos ti odpov edalo , bi se po njihov em mnenju porušil r ed s v et a (Bov a ti 2012, 209). V endar Job pri s v ojem r azpr a vljanju v ztr aja (16,18), ne spr ejme obič ajnih in tr adici- 3 P edag oški vidik trpljenja lahk o z asledimo v 5 Mz 8, 2-6 , kjer ber emo , da je Bog na pot o v anju po pušč a vi Izr aela v z g ajal t ak o , k ak or oče v z g aja s v ojeg a otr ok a. P odobno misel z asledimo tudi v El ihuje vim g o v oru v Job 36,10: »(Bog) odpir a jim (pr a vičnim) uho , da jih v z g aja, g o v ori jim, naj se odvrnejo od zla« in v modr os tnem izr očilu (Pr g 13,24), ki prizna v a vr ednot o trpljenja, gl. Maurice Gilbert 2003, 67. 96 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 onalnih odg ov or ov , t em v eč prič ak uje Bo žji odg ov or (31,35). Job ni moder z a t o , k er bi Bogu pos t a vljal r adik alna vpr ašanja, t em v eč z a t o , k er s v ojo misel odkrit o izr až a in izr oč a s v ojo pr a v do Bogu t er od njeg a prič ak uje odg o v or . Pus ti se učiti od Bog a. S s v ojo pame tjo pride do t očk e, pri k a t eri mor a prizna ti, da pr epr os t o ne v e: »Modr os t t or ej, od k od pride? Kje je kr aj r az umnos ti? Z agrnjena je očem vseh živih, tudi ptic am pod nebom je prikrit a. K r aljes tv o mrtvih in smrt pr a vit a: Le g o v oriti smo slišali o njej. Le Bog r az ume pot do nje, on po zna njen kr aj.« (Job 28,20-23) Bog na k oncu knjige odgov arja, vendar ne tak o , da bi Jobu ponudil pričak ov ane od- govor e, tem več tak o , da mu posta vi še dodatna vpr ašanja (38,4–39,30). T a r azkriv ajo , k ak o človek nima sposobnosti pr odreti v skrivnost stvarjenja in vseg a, k ar je ustvarjeno. Bo žji odgovor namr eč k až e, da ima le Bog moč vladati nad zlom (40,9–41,26). Modri Job pr ed t akim r az odetjem s v oja us t a z apr e; ne z a t o , k er bi skrivnos t r azu- mel, t em v eč z a t o , k er skrivnos t os t aja skrivnos t – saj je t a značilna z a Bog a sameg a (Job 42,2-3). Job spr ejme, da Bog vs t opa v situacijo na vide zneg a nesmisla in dopol- njuje s v oje delo. Člov ek, ki g a Job pr eds t a vlja, ni gospodar sameg a sebe, t em v eč slu- žabnik, Božji služabnik (1,8; 2,3; 42,7-8), 4 k ot g a Bog sam imenuje, ki v tišini pr ed smrtjo , ki nanj pr e ži, odkriv a ž eljo in hr epenenje, da bi videl s v ojeg a R ešit elja (19,27) – t er notr anjo got ov os t, da se bo t o z godilo. 3. Jeremija in Božja Beseda: »… pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, govori Gospod, da te rešujem …« (Jer 1,19) Modri so o smislu trpljenja, pr edv sem o trpljenju nedolžneg a (Mdr 2–5), v elik o r azmišljali. T rpljenje je tudi sk or aj v edno spr emljalo življenje pr er ok o v . Mnogi od njih so bili namr eč žrtv e ner az ume v anja, naspr ot o v anja, pr eg anjanja, fizičneg a in duho vneg a trpljenja. Najpr ej se bomo us t a vili pri Jer emiju, ki sr edi ljuds tv a, ki g a pr eg anja in sk uša usmrtiti, pričuje o Bogu, ki g a r ešuje – in g a ž e v tr enutk u pokli - c anos ti pripr a vlja na sooč anje s trpljenjem. 5 »Prišla mi je Gospodova beseda, rek oc ̌ : ›Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te po znal; pr eden si prišel iz ma t erineg a nar očja, sem t e pos v e til, t e pos t a vil z a pr er ok a nar odom.‹ Jaz pa sem r ek el: ›Oh, Gospod Bog , glej, ne znam g o v oriti, k er sem še mlad.‹ A Gospod mi je od - g o v oril:›Nik ar ne g o v ôri: Mlad sem še; k ajti h k omurk oli t e pošljem, boš šel, in k ark oli ti uk až em, boš g o v oril. Nik ar se jih ne boj, saj sem jaz s t eboj, da t e r ešujem, g o v ori Gospod.‹ P ot em je Gospod izt egnil s v ojo r ok o in se dot aknil mojih us t; in Gospod mi je r ek el: ›Glej, s v oje besede polag am v 4 O opr e delitvi mo dr e g a Joba k ot ‚služ abn ik a ‘ gl. Pie tr o Bo v a ti 2012, 210. 5 Z a šir šo pr eds t a vit e v dinamik e spr ejemanja trpljenja v življenju pr er ok a Jer emija gl. Bo v a ti 2008, 77–104. 97 97 Maria Carmela Palmisano - Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja... tv oja us t a. Glej, pos t a vljam t e danes nad nar ode in kr aljes tv a, da ruješ in podir aš, da uničuješ in rušiš, da zidaš in sadiš. ‹ Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za ž ele z en s t eber , z a br onas t o ob zidje pr oti v sej de ž eli, pr o- ti Judo vim kr aljem, pr oti njeg o vim kne z om, pr oti njeg o vim duho vnik om in pr oti ljuds tvu de ž ele. Boje v ali se bodo pr oti t ebi, pa t e ne bod o pr emag a- li, k er sem jaz s t eboj, g o v ori Gospod, da t e r ešujem.« (Jer 1,4-10.19) 3.1 Jeremija obsojen na smrt in čudežno rešen Jer emija je pr eds t a vljen k ot člo v ek, ki v Bog a globok o z aupa, čepr a v g a pes tijo in v znemirjajo dv omi in vr s t a vpr ašanj. V s v oje življenje spr ejme Bo žjo besedo , jo po- sluša in t a mu globok o kr oji življenje. 6 Pr er ok je v knjigi orisan k ot Besedi poslušen, k ot tis ti, ki spr ejme poklic – z a v edajoč se, da bo z ar adi Bo žjeg a poklic a pog os t o izpos t a vljen ner az ume v anju in nasilju las tneg a ljuds tv a, k ot mu je v tr enutk u klic a Bo g sam r azkri l . V t esn em o d n o su z Bo g o m o d kri v a, k d o j e i n k d o n i , k ak o l ah k o dela in živi, k aj pa mu Bog po S v oji Besedi pr epo v eduje (npr . z ak onsk o življenje v Jer 16,2 ali vlog o posr ednik a v Jer 7,16-20). Jeremija pogumno pričuje, da Bog zmag a nad s tr ahom, da v pr er ok u z aupanje v Bog a r as t e. P ogumno se sooč a z v semi pr eizk ušnjami, s smrtno ob sodbo (čepr a v je t a k asneje pr eklic ana), z v ečkr a tnimi ar e t acijami, udar ci, s sr amot enjem in na k oncu s t em, da bo vrž en v k apnic o. P or očilo o smrtni obsodbi naz orno opisuje sooč anje pr er ok a s t e žk o pr eizk ušnjo: »T edaj so vis ̌ji ur adniki r ekli kr alju: »T eg a člo v ek a je tr eba usmrtiti, k er sl a- bi r ok e v ojak o v , ki so še os t ali v t em mes tu, in v seh ljudi, k o jim g o v ori t ak e besede. Saj t a člo v ek ne is ̌če blaginje t emu ljuds tvu, ampak nesr eč o.« K r alj Sedekíja je r ek el: »Glejt e, v v aših r ok ah je. K r alj v am ne mor e nic ̌esar odr eči.« V z eli so t or ej Jer emija in g a vr gli v k apnic o kr aljev eg a sina Malkijája, ki je bila v s tr az ̌nem dv oru. Spus tili so g a v anjo po vr v eh. V k apnici pa ni bilo v ode, t em v ec ̌ bla t o; t ak o se je Jer emija pogr e znil v bla t o.« (Jer 38,4-6) Pr er ok je v ečkr a t izpos t a vljen ner az ume v anju in naklepom sor ojak o v (Jer 18,18- 23). A sr ed i l as tne nemoči i n pr eg an janja, ki g a dol e ti, i zk usi Bo žjo bl i ži no i n Bo žjo moč (Jer 30–31), ki g a kr epit a – k ak or npr . k o v z aporu v sak dan pr ejme hleb kru- ha (Jer 37,21) ali k o je čude žno r ešen in pot egnjen iz v odnjak a. Pr er ok se v tr enut - kih ner az ume v anja in naspr ot o v anj sklicuje na s v oj poklic, z a v edajoč se, da je iz- pos t a vl jen ne v arnos tim, gr o žnjam i n smrti, i n s t em k až e, da je pri pr a vl jen s v oje priče v anje živ e ti do k onc a: »Glejt e, v v aših r ok ah sem; s t orit e z mano , k ar je dobr o in pr a v v v aših očeh. Samo eno v edit e: če me usmrtit e, spr a vit e nedolžno kri nase, na t o mes t o in na njeg o v e pr ebiv alce! Saj me je Gospod v r esnici poslal k v am, da v am na ušesa po v em v se t e besede.« (Jer 26,14-15) 7 6 Glede pr er ok a Je r emija k ot priče v alc a Be sede gl. P a trizio R ot a Sc alabrini 201 7, 181–182; gl. tudi Geor g Fischer 2015, 117–119 o Besedi, ki ,g ori‘ . 7 O po v e z a vi me d pr e r ok o v o z a v e s tjo , da g a je Bog poklic al, in njeg o v o drž o , po k a t e ri se be ne opr a vičuje ali z ag o v arja, gl. Bo v a ti 2008, 83–84. 98 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 T r e tja značilnos t priče v anja pr er ok a je poleg poslušnos ti in po gumne drž e svo- boda. K ot uje tnik Bo žje besede pr er ok živi v popolni notr anji s v obodi, ki br alc a pr eseneč a in osupne, saj se Jer emija ne boji sr eč anj npr . z vladajočimi sk upinami (Jer 23,9-40; 26; Schr einer 1981, 136–145) o z. z vladarji ljuds tv a (Jer 22; Cr aig e, K el l e y i n D ri n k ar d 1991, 299–323) . S v o b o d en j e gl ed e i me tj a, saj d aj e, k ar i ma, z a odk upnino z em lje s v ojeg a sor odnik a (Hanaméla) – v tr dnem pr eprič anju, da je t o dejanje jams tv o z a odr ešenje, ki bo prišlo od Bog a z a njeg o v o ljuds tv o (Jer 32,6- 44). Pr er ok je s v ob oden tu di gl ede ugl ed a, k o mor a z ar ad i z v es t obe Bo žji besedi pr enaša ti z asr amo v anje in pr e zir anje sor ojak o v (Jer 23,9-40). 8 Globok a s v oboda pa z aznamuje k ončno tudi njeg ov odnos do Bog a, pr ed k a t erim r azkriv a s v oja najgloblja vpr ašanja in dv ome in od k a t er eg a je pripr a vljen spr eje ti o d g o v o r e – a tu d i tiši n o. V t em o d n osu p r er ok v z v es t o b i d o Bog a r as t e: o d kri v a skrivnos t s v obode Bog a, ki ur esničuje načrt ljube zni do s v ojeg a ljuds tv a tudi t akr a t, k o g a oblik uje in pr eoblik uje, da bi bilo ljuds tv o r ešeno gr eha in smrti (Jer 18). 3.2 Trpljenje preroka Jeremija in Božje odrešenje Drug ače k ot pri r azmišljanju o trpljenju v Jobo vi knjigi – ki se r az vija na osebni in hkr ati občečloveški r a vni – opaž amo , da se trpljenje pri pr er ok u Jer emiju naz orno po - v e zuje z usodo ljuds tv a in njeg ov eg a odr ešenja, 9 saj r azkriv a nespame tni upor iz v o- ljeneg a ljuds tv a Bo žji besedi. Življenje pr er ok a je živ a podoba in hkr a ti z anesljiv a na- pov ed vrnitv e iz iz gnans tv a. Njeg ov o življenje je pričev anje o t em – in z a t o t olažilno. Spr ejemanje trpljenja pri pr er okih, zlas ti Jer emiju, pos t aja pot, na k a t eri pr er ok poglablja spo zna v anje sameg a sebe, Bog a in drugih. Lahk o bi r ekli, da je r azmišlja- nje pr er ok a Jer emija nadalje v anje Jobo v e izja v e na k oncu knjig e: »S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.« (Job 42,5) Osebno srečanje med Bogom in modrim, s katerim se konča razprava modrostne knjige, predstavlja v preroških knjigah iztočnico za nadaljnji razvoj spoznavanja Boga, življenja z njim in vedno globlje zavestno sodelovanje z Bogom za odrešenje. 10 4. Drugi Izaija: »Glej, moj Služabnik« (Iz 52,13a) T r e tji s t ar o z a v e zni lik spr ejemanja trpljenja je Gospodov služ abnik iz De vt er oi- z aija. K ot s v ojeg a Služ abnik a (Iz 42,1; 49,3; 52,13; 53,11) g a pr eds t a vlja Bog. Na k oncu če trt eg a spe v a z akl jučuje opis lik a s t emi besedami: »Z a t o mu bom mnog e dal v dele ž in z mog očnimi bo delil plen, z a t o , k er je s v oje življenje dal v smrt in bil priš t e t med hudodelce, medt em k o je nosil gr ehe mnogih in pr osil z a hudo- delce.« (Iz 53,12) 8 O odno su med pr er ok om in sor ojaki pri Jer 23,9-40 gl. Jak R . Lundbom 2004 , 17 8–221. 9 T a vidik z aznamu je življenje mnogih pr er ok o v: gl. Am 7,10-17; Ezk 12,11; 21, 11-12. 10 Nek a t eri vidiki sodelov anja pri odr ešenju drugih so nak az ani tudi v Jobovi knjigi, npr . k o Job daruje daritv e z a s v oje otr ok e – v odk up z a njiho v e mor ebitne gr ehe. A v t em k on t ek s tu so bolj poudarjene pov e z a v e med pr a vičnim r a vnanjem Joba in po zitivnimi posledic ami z a njeg ov o družino , ne pa med trpljenjem posame znik a in odr ešenjem njeg o vih bližnjih. 99 99 Maria Carmela Palmisano - Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja... Drugi Iz aija, posebej v š tirih pesmih Bo žjeg a služ abnik a (Iz 42,1-9; 49,1-6; 50,4- 11; 52,13–53,12 ), pr eds t a vlja r az ode tje Bo žjeg a načrt a odr ešenja in z a t o v elja z a više k s t ar o z a v e zne t e ologije . Usoda nje g o v e g a Služ abnik a, k i trpi 11 in umre sredi naspr ot o v anja in sr amot enja ljuds tv a in ki g a na k oncu Bog po v elič a, odpir a v eč vpr ašanj o iden tit e ti skrivnos tneg a lik a – t a os t aja enigma tična. 12 Bo žji načrt je, člo v ešk o gledano , t e žk o spr eje ti. V endar pa poniž anje Bo žjeg a služ abnik a pos t ane sr eds tv o Bo žje z a v e z e tudi z a pog ane (Iz 42,1.4.6) in posr edniš tv o z a gr ešne (53,5- 6). Os v obodit e v od gr eha je Bo žje delo – t oda Služ abnik se r az ode v a k ot živ o or od - je, po k a t er em se Bo žji odr ešenjski načrt ur esniči. 4.1 Gospodov služabnik kot primer Pashalnega prehoda iz smrti v življenje, ki postaja podoba za usodo ljudstva in predpodoba Mesija Če smo pri br anju vseh spev ov o Gospodov em služ abnik u po z orni na tis t eg a, ki v posame znih spevih gov ori, ugot ovimo , da je t o v pr v em spevu (Iz 42,1-9) Bog Stv arnik, ki pr eds t a vlja s v ojeg a Služ abnik a (v . 1-5) in njeg o v o poslans tv o z a iz v oljeno ljuds tv o in nar ode (v . 6-9). 13 Spe v se z aključi z o znanilom Bog a, ki dela no v e r eči (v . 9), da jih bo r az odel sk o zi v se spe v e (Z ap ff 2001, 248–251). V drugi pesmi (49,1-7) Gospodov služ abnik s v oj g ov or v pr vi osebi namenja nar odom; opisuje poslans tv o , ki g a je pr ejel od Gospoda ž e v ma t erinem t elesu in služi od - r ešenju nar odo v (v . 6). V tr e tjem spe vu (50,4-11) Gospodo v služ abnik g o v ori k ot modr ec, ki o s v oji usodi poučuje tis t e, ki se Gospoda bojijo (v . 10). Služ abnik bo pr enesel pr eg anjanje s v ojeg a ljuds tv a (v . 6-7), saj bo dele ž en Bo žje pomoči (v . 8). V če trt em spe vu (52,13–53,12) 14 je medt em Gospodo v služ abnik umrl, z a t o ne g o- v ori v eč on, t em v eč g o v orijo o njem drugi. Najpr ej Bog (52,13 -15), na t o ljuds tv o , ki v drži pok or e in k esanja r azmišlja o usodi Gospodo v eg a služ abnik a (53,1-10). Ob z aključk u spe v a pa spe t spr eg o v ori Gospod, ki r azkriv a skri vnos t trpljenja Bo žje- g a služ abnik a z a odr ešenje mnogih. Pri br anju v seh spe v o v Gospodo v eg a služ ab- nik a v luči z aključk a pr v eg a spe v a (42,9) opazimo , da je Služ abnik o v o delo v anje z a odr ešenje mnogih opisano k ot delo Stv arnik a (42,5). Odr ešenje je t or ej no v o s tv arj en j e. Go sp o d o v sl u ž ab n i k, ki g a j e p r eg an j al o i n u mo ri l o l as tn o l j u d s tv o , j e dele ž en v ečneg a življenja – dok ončne zmag e Bog a, po k a t eri bo odr ešenje do - seglo mnog e (53,12). P ot spr ejemanja trpljenja v St ari z a v e zi od lik a Joba do lik a Gospodo v eg a služ abnik a t ak o k až e, da je spr ejemanje trpljenja sr eds tv o Bo žjeg a odr ešenja z a mnog e. 11 O odno su člo v ek a, posebej Bo žjeg a služ abnik a, do trpljenja gl. Jo ž e K r ašo v ec 1999, 549–553. 12 O iden tit e ti Gospodo v eg a služ abnik a v Drug em Iz aiju ob s t aja z elo ob se žna lit er a tur a, gl. John D . W . W a tts 1987, 777–779; gl. tudi José L. Sicr e 1995, 360–361. 13 O po v e z a vi med s tv arjenjem in pr er oš tv om pri Drug em Iz aiju, zlas ti v spe vih o Gospodo v em služ abnik u, gl. Luc a Mazzinghi 2014, 18–19. 14 P osebej o če trt em spe vu o Gospodo v em služ abnik u gl. John L. Mck enzie 196 9, 129–136; Joseph Blen - kinsopp 2002, 344–357; John Golding a y in Da vid P a yne 2006, 275–336. 100 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 5. Zaključek Na k oncu kr a tk e pr eds t a vitv e osno vnih značilnos ti tr eh r azličnih lik o v spr ejemanja trpljenja v St ari z a v e zi lahk o v zpor edimo nek a t er e vidik e St ar e z a v e z e z izbr animi mes ti N o v e z a v e z e, ki t eologijo St ar e z a v e z e potrjujejo ali r az vijajo. Npr . notr anjo pot modr eg a Joba, ki se v isk anju globljeg a in bolj osebneg a odnosa z Bog om t er njeg o v eg a odg o v or a na vpr ašanje pr eizk ušnje in trpljenja v edno bolj usmerja v s v ojo notr anjos t, bi lahk o v zpor edili s s v arilom, ki g a izr ek a Je z us v Luk o v em e v an- g eliju in r azkriv a neprimerljiv os t med z emeljskimi dobrinami na eni in spo znanjem Bog a na drugi s tr ani: »Bog pa mu je r ek el: ›Neumne z ̌! T o noc ̌ bodo t erjali tv ojo dušo od t ebe, in k ar si pripr a vil, čig a v o bo?‹« (Lk 12,20) V t ej priliki Je z us iz os truje pogled na v se pridobljene z emeljsk e dobrine (pr a- vi čno z asl už ene s tru dom i n n ap or om) i n p os t a vl ja r adi k al n o vp r ašanje o čl o v ek o- v em življenju po smrti, ki odpir a pot z a tis t o modr os t, ki jo podarja le Bog. 15 V sit uaciji trpljenja, ki g a po v zr oč a neupr a vičeno naspr ot o v anje in pr eg anjanje pr er ok o v , Je z u s daje v No vi z a v e zi no v o i n dok ončn o sp odbu do – z ar ad i s v oje, K ri- s tuso v e , zmag e nad smr tjo: »T o se m v am po v e dal, da bi ime li mir v me ni. N a s v e - tu ima t e s tisk o , v endar bodit e pogumni: jaz sem s v e t pr emag al.« (Jn 16,33). Z a uče nc a, z a kris tjana, ki se z z ah t e vnim vpr ašanje m o spr e je manju trpljenja in s tisk, ki jih po v zr oč a logik a s v e t a, sooč a tudi danes, so Je z uso v e besede t olažil - ne in vir globok eg a upanja. Razmišljanje o tr e tjem lik u spr ejemanja trpljenja, o Gospodo v em služ abnik u, nam orisuje pot, ki iz trpljenja in smrti v odi v življenje, ki ne mine – saj je življenje pri Bogu v ečno , k ak or je v ečna njeg o v a ljube z en. V knjigi pr er ok a Iz aija se po tr - pljenju in smrti z g odi pr ehod iz smrti v življenje, k ot se je t o z g odilo ob Rdečem morju (2 Mz 14), ob v s t opu v obljubljeno de ž elo pri Jabok u (Jo z 3) in pri drugih pr ehodih, ki jih je iz v oljeno ljuds tv o do živ elo v 40 le tih pot o v anja po pušč a vi. V sak pr ehod, ki g a v odi Bog , je z aznamo v an z no vim r ojs tv om ljuds tv a; 16 podobno lah - k o vidim o pri Bo žjem služ abnik u – njeg o v pr ehod iz trpljenja pr ek o smrti v no v o , v ečno življenje v odi Bog. No v a z a v e z a, zlas ti Jane z o v e v ang elij, trpljenja v okviru Je z uso v eg a trpljenja, smrti in v s t ajenja t er v šir šem k on t ek s tu življenja Cerkv e in Je z uso vih učence v v seh č aso v ne pr eds t a vlja k ot primanjkljaj, t em v eč k ot r ojs tv o – k ot v elik onočni in do - k onč ni pr e hod iz sm r ti v ž iv lje nje : »Ž e na na por odu je ž a lost na , k e r je pr išla nje na u r a. K o p a p or o di d e t e, se n e sp omi n ja v eč sti ske zarad i vesel ja, ker se je čl o v ek r o d i l n a s v e t. T u d i vi s t e z d aj ž al o s tn i ; t o d a sp e t v as b o m vi d el i n v aše sr ce se b o v eselilo in v ašeg a v eselja v am nihče ne bo v z el.« (Jn 16,21-22) Je z us je v poslo vilnih g o v orih s v oje učence pripr a vljal, da bi lahk o spr ejeli t o , k ar se mor a Učit elju z g oditi – k o bo ob sojen, umorjen in bo tr e tji dan v s t al –, k ot 15 O dinamik i med modr os tjo s v e t a in r az ode tjem Bo žje modr os ti, posebej v biblič ni ar gumen t aciji 1 K or 3,18-23, kjer P a v el na v aja in k omen tir a Job 5, gl. Mak similijan Ma tjaž 2019, 931–933. 16 O podobi r ojs tv a ljuds tv a pri pr ehodu če z T r s tično morje in ob pr ehodu če z Jabok gl. Jean-Louis Sk a 1997, 164–167. 101 101 Maria Carmela Palmisano - Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja... s tisk o in pr ehod, ki pa pomeni v s t op v drug e r az se žnos ti življenja, z aznamo v aneg a z vstajenjem. Učenec po Je z uso v em trpljenju, smrti in v s t ajenju na v elik o skrivnos t K ris tuso - v eg a trp l jen ja gl ed a d ru g ače. T rp l jen je se p o s v e tu n ad al ju je tu d i d an es i n je z a- znamo v ano z ne z aslišanimi bolečinami – ki pa naznanjajo no vi s v e t, no v o člo v e - š tv o , no v o nebo in no v o z emljo , ki prihaja od Bog a. Reference Blenkinsopp, Joseph. 20 02. Isaiah 40-55: A New Translation with Introduction and Commentary . T h e A n c h o r Y a l e B i b l e C o m m e n t a r i e s . D o u b l e - d ay : Y a l e U n i v e r s i t y Pr e s s . Bovati, Pietro, in Salvatore Maurizio Sessa, ur. 20 0 8 . Così parla il Signore: Studi sul profetismo biblico. B o l o g n a : Ed izi o n i D e h o n i a n e. Bovati, Pietro . 201 2. Parole di Libertà: Il messag- gio biblico della salvezza. B o l o g n a : Ed izi o n i D e h o nian e . Craigie, Peter C., Page H. Kelley in Joel F. Drinkard. 1 9 9 1 . Jeremiah 1-25. W o r d B ib li c al C o m m e n t a r y 2 6 . D a l l a s , T X : W o r d B o o k s P u b - lisher. Fischer, Georg. 201 5. Teologie dell‘Antico Testa- mento . I t a l i j a n s k i p r e v . S i m o n e P a g a n i n i i n B e n e d e tt a R o s s i . C i n i s e l l o B a l s a n o ; R i m : S a n P a o l o ; G r e go r i a n & B i b l i c a l Pr e s s . Gilbert, Maurice. 20 0 3 . Les cinq livres des sages: Proverbes; Job; Qohélet; Ben Sira; Sagesse. P a r iz: L e s Éd i ti o n s d u C e r f . Goldingay, John, in David Payne . 20 0 6 . Isaiah 40–55. Z v . 2. T h e I n t e r n a ti o n a l C r i ti c a l C o m - m e n t a r y . L o n d o n : T& T C l a r k I n t e r n a ti o n a l . Krašovec, Jože. 1 9 9 9 . Nagrada, kazen in odpušča- nje: Mišljenje in verovanje Starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov. L ju b ljana : S ve to p i - s e m s k a d r u ž b a S l o v e n i j e. Lorenzin, Tiziano . 201 3 . Esperti in umanità: Intro- duzione ai libri sapienziali e poetici. G r a p h é 4 . T o r i n o : E ll e di c i. Lundbom, Jack R. 20 0 4 . Jeremiah 21–36: A New Translation with Introduction and Commentary. A n c h o r B i b l e C o m m e n t a r y 21B . D o u b l e d ay : Y a l e U n i v e r s i t y Pr e s s . Matjaž, Maksimilijan. 201 9 . U p o r a b a St a r e z av e ze v r e t o r i č n i a r g u m e n t a c i j i Pr v e g a p i s m a Ko r i n - č a n o m i n nj e n p o m e n z a r azu m e v a nj e o d r e - š e nj s ke m o d r o s ti. Bogoslovni vestnik 7 9 , š t . 4: 92 3 – 9 3 5 . Mazzinghi Luca. 201 4 . Al cuore della sapienza: Aspetti del vivere nell‘Antico Testamento. C o l l a n a B i b l i c a . B o l o g n a : Ed izi o n i D e h o n i a n e. Mckenzie, John L. 1 9 6 9 . Second Isaiah: A New Translation with Introduction and Commentary. T h e A n c h o r B i b l e C o m m e n t a r i e s . D o u b l e d ay : Y a l e U n i v e r s i t y Pr e s s . Rota Scalabrini, Patrizio . 201 7 . Sedotti dalla Paro- la: Introduzione ai libri profetici. G r a p h é 5. T o r i n o : E ll e di c i. Scaiola, Donatella. 2010 . D o l o r e. V : R o m a n o Pe n n a , G i a c o m o Pe r e go i n G i a n f r a n c o R av a s i, ur. Temi Teologici della Bibbia , 3 7 4 – 3 8 0 . C i n i - s e l l o B a l s a m o : S a n P a o l o. Schreiner, Josef . 19 81. Jeremia 1–25,14. D i e n eu e Ec hter B ib el: Ko mm ent ar zum A l ten T es t am ent mi t d er Einh ei t süb er s e t zun g. Wür zb ur g: Ec hter V e rl ag . Sicre, José Luis . 1995. Profetismo in Israele. Rim: Borla. Ska, Jean-Louis. 1 9 9 7. Le passage de la mer: Etude de la construction, du style et de la symbolique d’Ex 14,1-31 . A n a l e c t a B i b l i c a 10 9 . R i m : Ed i t r i c e Po n ti fi c i o I s ti t u t o B i b l i c o. Torti Mazzi, Rita. 20 0 3 . Quando interrogare è pregare: La domanda nel Salterio alla luce della letteratura accadica . St u d i s u l l a B i b b i a e i l s u o a m b i e n t e 7 . C i n i s e l l o B a l s a m o : S a n P a o l o. Watts, John D. W. 19 87 . Isaiah 34-66 . T he W o r d B ib li c al C o mment ar y 2 5. Dallas, T X: W o r d B o o k s . Zapff, Burkard M. 20 01 . Jesaja 40–55. D i e n e u e Ec h t e r B i b e l : Ko m m e n t a r zu m A l t e n T e s t a m e n t m i t d e r Ei n h e i t s ü b e r s e t zu n g . W ü r zb u r g: Ec h t e r V e rl ag .