sp dar brtnišk in aro Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kř pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov.den. Ljubljani v sredo 5. decembra 1866. fôospodarske stvari. Potreba ucilnic za kmetijstvo. a Maja a to-le : Po večletnem opazovanji sem izve- pisu del, da poljski golobje posebno radi glotno seme, potem tudi mrčese, kakor na priliko polže (s hišo ali gole), pa gosenice, kakor tudi črvičja jajčica in mešičje za- posnetek iz govora prof. dr. pl. Gohren-a, s kterim je deželno predke pobirajo. On je preračunil, da en sam golob učilnico za kmetijstvo v Dičinu-Liebwerdu odprl 9. okt. 1866. leto in dan okoli 799.510 zrn glotnega semena, posebno Gospoda moja t na vratih kmetijske učilnice v grašice itd. in kakih 15.000 poižev pozoblje. _____• j r ___i ». i * t „ a i « « r.ín ; « nifon;a î a a Grignonu na Francozkem stoji napis: „Le sol c'est la patrie y meliorer un c'est servir autre" to je po živino in ovce naše: zemlja je domovina, zemljo boljšati je domovini služiti! Duh, kteri plamti v teh besedah, Dajè se živini spehanega ali šrotanega koštanja Tudi za rejo in pitanje je divji kostanj dober. Divji koâtanj ni samo zdrava krma za govejo ampak tudi prav dober za pitanje. kte- U.UJLUU viLii s i u z i ii: umi, umri piamu v te u ueseuan, ^ ,J ^ * c*». ^v^uuj« , aic- moral bi kot rdeča nit se potezati po delovanji vseh • rega se kmalu jesti privadi. Najbrže se po kostanji učiteljev na kmetijskih šolah, in tedaj tudi na tej y ktero danes kot deželno šolo, odpremo. skopci ali koštruni upitajo in udebelé. * Korist laporj a obstaja posebno v tem Oj aut VA vi UU O^l^ UU^/l V; ULI V/ • —— v * * v " - f J ' ^ ---J f ^ Kmetijstvo je podlaga vsemu človeškemu delovanji. poljske pridelke požlahnuje, gostejše y polniše ; da m zrno Ves napredek v omiki, umetnosti in obrtoijstvu otrpne, teže napravi in močneje in krepkeje bilke zarodí. Ravno ako kmetijstvo ne napreduje. Narod, ki kruha nima, tako korišten je lapor (Mergel) tudi senožetim, travni- kom in deteljišču, kjer se čista in lahko razdrobljena ; > in za ne bo rodi! ne učenjakov ne pesnikov dobrih umetnost ne mara, kdor potrtega srca praša, ali bo jutri laporasta zemlja posebno bogato splačuje. imel kaj jesti. Kdor strada, malo sluša na besede du- Gn oje nje sadnih dreves meseca listo- hovnikov, zato je srečen ta y komur obveljá, da pridela pada. Skušeni sadjerejci priporočajo gnojenje ali prav |HHHHenega mernika žita ondi, kjer je poprej přidělal le enega. za prav zalivanje sadnih dreves in grmov meseca no- Da pa kmetijstvo napredovati more, mora ta, kdor vembra in pravijo, da tako zalivanje drevesno rast jako se s kmetijstvom pečá, potrebne vednosti imeti, ki ne pospešuje in rodovitnost posebno okrepčuje in povišuje. spadajo same po sebi z neba, pa si jih tudi ne pridobi Ker imajo naši drevorejci za enako delo meseca listopada ali tudi meseca decembra, ako je vreme ugodno, nevedni sin od nevednega očeta. Šola je za to, da korak za korakom kmetiški več časa kakor spomladi in jeseni ) naj bi ga ne opu- mladini vliva različne vednosti v se prime pluga in matike, vé glavo, s kterimi > kadar sčali in omenjenega priporočila ne zanemarjali. pravo zadeti. AI puhla bi bila vednost, ako bi se ne vjemala z djanski m izurjevanjem na polji kmetijskem. Frodelj ali drevesno listje dobra pica za živino. Časnik „Chemischer Ackersmann" naznanja skušnje s 16. plemeni frodeljna (listja iz zelenomehkih Zato mora učilnica kmetijstva tako vredjena biti, drevesnih češulic ali mladih vršičev), ki so bila proti da tega, kar se mladeneč v bukvah uči, se vadi tudi djansko. tako dvojno koncu malega srpana (julija) okleščena, in pravi, da frodelj za živinsko klajo ravno toliko zaleže, kakor s e- deneč iz šole ; tak ne bo ohol modrijan ki se Je to vednostjo navdan stopi mla- nožeško senó. Največo ceno ima pa murbovo perje, kterega sirovega se je cent lansko leto po ceni kokonov tolarjev prerajtalo, suhega pa celó na 17 tolarjev. Ovčje kože preženó žitne črve. Po goli neko in uno iz glave naučil, ampak djansko izurjen mogel bo poprijeti se gospodarstva. ~ na Ker mu je jasno vse, ne * bode ravnal kot hlapec, ki se ne zaveda, zakaj to ali naključbi je to sredstvo nedavno iznajdeno bilo. uno delà pa tudi razloga ne vé, kdaj naj bi odstopil zeló napolnjeno žitnico se je veliko ovčjih kož spra- volni. Drugi dan že se je videlo od starokopitnega početja in krenil jo na novo pot. In vilo, ki so bile še v to je umno kmetovanje. Umno kmeto- daje vse polno žitnih črvičev po njih mrgolelo.^ vanje je tedaj tisto, po kterem, ako Bog dá svoj blago- skušnja se je ponavljala; žitne kupe ^so premetali slov, se iz enega mernika pšenice pridelajo trije, štirje, kmalu ni bilo nobenega črviča več. Želeti bi bilo > ) Ta in da iz vrta namesti 3 košev malovrednega sadja 5 košev bi se te skušnje na več krajih napravile. žlahnega y iz borne živinice lepa draga živina itd. Visok je tedaj poklic kmetijskih ucilnic, zato pa tudi sveta dolžnost dežel, da skrbijo za njih napravo. Procist. kastva 20. nov. A. M. Gospodarske skušnje. * kladi želišče s korenikami in jagodami, ki po slovenski imenuje procist, in kteremu Pošiljam Vam v do- ga naš kmet Korist poljskih golobov. Da so poljski go- in čeva izpraznuje in čisti y obje koristni, o tem pripoveduje pastor Snell v časo- zdravilno moč; po laški se mu pravi „purgant , ker želodec pripisuje skorej nebeško -.....: --------Mno- 394 gokrat sem že na kterega kmeta zarežal, da brez zdrav-nikovega sveta v neznani mu bolezni rabi neznano zdravilo; navada je namrec, da po 4 do 9 stolcenih jagod z vodo popijejo. Unidan je enega mojih sosedov mrz-íica s sledeÓo vročino v posteljo zagnala; tretji dan mu svetujem, naj pošlje po zdravnika, on mi nevoljno od* vrne: „že sem ženo po pročist poslal; vsako 3. ali 4. leto je to za-me edino zdravilo." In res mu je žena 9 jagodic v prah stolkla in mu ga dala v majhnem ko-zarčeku čiste vode popiti. To je bolnega prav dobro pročistilo in čez 60 glist po 5 do 7 palcev dolgih iz njega segnalo; četrti dan, čeravno vès bled, je bil že z matiko na njivi. Da je ta pročist eden naših mornarjev nedavno iz južne Amerike prinesel, ne zdi se mi verjetno. Pravijo, da tudi živini, ako jej želodec zagori, pročist dobro tekne. Naj izvoli vredništvo nam povedati, kako je imé temu zelišču v biloslovji, pa tudi to, ali nima nič ne- varnega v sebi. Odgovor vrednistva. Poslano zelišče imenujejo bo- tanikarji Euphorbia Lathyris (Kreuzblátterige Wolfsmilch, Maulwurfskraut) se imenuje po nemski, garjev mleček, kročjak, purgacija pri nas slov. Znano je že od nekdaj. Seme njegovo^ (jagode) ima v sebi oštro strupenino, ktera silno na drisko žene, tudi bljuvanje napravi, in lahko želodec in čeva vname. Po takem res čisti člověka in živino , pa ga more tudi na uni svet spraviti, ako je želodec občutljiv in preveč pročistovih jagod vzame. Ni tedaj čuda, da tudi gliste izžene iz života. Po pravici tedaj tega zelišča, ki je tako silno drastično, zdravniki nikoli ne rabijo, ker imajo druzih močnih purgacij brez tolike nevarnosti. Dobro bode, ako, častiti gospod, to poveste svojim so-sedom, da izvejo, da je pročist zeló nevařen in naj testament naredi, kdor ga vzame. Kdor ima trd želodec kakor podplate, ta ga premaga; kdor pa nima tacega želodca in eno jagodico preveč vzame, gorjé mu! 0 zadevah ljudskih šol na Kranjskem. C. k. deželna vlada je 23. nov. t. 1. pod št. 9743 c. kr. okrajnim gosposkam (Bezirksámter) to Ie pisala; „Slišijo se pritožbe, da tukajšnji učitelji na deželi, ki po navadi svojo biro (posebno denarne doneske in šolski denar) pobirajo od hiše do hiše , morajo dostikrat poslušati bridke besede. Da bi se ta napaka odpravila, c. k. deželna vlada po §. 205 šolskega vreda prepo- veduje to navado, da bi namreč učitelji sami pobirali svojo denarno biro, ter naročuje c. k. okrajni gosposki, da naj brez pomude tako vravná, da bodo za naprej te denarne doneske povsod v omenjenem času pobirale občine (srenje), in jih brez toževanja odrajtovale učiteljem, kteri jim jih bodo pa pismeno potrjevali. Vsem takim in enakim napakam naj vprihodnje c. kr. okrajna gosposka resno in prav oštro stopa na pete, in je zato tudi sama odgovorna." Ta ukaz naznanja „Učiteljski Tov." s temi-le besedami: „Učitelji! ali ni to resna beseda, ktere smo že davno težko pričakovali? Spolnujmo na tanko svoje dolžnosti, potem pa se trdno držimo svoje pravice!" Slovstvene stvari. Jezikoslovno zrnje. Spisal Fr. Levstik. Te dni mi je gosp. dr. Župánec rekel, da je po Gorénjskem : nad Železniki v hribih, na Martinjem vrhu itd. navadna beseda: lé ca v drugacnem pomenu, nego je znana književnej slovenščini. Kadeř se prodá kako živinče, mora pastir dobiti le co, to je, kar se po nemški imenuje trinkgeld. Drug gospod je potrdii, da je ta beseda v istem pomenu tudi navadna v Tolminu. *) Bilo je vprašanje: kaj in od kod je? Potem je bila izrečena želja, da bi se o njej pisalo v „No-vicah." Tej želji se tukaj ustreza. Schmeller, o čegar jako velikej važnosti sem uže govoril na druzem mestu, v bavarskem slovarji, zeló podučnem posebno slovenskim in tudi vsem južno- slovanskim jezikoslovcem, v II. zvezku na 529. strani piše: „die letz, a) ergetzung (durch trinken, essen, tanzen u. s. w.), die man einem scheidenden bereitet ; b) ze letz geben, zur ergetzlichkeit geben, als „trinkgeld" geben. Dabitur mutuario pro leza XII dn. et servis suis duo denar., den chnechten zwen w. (wiener)**) pfenning z u letz. Monumenta boica IV. 348. 372. ad 1256 u. 1423. Auf letz und ander trinckgelt. Hof- rechnung v. 1467. v. Westenrieders historische beitráge V. 201. 202. Der N. N. und ibrem ehhalten fur jhre muhe und zur letze. Bairische landtagshandlungen v. 1429—1513, herausgegeben v. F. v. Krenner XII. 15." — Dr. Matthias Lexer kârntisches worter-buch na 178. strani govori: „letz f. abschied, ab- schiedstrunk, ame a' letz geb'n; des wirts gesinde da-selbsten letz geb'n. Aus dem grâflich v. Henkel'schen archive zu Wolfsberg 1598." — Diefenbach verglei- chendes worterbuch der gothischen sprache v II. zvezku na 129. in 130. strani pravi: „gotski: lat s tráge oxvrjQog, á<)yóg> latei verdruss, lat jan, gala tj a n, a n a 1 a t j a n, aufhalten iqovîÇeiv, éyxómsiv, staro-visokonem. lass, lâss ignavus, hebes, tardus, novo-visokonem. lass, lássig (toda: nach-, fahr-lássig iz glagola: las sen), starosaski, anglosaski, švedski: lat, danski: lad, staro-visonem. in srednje visokonem. lez- *) Tolminci o svojega kraja imenu pravijo, da se zato imenuje Ti min, ker je ves kraj bil nekdaj zeló temán zarad velikih gozdov. Ta pravljica mora biti poznej -šega poroda, ko se veČ nij čutilo, kaj korenika znači, kakor se po nekód pripoveduje, da se Turják zato tako zove, ker so nekdaj v njem vkup gospodarili trije bratje, vsi Jaki (Jakobi), in kakor menda je mnogih plemenitášev ime ustvarilo marsikako čudno pripovedko o té ali óne rodovine začetku. Koreniko TAXM—- ima slovanšcina. „Strsl. TAXMANMTH interpretari, nsl. tolmači ti Habd. , tomačiti, tolmačevati Trub.; srb. tolmačiti, tomačiti; strsl. TAXMAMK m. inter-pres, nsl. tolmac interpres Meg., to In ač consilium Habd.; srb. to lm ač, poljski tlumacz, madj. tol-m á c s, germ, d o 1 m e t s e hMikl. lex. Ta korenika je temnega poména, ali vendar slovanska, ker v okrožji Češkega in polj skega narečja imajo iz nje tudi kraji imena: čšk. Tlumačau, poljsk. Tlumač, kteri sem bral samo v nemškej obliki, torej v naglosti ne morem povedati, kako se čisto slovanski govorita, kajti v Mi-klošičevej knjigi: „die bildung der ortsnamen aus perso- nennamen im slavischen" berem samo : TOW—^ a TA&M— ne. Tolmin mora biti iz iste korenike, iz ktere: Tlumač, Tlumačau, kar nam kaže celó nemška oblika: Tolmein, — biti mora iz nje tudi: Tolmá- čevo (nad Ljubljano), primeri: Tlumačau. Oboje se po slovenski izgovarja : Tom—, kakor: s on ce, namesti: solnce, tomačiti, poleg: tolmačevati Trub.; a strsl. beseda CAXNbLJE slôve Čehom: slunce, in strsl. CAXriX saule, turm, slôve Poljakom: s lup. Pis. **) Od tod nase: vinar, der pfennig. Pis. z en, let švicarski let ; staro - visokonem. g i 1 zen, visokonem let retardare staro } > Božja oblast. Notranjcem se zdí velika kle a oblast te zadeni! Bavarski saski: lettian retardare, impedire, inhibere, hindern > behindern • • Od tod ne iz latinskeg lae t visokonem. glagol: let tev, če kdo pravi „der gewalt gottes, božj gliick jede schwere schickung y krankheit, besonders aber der scblagflu ) un- vo'n švicarske besede: let blet oviuars&e uebtsuo. A » « ^ u u , auieizicu, uao 101, w^i ^ letze (letzi), dem abschiedsschmause sich giitlich than kar se vidi iz pomena gwald Gottes 'troffe' wer^n (vom schlag gertihrt werden) der gottsg'wait, blitz das ist, bei der Schmeller IV. 72. 73 Lexer oder jed a > kadeř se jemlj torej nemška beseda, in znači zadnj chlagfl slovó ? trinkgeld Ker uže je ona uoauu«. i w«, uaui x»wí Schmeller v II. zvezku svojega slovarj besed govorimo o leci, naj se pove a ki 9 nam še rabi za na to, kaj kanzel. 529. adi 11. julio griff mich Gott mit seim gwalt^an, das man nennet den schlag. Tagebuch des božjast je Lucas Rem 1494 1541 Naša beseda s kraj iz P o rčeh božj blast. Miklošič lexico 467 in varski yy h portah > emporkirche 530. strani piše: „die letz, let aufgabe im buch fur das schulkind prache), buch aus welchem ; le tzg y lectio, vorhaus einer kirche (vourzaeche ) , das portal Ba- der • • • • Der let ort (àlte geistlicher, von welchem in der kirche lect an welchem ion en ge- Vi gre d y port " Schmeller 635 ; in die schulkindern y frûhling. Bavarski: „die virgatum gat um gen (vigatten, vacatum ge') ? von mit nfang der schonern jahreszeit unter Fesen werden; subdiaconus. Evangelier (diaconus) und anfuhrung des lehrers ins freie gehen, um sich da mit 1 (subdiaconus) Monumenta boica X 59 ad 1277. Rchtb. v. 1332. v. Westenrieders historische bei tràge VII. 35. 189." allerlei rung te besede a pielen zu Schmeller . Ce vir ergetzen 635 gleiche gatt gat Lexerji nisem našel odbitém obrazilu tej priliki omenímo še nekterih drugih besed, meriš našej besedi, nij dosti razločka mei njima mm • 1 w • I è . h _ m A «i .A ' 1/ um) pri ven- J f v w ---—------- ----o--- ------7 ---— --- J , "-j «v««» «.mu.wum m^j ujiiua , » eu" kterih pravi pomen in izvor največ razlaga nemščina. dar je treba to reč tanje preiskati, in posebno za trdno caker hoditi s kom ali s čim. ,,Zu acker zvedeti, ali Korošcem gên mit einem (schwàbische redensart: z' acker gau'), sicer še rabi ihm zu schafïen machen, ihn plagen. Dieweil also am 10) V yy vi" y ki govore (vy) namestu y> i z u íuui au ovuauou ujt»vuuuj iuu j^ivttvu uuí Avy » fegefeuer. - u a vaiotvi . „uie w y 1 Zlj Rhein und der Donau keiser Maximianus mit den Teut- weize (altere sprache), die strafe der abgeschiedenen I___ ___ . 1___ !______A____ií___ . 1____________T__ ___1___________ I- 1 ' _ a • _ _ i i • • . . ; gr e d ali r y res tudi Bavarski die w schen zu acker gieng. Aventins chronik, ausgabe seelen; DieBe figurliche bedeutung ist ein rest der landski alte v. 1566. t prache daz âlteren, eigentlichen fur „pfliigen." Zi akere • ** ^ « « •• » A V * j J^ V U u fc« y UHl/t/llViU LU • IX. 1. J koněm, witzigen.) Den selen in dem uuïzi, anglosaski: vite, îs-poena, supplicium. (Primeri novo-viso- gan Glossen aus Mondsee (Pez Thes. 319 370) w zu y saec. trost IX XII. Otfr. 22. Cogm 787 204 Schmeller 24. 15. ze acker gon. Frisius." auch der we it Schmeller IV. 205 (purgatorii). Cogm. 121 der hell (inferni) und 126 « Pot: en pot, dva pota, to je: enkrat, dvakrat y govori se tudi : (von bieten e n b ó t. Bavarski : das bot but 11) T rata; srb. tratina, derrasen. Vukov rečnik. spiel Der t r a t (trad), jener theil einer feldflur, welcher nach daransetzen) , eine partie im der schon seit wenigstens 600 jahren landublichen dreifel-besonders im kartenspiel : e' bod spieln. Wievil derwirthschaft jedes jahr unbebaut und dem viehtrieb im spiele : opi^lj UVOVUUV-Í U "U uuiiwuuj/ivi t v V « o^/iviui ...V»«* MU&.TXX luovuuiu jcuco jam uuucuam UUU UCUJ V 1 C 11 Hi C U bod habme' gspielt? zwae, drui, vier bod. Daher die ofïen bleibt, das brachfeld, die brache (schwedisch : redensart: aile bot (allebod), jedes mal, toties quo- traede, traedesga erde.) _ —w m /"fc a. mr ^ -a m a « m mm ^V^ .____w ties. Der Hans wirft 7n Michel aile bot, mal, wann Michel mit ihm ringt." Schmeller jedes 5. 223. Das: in concul- 25. ist gi. i. 265. cationem (pecoris) bei Isaias 267 durch: in tra ta gegeben. Gl. a. 584. trata corn- Lexer: „pout n. (von bieten), einmal, allé pout, aile pascuus ager. Vergleiche: tret." Schmeller I. 502. Ko- dim. trât'l m. weideplatz." UVAVl . JJJ/ v « . «• W.vuvuyj wiuiuu., v.. aw ^ " « «j """ UaOVUUO OqVjI , » Vi^lClU augenblicke, das eine iiber das andere mal; eine partie roško-nemški: „trate • « « ™ f u . r_____ im spiele : z wâ pout karťn spiel'n." Srbski: jedan Lexer. V asa cesar put, dva puta, einmal, zweimal, Vukov rečnik. beseda: pot (weg) se je pomešala z nemško je najbrže kriva tudi nemščina, primeri: „die wochen ein f a r t (en bart) ze peichten." Grimmov slovar III. 1265. (Kon. prih.) Slovensko slovstvo. * Bot y quitt ; od koder: pobotnica, quittung. Da V m alej oblik na tlo d k ta beseda nij lehko naša, priča to, ker se ne sklanja: , mi smo bot itd.; najbrže je tudi iz (postave) in uk za Kranj s k 1. zvezek ob jaz sem bot nemškega: „das bot, der preis, den der káufer fur eine waare gegen den verkaufenden ausspricht: bal? mer e'n Juden no7 e bod auf sei war legt, bringt me' n nimme vo'n leib. Es hat, oder es ist bodn (es ist gut ausge- činski zakon od 17. februarja 1866. leta. V Ljubljani. Tisk in založba Eg er jeve tiskarnice 1866. (Handausgabe der Gesetze und Verordnungen fur Krain. 1. Bandchen: Gemeindegesetz vom 17. Februar 1866. Laibach. Druck 9 fallen „pout citation." gelungen.)" Schmeller I. 223. 156. n. y Lexer : das anbot, auf bot bei einem kaufe. einer li- und Verlag der Egerschen Buchdruckerei, Pod tem naslovom je začela Egerj 1866.) na svitlo dajati ke post i n 9 Kranjsko v slovenskem in nemškem jeziku tiskarnica kaze za in sicer 9 Es hat sich manchmal blos das t von sant oder san et dem mit einem vokal Sveti Til eh (Egidij). v mali knj ; yy neš in lahko seboj imaš ki je prav pripravna, da jo v žep vtak y ti je treba. Dobra misel beginnenden heiligen-namen angehangt: uf sand Dy- lige n (I)gen y Egidien) 14." Schmeller III. 274. tag. Monumenta Boica je to sicer ; velike in okorne liste, na kterih ker namestuje hajajo zakoni in ukazi. Na Dunaji bukvarn Mancova že davno daj v taki mali obliki vse Béršlj ec, hemdkragen (navadno v Laščah). Bavarski : ,,das bescheisserlein (bscheisseM, Lech) vorhemdehen der landmàdchen." Schmeller III. 407. stave in ukaze, ki so za dežele avstrijske velj po Ra dostni smo sprejeli lično knj cemu dobro došla, ki hoče vedeti postave za Kranjsko, vzlasti pa županom našim in občinskim odbornikom in ktera bo gotovo vsa- y Lexer: „puoa'n, pues'n m. kragen." y dim. pu esile, hemd svetovalcem. Cena j celó nizka knj Val pět. „Der wait bot (altere sprache), der bevollmâchtigte abgesandte; alte sprache: uualtboto lami eljá 30 novih krajc. Gotovo pridejo kmal po V se drugi zvezki na dan exactor, procurator a Schmeller IV. 72. 396 * Nauk o svilarstvu in dudarstvu ili kako seljak je novo mesto tudi švignilo v plamen, skrčili se v in svaki drugi mnogi novac se zove knjiga s slikami v hrvaškem jeziku, ktero v ja kratko vreme dobiti može srednjo trdnjavico, kjer so se od 26. avgusta do 1. sep- tembra vsaki dan neprenehoma imeli boriti z nebroj-iztisu županijski nadzornik svilarstva g. Anton Vuka- nimi četami turškimi. Sultan začel je velike darove si no vic v Oseku (Essek) izdavati namerava in zato obetati Zrinjskemu; ko to ne pomaga, lažljivo mu se v naročbo v»ui. xvujiga, i<*uiw i a^umijiv, uvi gala 90 do 100 strani, imela bo 18 podobščin , in za Turkom. Zastonj! Nikola stoji kot skala neomajen naročnike jej je cena le 60 kr. Naročíio traja do konca septembra hudemu sultanu jeze poči srce, da umrje; ai tega meseca. Kdor hrvaški razume, naj ne opusti knjige, véliki vezir zatajil je vojnikom njegovo smrt, in sledeči bi Knjiga lahko mlj bode obse grozi ) -'—J-»^»««. j -»v «V UU J/UUJU^H , 1MU.J..U UIU 8C da mu hoče vjetega sina umoriti, če se ne podá 4. ki bode vse obsegala, kar je svilorej vedeti treba dan v roke dobi unanji del trdnjavice. Al ker za hrabre branitelje v notranjem delu ni bilo živeža, zato Nikola Iristogodišnjica Nikole Zrinjskega v Zagrebu Iz Zagreba 28. novembra na čem so, ter jim Iz davnih časov gimnazijalnega učenja še mi doni navdušeno besedo tadanji profe nam pesniški opisoval hrabro branitbo in smrt Nik na ušesa, kako je z Zrinj skeg v trdnj Sigetski. Ne bo menda tem mestu tovarše zbere okoli sebe, razloži jim razodene, da jim sedaj ni druzega na izbiro kot častna smrt ali pa sramotno robstvo. Vsi enoglasno volijo smrt, ktero so tudi našli planivši iz trdnjavice v zadnji boj. In malo za tem podloženi strelni prah vžge in po-koplje hudo veliko Turkov. Vsega skup padlo je pri čez 20.000 Turkov in sam hrabri sultan. nikomur naših bralcev žal, če mu pri ti priložnosti, Da ta slavna bramba ni bila brez velikih nasledkov rekel bi za predg kratko koga, } kdo dokler ni je bil ta mož in kak «I , ť4* I-------------7 . ' ^icixj^c* u* ^ ^ Y uaoicuau r, našemu predmetu, povem na vidi se iz tega, da se pijani naslednik Selim II. ni Je deloval in za upal naprej iti nad Maksimilijana II., ki je sè čudno ptembra 1566 umrl slavne in svojo armado stal pri Rabi kraj Donave, ampak je sel preslavne smrti Nikola Zrinj ski ima panogo iz slavne rodbine na to, kako bi od Venečanov dobil otok Cipar. temi vrsticami hotel sem le pokazati da Br i bir sk y kteri gi puuvgu iu oiMiuv .vviw.uv kj «viut viciiuauii uub^i ov/iu iu puivaaou , ua je sedež bil v današnjem hr- vredno bilo, da so se Hrvatje že več časa priprav- vaškem primorji med Crkvenico in Novim, in ki je ime svoje vzelo od grada Zrinj a, ki so mu se sedaj raz- ljali, lepo kako bi to svečanost tudi v glavnem mestu slavili in pristojno. Videti pa je iz tega, da je vsa Av- °,VJV bx'—~ " * J 7 — —.--7 TT »—1------r.T r----. —i "" valine z bršljanom in vinsko trto ovite pri Uni na za- stnja ravno tako, kakor ogerska zemlja imela dosti raz v drugem banském regimentu leta 1529 ; padu od Koštaj kola rojen leta 1518 še skoro kot otrok ko so Turki prvikrat obsedali Beč, pokazal svetu, česa se ima šanj loga svečavno obhajati spomin Nikole Zrinjskega. Po nacrtu, kterega je bil izvrstno zložil centralni odbor za to svečanost, začeli so 24. novembra ob štirih adjati od njega; ker za presrčno hrabro obna- popoldne zvonovi peti v stolni cerkvi, in kakor da spo- poklonil mu je cesar Karol boj nega konj in minjajo na narodno slogo, vsi so se zvonovi zlati lanec. Poznej g v uvji a \j ^vi ^jujjuijv/ *u *J o o jluwuww aui ucjiii iu p^ii t u u i ovujv cà c* úl v aiuuoi JLiaj viogiiiu^ bojnega zaveznika sultana Solimana osnoval je Nikola da je narodu dal takega moža, pa ga prosili, naj mu za dobro službo lahko konjaništvo, ter kot vojvoda jih dá več takih boj celega zoper Zapoljo in njegovega mesta pridružili in peli tudi svojo zahvalnost Najvišemu , kteri bi posebno pri sedanji veliki manjših vojsk slovel tako , ďa je na pr. leta 1562. sè národni nevarnosti tako slavno zastopali narod, kakor samim svojim prihodom na bojišče pri Budimu (Ofen) Zrinjski pred tremi stoletji. Ob mahoma odločil bitko , ktera previjala na to in na uno straja. Njemu se popred veliko ur se dvignile so se po vseh hišah národně zastave, tako enem s to zvonitvo da dalj 7 je bilo veselje gledati po dolgi dolgi naši Ilici in po Hrvaška in po takem tudi Štaj ara ka in Kra nj- krásnem trgu Jeiačića bana. Po ulicah pa je začelo imela zahvaliti, da unih dvanajst let, kar on bil ban na Hrvaškem, turški divjaki niso mogli po stari mnogo vreti ljudstvo , ki ga je od vseh straní přivřelo mnogo svoji 7 navadi, kakor povodnj razlivati se na njih okra jine in požigati hrvaških in slovenskih kraj Njego Kar se je moglo poprej raČuniti, prišlo je iz samega Karlovca do šeststo ljudi, od vseh strani prišle vemu delovanju in zraven tudi zavodu vojniške granice, so mestne deputacije, ravno tako iz vojniške granice, kteri je pa danes ze preživel, ima zahvaliti, da je ostala slobodna , akoravno hodnj Hrvaška veliko posebno iz Petrinje in Kostajnice > blizo kterih mest ; celi 1Z- kakor smo že omenili gori, še danes vidiš podrtine del ogerske (magjarske) zemlje vse do Munkača Zrinja grada. Al kar je tej svečanosti dalo tudi na- jecal pod turškim jarmom, in kar te zemlje ni bilo ne- rodno-politiško veljavo 7 in kar Je 7 ko se je začulo v posredno pod tem jarmom, imelo je Turkom plačevati četrtek, toplo prešinilo vsa srca, to je bil slovesní dohod težki davek pobiti pod gradom Sigetom Turki že leta 1562. po Nikoli hudo Slovencev, posebno iz bele Ljubljane. Začuvši centralni odbor to reč, odredilo se 7 ki J levem bregu Drave Je da zagrebška gospoda na kakih 5 ur od Petčuha (Funfkirchen), razkačeni so od- podpise oglašenim Sokolcem in čitalničarjem napravi ločili leta 1566. pod hudim svojim sultanom Solimanom, skupno kosilo in večerjo, deželni poslanci pa in druga da čez Siget naravnost zopet gredo pred Beč. Glasoviti odlična gospoda, da se povabijo kot gostje k banketu véliki vezir Sokolović, kakor mu že ime kaže dpad za nedeljo 7 nik ali izrodnik jugoslavenski, pri Oseku ni mogel čez pridrži posebna v kazališču pa da se tem ravno rečenim oza Dravo, ki je v veliki povodnji zadrževala azijatske bar a tudi Sokolcem posebna mesta. e popoldan je centralni odbor pozdravil slavnega Hudo velik broj ljudi se je potopil, dokler niso dr. Hurbana in njegovega tovarša prof. Zlota, ki sta j f v rv • i y i i Vi1 f 1 i/ i I vi * f , • • v a JI • i • bare. dovršili mostu čez Dravo , in turška armada že trinaj kot poslanca slovaške Matice stikrat hiti naravnost pod Siget prednja straža pod mestancem prišla avgusta nastane se brate Hrvate na jugu. Odborov podpredsednik pozdravit svoje 7 in samo razdei štel je 65.000 vojakov. Ko to vidi Nikola Zrinj . Ku- Sokolovićev kuljevič pozdravivši nju prinese njima srocno dobrodo- šlico. ski > ki mu je trdnj Superintendent Hurban zahvaljuje se na srcni žej ijih 3000 vernih drugo Sigetska bila lastnina, zbere pozdrav v dolgem hrvaškem govoru, ter spominja 7 in ; da hočejo umreti za vero, za dom kako kov; vsi mu prise- pri Slovakih ni spomin izbrisan o letu 1848., ter tako Ob Ni tukaj mesta 7 da dalje pripovedujemo, kako so pred cesarja. tudi sedaj pričakujejo pomoči od hrvaških bratov. sedmih imela se je v kazališču začeti predstava hrva- strašnimi topovi turškimi najpred iz zunanjega mesta skega prevoda Kornerjeve igre „Nikola Zrinjski"; dstopili v notrauje novo, in kako so 19. avgusta ; ko že pred šestimi bila so prostorija tako prenapolnjena t 397 «îa je mnogo ljudi odhajalo, ker ni mogoce bilo dobiti mesta. Med tem je veliko gospode in mnogobrojno ljudstvo vrelo na kolodvor, da pričakajo in pozdravijo dr. J. Bleiweisa in dr. Tomana, ki sta, kakor se je doznalo , po železnici imela priti iz Ljubljane. Véliki župan zagrebški J. Kukuljevié kot prvosednik central-nega odbora pozdravlja došle Slovence, to je, dr. Bleiweisa in dr. Tomana, Luka Svetca, g. Kapeleta in g. Sovana, velec, da je to převážen dan, ko tako imenitni gospodje pridejo k bratom svojim Hrvatom, da skupaj obhajajo svečanost, ki nazaj sega v une čase , ko so Hrvati in Slovenci skupaj borili se zoper grozovitega Turka. Dr. Bleiweis se v imenu svojih rojakov zahvaljuje za prekrasno dobrodošlico, ter z ozirom na to, kar se snuje sedaj v Peštu, posebno naglašuje, naj v Beč in Pešt doni glas, da bratinska vzájemnost med Hrvati in Slovenci ni prazna beseda, marveč preživo je čutilo ravno sedaj , ko po nameravanem razcepu Avstrije na 4voje obéma preti enaka nevarnost. Navdušeni živio-klici razlegajo se po kolodvoru, in se opetujejo, ko slavni naši gostje stopijo iz kolodvora med mnogobrojno ljudstvo. V dolgem, dolgem redu vijejo se vozovi proti Ilici, za njimi pa vrvi svetina ter gazi blato, ki ga je dež ravnokar namešal, kot da bi htel kaliti lepo svečanost. Med tem se je v kazališču, vrlo lepo nakinČanem z zelenimi vejami, zastavami in sijajno razsvetljenem, začela predstava. Ko se prikaže prevzvišeni biškup •Strossmajer, ga vse občinstvo pozdravlja sè srčnimi ži-vioklici: in ko se v loži pokažejo Bleiweis, Toman in Svetec, tako jih je občinstvo pozdravilo srčno , da je •bilo milo videti, kako Hrvatje cenijo zasluge rodoljubov naših. Isto tako sta lepo bila sprejeta slovaška gospoda Hurban in Zlota. Ko se je dvignil kazališčni zastor, pokaže se pod lepim velikim baldakinom velika slika sigetskega junaka, okoli postavljena vojniška banda pa je začela svirati popotnico, ktero je za razpisani jnatečaj zložil zagrebačke kazališne godbe vodja A. Svare, ter ž njo dobil prvo nagrado. Na koncu predstave pokaže se prelepa slika, kako se objemata Zrinjski in Leonida, in z lepo primerjenim epilogom dovrši se ta del svečanosti. Po dovršenem kazališču pokazalo se je že vreme milejše za to svečanost, in ko v nedeljo jutro zopet .zadonijo topovi, svetina, ki je spremljala vojaškogodbo po ulicah, ni vec gazila blata; nebo bilo je čisto kakor ribje okó, in zemlja trdno zmrznjena. Po takem ni samo bilo možkega občinstva, ampak tudi druzih mnogo gospá in gospodicin zbranih na kolodvoru, da dočakajo dohod Sokolcev in pevsko društvo ljubljansko. Gospod Krešić, kot ud deputacije društva „Kola" pozdravlja z navdušeno besedo mnogobrojne preradostno pričakovane goste, in dr. Costa zahvaljuje se srčno kot predstojnik Sokolcev. V vojniškem redu, prelepi dve ljubljanski zastavi pred njimi, bližajo se mestu, in zagrebški hribi so sedaj prvikrat odmevali vesele pesmi slovenskih rodoljubnih gostov. Med tem tudi vrlo naše pevsko društvo „Kolo" z dvema zastavama pride naproti, zedini svoji zastavi z ljubljanskima ter vzajemno popevaje gré v mesto, za njimi pa nebrojna grmada po Ilici v prostorije „Kola", to je, v streljano, da se tam pripravijo za obhod po mestu. Nisem še nikdar mesta videl tako polnega in sve-canega. Zastav je bilo brez broja; sveta pa je na mnogih krajih prostornega našega mesta vse polno. Do obeda ogledavali so naši gosti mesto, stolno cerkev, spomenik Jelačića bana, kteri že dogotovljen čaka kakor v neki kobači, dokler sme pogledati beli svet. (Konec prihodnjič.) Sedemletna vojska s Prusi. ; : i c li |j o L (DaUe.) Bitva pri Kunersđorfu je vrednost Lavdonovo vnovic pokazala. Pri vsem zabavljanji dvorjanov je vendar Terezija videla, da bi pri veči moči še veliko več dovršil. Sicer Davna stopnje ne odstavi, pa Lav-donu dá oddelek v roke, s kterim se kaj na svoj van podstopiti smé. Ta hrabri vojščak popusti Moravsko in Slezijo napade. Do Landshuta je brez boja pri-dri, pa toliko bolj se mu tukaj Prusi uprejo. Vodil jih je srčni Fukvet, ki jih je po višavah tako umno razstavil, da se Lavdon ganiti ne more. Pa ta okol-ščina ga tako razsrdi, da sklene napad, po kterem bi si pot v deželo s silo odprl. Fukvet sprevidi važnost te bitvě in sklenil je, da rajši umrje, kakor da tukaj odjenja. Tako dobro so bili topi in trume postavljeni, tako umno stan osnovan in tako navdušeno je bilo vse od prostaka do velitelja, da je bilo le malo opraviti. Prusi se ne bojé nikakor cesarskih, marveč mirno in pogumno natéka njihovega pričakujejo. Pa tudi Lavdon se ne ustraši težav in napót. Z nevarnostjo raste srčnost njegova, in ničesar se rajši ne podstopi, kakor tega, kar drugi razkličejo za nemogoče. K náskoku pelje celo armado na enkrat, da bi ovire večina podrla. Tako je ravnal tudi kralj pri Lo-vozici in Evgen pri Zenti, in kar seje obema posrećilo, to tudi Lavdonu steče. Zastonj se upirajo prvi oddelki pruske vojske. Ko se zazeno in prve rove dobé, bila je najveći napota odpravljena. Poglavna moč se brez vspeha ustavlja. Od dola do dola, od griča do griča je pojena, sekana in zajemana. Strelištvo je koj od konca dobíjeno, kmalu tudi stavnice, tabor in hrana. Konjiki najdelj stojé pa tudi večidelj na borišči pocepajo. Zamerzi se jim , da bi se podali cesarskim, pa premalo jih je, da bi zmagati mogli. Se le po najsrdi-tejem boji jih Lavdon podere. S to hudo prasko je bitva dognana in zmaga bila je popoinoma. Okoli 7000 je vjetih, vec kot 3000 poteptanih in mrtvih in blizo 60 topov dobljenih. Naglo se potem Lavdon vzdigne, nazaj doli gré iu na Glaco udari. Ta trdnjava stojí vrh Moravskega v grofii enacega imena. Ona je ključ do polovice Slezije, pa je mocna in skoraj nevdobitna. Al popred kakor s stradežem inoblego aijo misli Lavdon s silo prisvojiti — in tudi ta ga ne okani. Stolp, ki je trdnjavi najmoč-nejša bramba, je najpred napadel in zopet z veliko močjo kakor Fukveta pri Landshutu. To zidovje se podá, ž njim tudi trdnjava in vsa posadka. Bilo je je sicer le tisoc in dve sto mož, pa bila je z vsem založena, vzlasti s smodnikom in hrano. Med plenom je zopet. okoli 50 topov. Iz glaške grofije cesarski v notranjo Slezijo vi-hrajo in si mnogo mest pridobé; pa zastonj oblegajo Vratislavo, poglavno mesto dežele. Velitelj Tavencin se tako možko drži, da je vsa prizadeva zastonj. Pa tudi to mesto ne bi se bilo moglo Lavdonu ubraniti, ako ne bi se bil Enrik s silno močjo približeval. Preslab je Lavdon, da bi se bil mogel v to bitvo spuščati, zatoraj odjenja in se brez zgube na izhodne in južne kraje dežele podá. Pa tako srecen ni bil Miroslav, ki je v Saksonii stal in Draždane oblegal. Zastonj to mesto napada, zastonj ga s kroglo in buto nadleguje in mu z ognjem preti. Cesarski odbijajo naskoke, na strel odgovarjajo s strelom in mu tabor močno pokvarijo. Kralj se tako razsrdi, da vojšeake „strahljivce" imenuje in neki polk, ki mu nemar oponaša, sramotno kaznuje. Davn grozno počasno obležencem na pomoc gré. Posadka obstáná se sčasoma vendar premiče in s 50.000 možmi na kralja 39$ udari. To ga primora, da v veliko škodo tabor in kmalu dane se držé in nekaj varov ob Zali in rudarski gori tudi labsko planjavo popusti. Pa tudi za hrbtom mu cesarski napredujejo. Gibčna truma Lasita je tako ne- zgubil. nesrečm vojni je D a v n slavo nepremagljivosti Svet sramna da prusko gospodo napade in Berolin oropa. kralja in Lavdona. ga posihmal bolj pozabi in gleda na Miroslav je nakanil jo zavzeti na druge kraje vihra. y Lasi naglo odide in Na ruskem in švédském borišču se malo važnega letos godi. Rusi so Kolberg zopet ^obsedali brez vspeba vili, ki so v Stralsund utekli in Prusom pot v Meklen * --J ------------------------------O v" " " Kralj ne gré potem vec na Saksonsko, temuč na dokler jih Verner stran ne zapodi. Se tnanj so Švedi opra-Šlezko. Tù so se hotli Davn, Lavdonin ruska vojska zediniti, ga pobiti iu potem v notranje krajine, bor pokazali. Oni to deželo napadejo in hude davke na Sprevo in Odero butiti. Ta nevarni namen pa Pru- nabirajo. som ne ostane prikrit. Njih poglavitna skrb bila je ga ovirati, dokler še éas ne preteče. Pa od vseh strani se cozi se trudijo in zadnjič spet premagujejo". Združena več oddelkih po tevtonski goščavi noter do Hesnu in Vestfalnu se sreča spreminja; pa Fran- jim sovražniki bližajo. zapadu Rusi na izhodu, cesarski na in lugu Miroslav stoii še tiho v ležajih y ko moč stoji v Vester-gozda : Subize pa ob Lani in na Tavnu in ne ga oni od Kvajse in Odere obstopijo in 15. dan véli- koliko zad za hesko armado. On hoče sovražnike pre- kega srpana napadejo. svojih šotorov vzdigne in gré v dolino tamni noči se Lavdon iz trgati in po samem nabiti. Sicer zapadne kraje gor- . 11. i • • V • • • TT 1 I . I w ■ rv ) ki potok* i nareja. Zjutro zgodaj poprime krepko srednico jo „mačji njega Hesna posede, pa zastonj skuša pri Korbahu in pri Erksdorfu predreti. Pa čeravno je vodja Muj pri nasprotnikovo ; desnico je imel vsled pogovora Davn na- Varburgu posekán, ženejo vendar Francozi Ferdinanda skočiti. Al ta velitelj se je skesal in v svojem tabru na Bimlo, vzamejo Kašel in celó na Getingen padejo. ostal; — prepozno vidi Lavdon, da ga je nevošljivec Združena moč si ne vé drugač pomagati kakor s tem prekanil. Velika večina mu tedaj ^nasproti stoji; vse, da na Reno gré in Francozom žuga, jim za hrbet prici y kar on ima, je 22.000 vojakov. Ce bi nazaj šel Prusi na hrbet padejo in ga do zadnjega uničijo; pB oaui u^Lauiif ga ^aaa uuaa« oovu«--) v ; fvwiuvjv * ali jetništvo. Spoznal je nevarnost in videl, da se Vezlu in Kampnu nabijejo. ne dá odvrniti. Zatoraj si izvoli najmanjšega med zlegi : _ bitvo in častitljivo smrt. Srdito plane tedaj na pruske griče pri Lig ni ci in sovražnika zapodi. Pa večina ga sam zgrabil ga caka enaka osoda zmaga } mu bi smrt y v ce Pa oni so prenevedni, da bi jih to ostrašilo, marveč se odhoda veselé in v srednji Hanover in v Halberstadt pla-nejo, potem se obrnejo in tudi združeno vojsko pri (Kon. prih.) Novice iz deželnih zborov. zopet odtira. On pa napade z ulani in oklepniki, kralja vdrugič nabije, topov in jetnikov dobi — al kmalu je na novo primoran borišče zapustiti in se nazaj pomakniti. enkrat rajde in Dezelni zbor kranjski seji (28 Vendar zgrabi tudi tretjič, .»ju« se v najsrditejo prasko podá, da bi našel to, česar je predere V se zboru naznanil od mestne občine ) je prvosednik dr. pl. Wurzbach peti cil y ki so mu bile izročene ena v Kranj naj deželni zbor sprej me y pogin vojščaka in viteza. Al smrt mu priza- znani predlog Bleiweisov o šolskih zadevah, — dve od da svitlejih dni še dočaka. Vsak sovražnik se občine knežaške zarad oproščenja občin želei nese taki 8tanovitnosti čudi y pa tudi taka stanovitnost je za službena pisma in zarad porabe žandarmerij poštnine o žu- mogla cesarske rešiti. Lavdon jih noče vec zastonj žrtovati, tedaj se odmikati pričenja. Pa topničarice. ki panih y dve pa iz Dunaj Dalj naznanil prvo sednik, da se je poslanec Golob odpovedal poslanstvu 1*1 LU Y aLJ, ICUia j DO UU LLilťwč* LI UI 1 U ii j a* X a lujJUi^ai , rvi -------, — ~ j« vi vivu puoiauoiv u so na Pruse nastavljene, delajo dalje in odganjajo njih Potem so prišle današnje zborove obravnave na vrsto napade na vojsko, ki počasi in v najlepšem redu nazaj Deželni odbornik dr. Bleiw gré. 65 topov je na borišču zgubila in 4000 mrtvih in deželnega odbora o napravi dežel poroca v imenu tni ce (L ranjenih. Pa Miroslav si ne upa za njo; poln zavzetja deswaisenhaus). Iz tega poročila se kaže, da je iz sta reče: „Gledite, zmagovalcu enak nam Lavdon bojišče rodavnih časov za to napravo že nabrano veliko de veliko zgubo trpel, tako, da se prepušča!" Tudi °n je narja; mestna gosposka Lavdon na dolnji Šlezii in v glaški grofii srečno ob- deželna vlada 133.000 gold ima 64.100 gold, v obligacijab tudi y v i iič* UU1L1JI kJiC&ll IU V giaotwi glUHl OICUUU UU" — — . »««V. Xi/i/ivw ^Wiu, kuut V vblígaCljah, UřWJO JI Davn pa gré zopet v Draždane in srce mu ve- se druzih 14.500 gold, in ustanova ranjcega prof. Me dalj je drži. selja igrá, da je bil sovodja požugan. Al nesreča, -----— - --- je tega zadela, zadene tudi njega, le še hujše in v večo ustanovljenjem sirotnice ; potreba njena ki telko-ta z 54.000 gold. Mog po takem začeti z pa sramoto. očitna. Državno ministerstvo je izreklo, da ga je Na Saksonskem so tudi to leto Prusi bežali in so premoženje, ki ga Labo noter do Devina zgubili. Bili so pri Torgavi po- čiti deželnemu zástopu, ako dežel y pri Vitembergu so tekli in celó to vtrjeno mesto se napravi dežel biti popustili. Ko tudi Davn tjekaj pristopa, naglo bežijo iz cele dežele in se v Branibor in na Ukraj pomaknejo. Pa tudi Miroslav se, ko je vojno na Siezkem končal, naj izreče tudi volja vlada zdaj v svojih rokah ima, izro- bor sklene, da tnica. Ker ie mestni zbor že izrekel sirotnice y da rad stopi v družbo za napravo deželne y tedaj deželni odbor danes predlaga zboru y da sirotnica ima biti dežel na borišče v Saksonijo podá. Njegova prikazen oživi Poslanec Guttm premagane Pruse , da se većine več ne bojé in kosec rov predlog ter dokazuj z gorko besedo podpira odbo dežele vnovič dobijo. Pa kralj išče le Davna y in tedaj y ko ga pri Torgavi tukaj povraća Kolin. najde, mahoma nad-nj, da pade deželna sirotnica potrebo, da se brez odi Poslanec Brolich govori mu napravi zoper predlog, češ, da se deželi nakopljejo novi stroški na glavo, kteri Bitva, ki se vname. je huda in dolgo traja y y se morejo nabrati le po novih prikladah i/ JL i 12 ur Poslanec Kro mer ni zoper predlog deželnega odbora so bili Prusi premagovani, in že počnejo brez preneha bežati. Na tisoč vjetih ou /i o Ziguum , vou uuho^d jo ~ ^vv,tmi «uiw, wc* ui ouuoat ů« uaaup jjuoju^jc» z mrliči pokrito. Pa Davn je bil ranjen, Miroslav se in njegovo pohišje ne požrli sirotnicinega premoženja zopet obrne in Citen višaveŠeptica vzame. Sreča se pa in razodeva še druge pomislike, ktere pa je poslanec zdaj obrne. Da bi zajeti so že zgubili vso borišče Je vendar želí, naj rila in ne prihitela tako, da bi stroški za nakup poslopj se ta stvar prav do dobrega prevda ali raztreseni ne bil i, zato ce- sarski odjenjajo in s poljan pobegnejo. Vendar so bili veliko zgubili. Koj po bitvi so Saksonijo popustili in na Česko utekli. Kralj dobi tedaj vso deželo : le Draž- dr. Costa tako na vsako stran razj nobenega temeljitega pomislika vec„ tudi dr. Tom reče, da gledé na to, da vse premoženje da ni ostalo Dali poprime (slovenski) besedo in med drugim y sirotnici na 399 ) da bi po njih bi ravno tega ne dobili, česar potrebujemo ) na- menjeno, obstaja v obligacijah, bi prav živo želei namesti obligacij golo zidovje sirotnice že danes stalo, učilnic v domačem jeziku. Ker pa je stvar važna (Dobro!) Poslanec Sve tec se od druge strani (slovenski) svetuje, naj se predlog deželnega odbora izroči v pre- dokazuje potrebo, da danes deželni zbor izreče, da hoče v(^rek posebnemu odseku, v kterega naj zbor napraviti dež. sirotnico, in ta drug razlog je ta ~ ^ poprimemo ponudbe > da se ne vemo voli 5 mož. — Poslanec Dežman podpira Svetcev ..^„Mjuuj», predlog s tem dodatkom, da izvoljeni odbor naj v pre- aii bode vlada drugič spet tako pripravljena vdarek vzame predlog deželnega odbora, pa tudi pred- to isto log Gutmannsthalov, ker ne želi, da bi ta predlog brez ministerské brez obotavljanja, ker danes, in nam to premoženje izročiti kakor je veljá od mestnega zastopa. Na posled govori še poro- resnega prevdarka pokopali. Dalje vpraša- kje bi brž čevalec dr. Bleiweis in iz sporočila odborovega dobili za nauk v kmetijski učilnici sposobnih učiteljev? dokazuje, da sirotnica in nove deželne přiklade niso v in poslednjič še dodaja, da bi se o poslanstvu mladen- učijo gozd« nikakoršni zvezi. Sirotnica, ki se ima napraviti sama za-se, ima svoje premoženje stoji Čev na tuje učilnice tudi gledalo na to, da se in kolikor ga bo pre- narstva. Naposled (slovenski) govori še poroče- malo , se bode poiskalo po drugih potih in ne po do- válec dr. Bleiweis in odbija oštro kritiko Gutmanns- kladah na davek, ker je preočitno , da z davki siro- thaiovo o grajščakih in kmetih naših, ter misli y maškega naroda ne bodemo sirotnice zidali. tem se je glasovalo, in, razun g Brolicha, so vsi Po po- da pl. alanci bili za to. da se sirotnica izreče za deželno dobro izvedenih r P tmA T f i • t - Gutmannsthal ne pozná naše dežele tako, da bi se mogel v pretres njen spuščati. Dežela naša ima v kmetijstvu grajščakov, le želeti bi jih bilo še ve- na pravo. Drugi predmet današnje seje je bil predlog dežel- liko več; pa tudi umnih kmetov ima veliko in saj toliko, kakor druge avstrijske dežele, v kterih se ista nega odbora o napravi niže učilnice za kmetij- tožba razlega zastran kmetijstva. Naša zemlja ni rodo- pa v obče je priden. Za- stvo na Kranjskem. V imenu dež. odbora je poročal dr. Bleiweis. vitna. kmet večidel reven tem sporočilu je bilo "obširno ostal je le po slabo osnovanih lj u d s k i h š o l ah, ki do razloženo, kako so drugod osnovane kmetijske šole in poslednjega časa se niso ozirale na potrebo kmetijskega koliko denarja je potreba, da se ustanovi taka učilnica poduka y in vzdrži. Potreba take učilnice za Kranjsko je oči- praktičnih šolah zaostal je, ker ni imel dosti izgledov po ili J • • - • • <% « * W vidna sedanji denarni stan, dokler se deželi ne grajščinska zemljišča kmetijstva, in to so izvrstno obdelovana zaostal je, ker nima kmetij-povrne med francozkim gospodstvom vzeto njeno pre- skih šol. Stipendije bi bile zavržen denar, ker dežela mozenje je tako reven , da ne zmore tolikih stroškov. bi ljudi plačevala da šli na tuje, domů jih pa Predlog deželnega odbora je tedaj bil, naj se poskusi morebiti ne dobila več; imamo štipendije za dunajsko osnovati kmetijska niža učilnica skupno z doljnim živinozdravniško šolo, pa še nobenega živinozdrav- Štajarskim, Istriškim in Goriškim, in v ta cilj in konec nika po teh štipendijah, iz deželnega denarja plačanih, naj se deželni odbor spusti v dogovor z deželnimi od- nismo dobili^ nazaj. Ako grajščak potřebuje izvedenih bori omenjenih dežel, ki so si podobne v zemlji in ob-delovanji njenem, pa tudi sorodne v učnem jeziku. oskrbnikov, lahko se jih za svoj denar naročí iz tujih dežel. Mi potrebujemo domače šole za kmečke mládenče. Ta razprava bila je* živahna. Prvi poprime vitez Gut- Učitelji se bojo že dobili, ker za tako imenovane mansthal besedo in obžaluje, da deželni odbor predlog stavi, po kterem se ne bo dala učilnica napraviti pripravljajoče nauke se jih gotovo ne manjka domaćih, za kmetijstvo in gozdnarstvo se utegnejo more- IUq ObOVA, jjy ai^iuiij ou uv uu uaia uutiuiua hcx^jl a v A vi, »—««js.«. v *** in vendar zemlja naša tako silno potřebuje umnega biti tudi dobiti domá; ako pane .a. uvw1m uujluc« 2 cnvv , dobij O od xu ui ugiu dežel, vzlasti slovanskih, ki se kmalu naučijo slovenskega jezika. Tudi Hrvatje so si pomagali tako, da so za kmetijsko šolo v Križevcih pozvali Lambel-a iz se iz drugih gospodarstva. vsej deželi nimamo ne enega veljáka v kmetijstvu, kterega bi v potrebi za svèt poprašati mogli, nimamo dobrih oskrbnikov, dobrih delavcev ničesa nimamo: kmet kranjski je sicer delaven in pre- Českega, ki izvrstno vodi imenovano učilnico. Tudi v brisana glava, pa je neveden, in za to ne more naprej, ogerskem Altenburgu so se učili in se učijo nekteri ker nevednost je nemoč. Veliki posestniki po takem naši mladenci, ki bi že zdaj utegnili sposobni biti saj HH ■ ËH ^H MHMta ■ I ^^^^MI^H..........* I......I Potem se ne morejo svojih zemljišč sami dajati jih v najém (štant), in tako so začeli obdelavati ; prisiljeni so za asistente pri naši kmetijski učilnici. uajau jiu v u čij e m ysmxuij , iu tatvu au aaumi Že mui giaouvaiu. qjxacj^ ju uu, u.<* jjjl cuíu^ uo^. uuwuia xu ravnati srednji posestniki. Pomoči je tedaj hitre treba predlog Dežmanov se izroči posebnemu odboru v tudi glasovalo: sklep jo bil da predlog dež. odbora in in stori naj se saj to i kar je brž mogoče; zato nasve- dokler ni kmetijskih prevdarek; v ta odbor so bili voljeni: Bleiweis, Dež- se tuje pl. Gutmannsthal učilnic v deželi, odloči vsako leto 1500 gold, iz dežel- naj man Gutmannsthal Langer, Svetec. 5. seji (30. nov.) izročuje dr. Costa peticijo kne- nega zaklada za štipendije, da grejo mladenci na žaške županije o servitutnih zadevah. Potem pridejo druga avstrijska učilišca se kmetijstva učit. Poslanec razprave današnjega dnevnega reda na vrsto. Guttman podpira ta predlog. Dr. Toman pa (slo- Deželni odbornik Dežman nasvetuje v imenu de- venski) govori zoper ta predlog, in vpraša: ako je naš želnega odbora, naj se za cesto skozi Krakovski gozd kmet zares na tako nizki stopnji kmetijske vednosti, na Mrčečji-krški cesti dovoli še podpora z 2000 gold, kdo je temu kriv? On ne, dobival popred dokler „Novic* naš da Ako se hoče podučiti naš kmet, mora imeti učilnico v «vojem maternem jeziku; tega pa ne namerava Gut- ker poduka ni nikodar Poslanec pl. Langer predlaga, naj se ta stvar v přeni bilo. Sicer pa ni res, vdarek izroči denarstvenemu odseku, v kterega naj se kmet je manj podučen kakor kmet druzih dežel. po nasvetu Mule jevem pokličejo tudi izvedenci. To isto podpira (slovenski) poslanec Z ago rec, ki to cesto Dalje svetuje odbornik Dežman v imenu dež. mannsthalov predlog, zato je že sam po sebi tak nasvèt odbora, naj se občinam senožeškega okraja za izplačanje pozna pokopan. štipendijami bi le potrošili 1500 gold. ne dosegli, česar je potreba našemu poljedelstvu. , pa (Po- Poslanec Svetec povdarja to, kar je deželni (slovenski) stroškov reske ceste z 1960 gld. iz deželnega zaklada dovoli 1000 gold. Poslanec dr. Costa pa nasvetuje hvala.) odbor v sporočilu svojem rekel, da le denar ja manjka s kterim bi osnovali kmetijsko učilnico. Žalostno je to povod > 7 občine lakota Senožečanom dá celi znesek ker nedavno okraja so neznano revne, kajti huda ondi, m ker one celó ne mara jo resnično. Zato naj bode deželnemu zboru to iznova za to cesto. Tudi ta stvar je šla v prevdarek denarst- da zahteva od državne vlade, da deželi njeno premoženje. Tudi Svetec je zoper štipendije, ker povrne venega odseka. imenu deželnega odbora poroča dr. Bleiweis o novi postavi, ki naj se vpelje za de 400 želo kranjsko zastran pasjega davka in pasjega reda. Do prestolu naj vendar pomisli v kakih stiskah Z.C1U iVIčlUJSKU Mijuau ua v iva iu r^^J^fe^ A picoiuiu, - uaj vcuuai puiuioii , v tvatviu SUSKaU SO zdaj niso smele občine (soseske) vpeljati pasjega davka bile dežele češke krone, in kako sijajno so stanovniki brez dovoljenja deželnega zbora. To naj vprihodnjič teh dežela věrnost svojemu vladarju kazali; naj pomisli odpade in vsaka občina naj ima, ako hoče, pravico, kako očividno so Slovaki, med ktere je puntarski gla-vpeljati pasji davek od 7 do gold. y m sebnih vzrokov naj ima občinski odbor oblast, uc luamjv «« voiaucju ^vcou ovujcuju oprostiti tega davka. — Ta postava je bila sçrejeta z In kako grdo sedaj magjarski časopisi obrekujejo Slo kako jim panslavizem in Bog zná kaj še vse, zavoljo po- var Klapka zašel, ker drugač ni mogel, mu pokazali koga da ---------, ^---------O > m (rw-MUMU, ne marajo za-nj, da ostanejo zvesti svojemu cesarju. vake dostavkom, da vsem občinam deželni odbor izdela poduk, , kako se imajo pri tem ravnati. — Dalje poroča odbornik očitajo! Dežman o stroških pognanstva (Schub), kijihima Naj bi dunajska vlada resno prevdarila, da je velika i rv IV • • I w 1 11 I a . t 1 rN m m % Al naj bo dan plačila ne izostane! dežela od 10. septembra 1.1. naprej iz deželnega zaklada nevarnost za Avstrijo, ako ogerske Slovane in ogerske . « • 1 • 1 • I T\ v/ 1 1 • t ta« • 1 • à . • • â plačevati. Predlog je bil sprejet. — Deželnega pogla- in erdeljske Rumune na milost in nemilost Magjarom varja namestnik dr. Zupan poroča vimenu deželnega prepusti in tudi Hrvate in Srbe v magjarski jarm pri- odbora o stroških z 13,889 gold., ki jih ima deželni sili češ da Magjarom se ne smejo njihove dozdevne zaklad gold. se za UDIVlll u J.VJVVV fjV.vi. , X».J. J lix iXJJM wvuv.il* OlU , \jKj O, Ud XU.«^JMlum «w ^ " J UJ1UWTV/ UUÛUCÏUC več del v Gruberjevem kanalu, in o 3821 historične pravice kratiti, da-si tudi se drugim narodom ki jih ima za zatvornico na Ljubljanici plačati. še najsvetejša pravica — pravica materinskega jezika ^VyiUl y ili J lil luatv ^^ ÍJWW T VAXAXVV A-lj WN/A|VÍX1AVX KJ 11 C*J O V %J V/J O C* ^IWYIVCI J/4 M f 1VM iUUUVgM j V /J i U-- Tudi ta dva predloga sta bila izročena denarstvenemu ne dovoljuje po vse. Kaka prihodnost Slovanom druzih Poslanca Kapele in Gutt- deželá avstrijskih pretí iz tega, da se Magjarom dovoli kdor odseku v prevdarek. man sta bila za zapisnikarja prihodnjih 14 dniizvoljena. lastno ministerstvo, jasno je kot beli dan vsacemu JllCb ZjC* 4JCb£J±&JJL±I±JL JU> j^lJllVUlljlll JL ji vlili AZJ j \J ± j vllív* Id O tli \J 111 i U 1 Otvl Ol Y \J y J&OUU J \J I^VJ V UVU U^U VOCItUlUU^ XV VI Vy. » v. seji (5. dec.) je nasvetoval deželni odbor po ni slep. Le ena misel nas nekoliko tolaži, namreč ta, svojem poročevalcu Dežmanu, naj deželni zbor po- da tudi cesar Ferdinand je Magjarom postave leta 1848* deli pogorelcem v Stražišu 1000 gld. Poslanec Der- podpisal ter jim lastno ministerstvo dovolil. Naj tedaj bič popisuje přežalostní stan kmetov in sitarjev ter sve- r J pi viiwâvwiij ». «vc^ " —- VW , «v* w.v možje, OIQU ÍVIUJUU VII naj se jim dá 1500 gld. Poslanec Horak pravi, s tanko vestjo pazijo tuje kteri krmilo države naše v svojih rokah imajo^ A ft • t V - • • da se pod supremacijo ma- da hranilnica je dala 1500 gold., deželnemu zastopu se gjarsko in nemško ne zatrejo slovanski narodi avstrijskih spodobi, da dá 2000gld. In ta predlog je tudi obveljal. kajti bati se zeló, da kadar ne bode Deželni zbor trzaèki. y —----.. Slovanov, tudi ne bode Avstrije več. več Iz peštanskega zbora naznanjajo najnovejši Poslanec dr. Pitteri je zboru podal nasvèt: naj se časniki, da se bode sprejel Deak na državne stroške napravi vseučilišče za Lahe na pa so dvalizmu vrata « m —W 1 . # 1 i mm « m i m ^ laški. — Ta predlog spada zopet v vrsto tistih, o kterih pošten človek ne vé, ali bi se smejalali jezil! Nesram- trojedina kraljevina resi Avstrijo velike nosti. Vsi nost je vendar presilovita, ako se Slovanom Primorcem zagrebškí listi potrjujejo zdaj veselo novico, ki so ja in Dalmatincem vriva laški jezik kot deželni jezik ! „Novice" v poslednjem listu prve prinesle, da ste se Morebiti se dr. Pitteri boji, da ne bil Bismark na bregu Adrije osnoval nemškega vseueilišča, ker se sliši, naro d t t r a n k d dinil t in V v 1 hočet pruskému poročniku zaukazal, naj deluje na to, bil v tem duhu izvoljen odbor, ki bode predloge stavil da da se Trst postavi pod peruta pruskega orla, pod kterimi bi vžival pravice „svobodnega nemškega mesta." Ako gode Bismark od ene strani na veliko - nemške seji dne t. m je gled bil. na poročilo kralj evinskega odbora, ki tic ta odbor so izvolj Smaic. baron Kušlan Cepu lié dr citre, Pitteri pa na laške kakošen „ofreht" bode to za H*1, ) Suhaj Priča i Peštu dr. Subo- Perkovac dr slovanski narod, ki v veliki većini tu prebiva? Pogled v pestanski deželni zbor. (Konec.) civ^., kjixxeixv; , u xcxxrw rečem, ves, ízr^K^i se je v svujiii auresan n ko je Klapka sè svojo četo na zgornje Ogersko prima- generala Stratimirovića za zaključke konferencije srb ampak ves po národnih grupah. Srbski narod izrekel se je v svojih adresah na hal? vse drug vsi narodi Če dunajska vlada Magjare zarad tega narode stavlj po vseh naj vend deželah zvesti skazali pomisli, da so se sarskemu skih poslancev, ki podpirajo v Avstrii federalizem in so proti temu, da bi vlada sama reševala narodno osodo* brez naroda, to je, brez zaslišanja deželnih zborov. Te 401 zaključke pozdravljalo je radostno vse slavensko časni-karstvo, razun poljskih zalog listov in srbské „Zastave". To v podporo vdov in sirot po gimnazijskih in real a 7 »ih učiteljih in si 8 tem postavilr vreden spominek pri idejo so zaobjeli* tudi vse druge narodnosti n a Ogerskem : šolskih možeh. Ustanovil je v Ljubljani in drugod za- Romani, Rusini, Slovaki in drugi. Urednik „Zastavin* log v dr. Miletić, ceravno je bil deležnik konferencije in sicer nepozablj 7 m « -- • /Ti 1 • 1 • 1 • podpore revnih učencev in ostane za to pri njih Njegove zasluge za ljubljansko gimnazij kot tajnik, čeravno je predloge stavil in formuliral je čez nekaj dni iz nepoznatih vzrokov za dobro našel, Popoinoma oceniti zasluge njegove za narod odstopiti; zbog česa se je vnela v naših listih malo ostreja polemika; te načelne borbe sem se vdeležil tudi jaz v in povzdigo slovenŠčine je spoznal ves narod slovenski. -. . _ naš pa more tišti, komur je bilo dano pogledati tudi v skrivnost- Napredku" proti „ je naposled, žalibog! po naši Zastavi" in dr. Miletiću, ktera neje akte, ker tu še navadi prešla tudi v oseb-nosti/ „Zastava" in njena frakcija, ko ni mogla z raz- logi se spoznajo ogromne težave, s kterimi se je imel boriti vrli ranjki, vselej vrni Slovan- dragem spominu mu je ostala slovenska mladina slovenstvo ploh m tudi pozneje neizrečeno ga je veselilo ^CJi^UVUITM 111 11 J U11UI 11 MIXXVIJV»^ — — —- ------ ~ O - ---------*------ v ^ ^^ivvx J^V/UAIVJ V ULU^jl U VV11V O J V V CuClllV. jela se je služiti tudi drugih nevrednih sredstev. ko je slišal o kacem narodnem napredku slovenskeg 7 lUgl , J^ Jv- oxu/jiu tuui ui u^i« «vt ~ —~• » "" v «wvviu uma vuutui xiayxt/un.u oiu Tako je neki dan telegrafiralo iz štajerskega gradca ljudstva. Kako zeló spoštevan je bil pri svojih xi----j—— Slovenija" sledeči telegram : „Slo- tA co îû rî^in ^ dn^^n«, -----00 —-— Napredku" društvo to se je videlo pri slovesnem pogrebu 28. novembra ojakih Mi- venska omladina šalje g. Čakri adresu priznanja zarad lostivi namestni škof sam je z obilnim spremstvom přišel ~ ..............................." Jih je m njegovega delovanja pri konferencialnih zaključkih od blagoslovit telesne ostanke blažega ranjkeg 31. oktobra. Omladina." To je bilo 25. nov. in 27. nov. spremil na zadnji poti, tudi je drugi dan služil slovesni t. prišla mi je adresa, ktera je polna psovanja proti requiem za ljubim prijateljem svojim. Z zelenim vencem meni m mojemu delu proti konferenciji in njenemu in slovanskimi trikolorami okinčano trugo so nesli predsedniku generalu Stratimiroviču, podpisana od 6 Sr- njegove gimnazije, ob stranéh pa jih je svetilo več kakor ki mu je prišla skazat po med kterimi je tudi Anton Tomšic kot predsednik Slovenije. Meni ov, maloznačajnih dečakov in 24 Slovencev sto Med obilno množico lednj čast je malo do tega, ali moje delovanje komu dopada ali poslance Aiiu» xuiium^u , XV.J. .LIJU. JO jJl íoičt SJVřtZíal UU~ je bil tudi mestni župan, veliko deželnih j ne y Zit LU lllll lie m mnus auicoo m j\ujíuo-ouicoc, uioota. xiu jj<*> je jjiioci ©j-Uiw.11 »|Jievuu. I1H Kraj ampak delam po svojem prepričanji; in hvale neíščem miru, so v krasnožalnem globoko v srce segajočem so- zato niti ne maram za adrese in kontre-adrese keg učitelj in učenci skoraj vseh us tavo v veli mesta. Ko pa je přišel smrtni sprevod na kraj razun v svoji vesti; ali nikakor ne odobrujem nevrednih načinov. korupcije med mladino, ter nikakor ne morem zadoneli umetni gl kompozicije Fr. Grbčeve JLlCl\JlliV y y XV Vi U J^F VIJ V UiVU, lUlUUlUV/j v/4. v/*** v«* vxj v A • VU WUV/T V AVV VUÍJ1 T IliUll OllVt razumeti, kako da bi mogla slovenska mladina podpi- žalujočega srca v daljni Slovenii. Prepričan sem rati dualizem, ko so vsi avstrijski Slovani za narodni fede- govorim v imenu stoterih, ako tukaj zató ginlj prelepe slovenske pesmi ko ^)dziv marsikterega da da je slovenska mladež v slavlj ralizem; zato trdno mislim, Gradcu po kom mistificirana, in tako je proti slovenskemu Heidrihu in Grbcu dražega ranjčega izrekam očitno zahvalo po Bil je res ginlj pogreb ; obilna federalizmu, ter ovacije delà nemško-madjarskemu dua- množica je bila zbrana in ne eno oko ni bilo neobsol lizmu. Zato s tem pozivljam učeče se Slovence v Gradcu, ženo, ko so zagrebali blažega moža. Naj da se izrekó : ali so oni uni pamflet proti meni in kon- Ceski deželni zbor do daj še ni ferenciji saborskih poslancev iz prepričanja, ali po čegar nitega. Sploh nima narod nič posebnega miru počiva podal nič známe i nagovoru podpisaliV To mislim, da mi je dolžnost vedeti L. VCUCU njlJU, XV Cíl Hl UjJČttl , U Čt JJLIU Emil Ca kra. važnega v obravnavo. Izvolj ker pred 7 nego se spustím v odgovor. Praga 29. nov. i nad ni upati, da mu bode od zgoraj dano kaj selj n. Novični bralci so sicer že osnuje d ^v^j.xx je----- „ UU.V , ^ vitlega cesarja. Iz kurije velikih odbor udov da na sprejeli žalostno sporočilo o smrti spoštovanega nek- posestnikov in iz kurije sosesk so izvolj danjega vodja ljubljanske gimnazije, gospoda Janeza Ne p. Nečáska. Vender pa mi ukazuje srce, današnjem svojem dopisu obširneje spregovorim v samo da v 71 No- 6, iz kurije mestne samo Nemci raj šnj em so bile volitve v mest db Cehi Predvče-Po stavili ste svoje kandidate obe stranki : narodna in nemška blagemu ranj&emu v spomin, zlasti ker vem, kazina. Volilo se je 32 zastopnikov, in vicah" da ustrežem s tem znancem in spoštovalcem, ki si jih je ranji s tako ta je volj ne » »^viuiu, «J.MUV. t»v4 'VUJJ uuuiuui) » VJiiiv ou jt» Kf U ^aoiu^uiivvv, 1XX glej te, IZJ V Ui vsem njegovim prijateljem, je bilo 31 kandidatov národnih, in en sam kazinin olj 7 m obilném številu po vsem Slovenskem pridobil, temuč druga judovskem mestu 7 še Včeraj pa je bila važne ja volitev. Izbral se je deželen poslanec tudi vsemu narodu, kteremu je tako neutrudljivo in tako za pražko staro mesto namesti slovečega centralista vspešno služil celih deset let. J. Necásek je bil rojen viteza Hasnerja, ki je odložil svoje poslanstvo, rekoč leta 1813 na Visokem, českem mesticu v Krkonošah. da za česko eželo ie«. «« » i^avui, v^avrn » » u«, ne mara vec biti poslanec, «ih^jv Njegova učiteljska delavnost se je začela ravno ondi, kjer da bi bil rad za spodnjo Avstrijo! Spet stase postavila pozab ampak na pražki staromestni dva kandidata, in glej ! narodni poslanec, oce jo je nemila smrt ustavila gimnazii, ki je takrat bila pod vodstvom slavnega Jung- ljega župana pražkega Pstrosa je bil izvoljen z većino manna. L. 1842 je prestopil na gimnazijo v Heb 7 od kodar je 1. 1852 přišel v Ljubljano, kjer je vodil slo- v »lati Prag 126 glasov. To so pač slavne priče narodnega napredka vensko mladino tako izvrstno, da ga je narod po nje Maribor 2. grudna. V nedelj t. m. bode v naši govern odhodu v Prago večkrat milo pogrešal. Ze lansko čitalnici zopet igrokaz : „igra pikè", ob navadnem času. jesen je hudo zbolel za pljučnico, pa se vendar zopet Zadnj se ie Crni Peter" jako dopadel; sobe so se je vde ozdravil. Ko pa mu je pred kratkim bilo naročeno ve da bile dosti premajhne, toliko občinstva poiskati primerno sobo za paralelen razred, mu je te- ležilo našega malega gledišča. Igrali pa so tudi gospo žavna hoja, ki jo je imel zavolj tega, tako škodovala, dična gvopuu«, j J. 111 JL ., U.Ć* QjUlCllC* XIX j^XUO-CLC* X. da se ga je zopet pljučnica přijela, ki je po 16dnevni ni konca ni kraja. Glediščne igre se kaj dopadajo ; di hudi bolezni ugasnila luč njegovega življenja 26. no- bi se pa tudi prav lepih izvirnih obilo spisovalo! Res vembra. Kdor je Nečáska poznal, ta ga je gotovo da spisovatelji komaj za natis dobijo povrnjen denar tudi ljubil in spoštoval. Proti vsakemu prijazen in mil, kamoli še za trud bi vendar bi se po onem Novičinem talnice tantieme plačevale oster in nenavadno natancen v spolnovanji svojih tež- predlogu, naj kih dolžnosti, si je pridobil povsod, kamor je přišel, za one igre, ki jih igrajo, dalo kaj doseči. Tukaj # iskreno spoštovanje. Prav po očetovski pa je ljubil čitalnica je po sklepu zadnjega odbora vsako Aomviuvs JLJI«> j/w j/w jw Ajixirii. Wt dllLXV^C* JC UU ©JVICJ^U ZičtU.11J UVAWUIW I yj iJJXCfc, íitM Y «m* šolsko mladino in skrbel za njo; bil je pa tudi od izvirno glediščno igro, ki jo prvokrat igra, pisatelj 7 nje ljubljen in spoštovan kakor málokdo. Vstanovil je ki to zahteva, 5 gld. nagrade placatí Okrog okrog 403 se čuje da so volitve za okrajni zástop (Bezirks- gotovljeno; V^UJV/ ^ ua ov T v/11 v f v Xiw v 11 i wj u A « » vertretung) pred durmi. Naj nam tedaj naši venrtJiung^ prcu uuiixii* ^«j umu. u»« rodoljubni je bila sprejeta, — pruouj» uuuud v x rouai ns veljaki razložijo ko naj hitreje, prvič: koliko okraj- lenskem za dovoljenje 4 sejmov ni bila odobrena. osnova novega konkursnega reda prošnja občine v Pre čni na Do- n i zastopov na slovenskem Stajerskem da imamo, vahna je bila o tem razprava: odbornik J. Pleiweis ie - ^ ««1 li., -1 • V • • I J • -1 « * « • • f • J ktere in kde so njihova središča, — drugič naj nas napotijo, govoril za to, naj se dovolijo sejmi, v Ktere je sveto-da se vsaj 8 dni pred volitvami v središča pri- vala tudi kmetijska družba; odbornika Horak in Haufen hodnjih okrajnih zastopov zberemo in se dogovorimo, sta govorila zoper dovoljenje, češ, da sejmi so le do-ktere može aa hočemo voliti. Dogovorjeni možje naj se bičkarija županij in poguba ljudstva, ki se klati po oznaiiijo po „ Novicah" in „Slovencu." Da se to gotovo sejmih. Dalje je bilo sklenjeno, naj se pri minister in skoro zgodi, da nas tudi pri teh volitvah birokracija in stvu krepko podpira prošnja obrtnijske pomocnice o nasprotniki slovenstva ne prehvapijo, zato vas rodoljubne oproščenji od koleka pri njenih pismih. — Po nasvetu veljake prosimo v imenu napredka občinskega; kajti iz prvosednika g. Župana je bil voljen odsek za šolske » Haufen. Schreiner. nasprotnega tabora čuje se ordonanca: ne volite ni du- zadeve; izvoljeni so bili: hovnikov ni učiteljev! " " Horak, Schwentner, Tônies. Župan Senožečah 26. listop. B. Naposled vpraša odbor-Šolstvo sicer ne Pleiweis : kako stoji s prošnjo zastran znižanja spada v okrožje mojega opravila, vendar naj mi dovo- vožnine za blago na železnici itd., kako s lijo Novice", da se predrznem iz zgolj domoljubja neko pomoto odkriti, ktera se je vrinila v matičin kupčijsko šolo? in želi, naj te zakladom za stvari pridejo v prihodnji t) narodni seji v konečno obravnavo. Konečno predlaga prvoseđ- koledar" za leto 1867 na strani XXXVIII. , kjer be- remo ) da na Kranjskem je 288 ljudskih šol ? ni jih toliko. skih „Novic" (list 33) pojašnjenje podam sledeče: Po izkazku lan- je bilo leta 1864 na Kranjskem 216 slovenskih in slovensko-nemških pa 17 čisto nemških šol, toraj spada 1 ljudska sola na 1764 kranjskih Nemcev, ali pa nik, naj se izvoli nov odbor, ki v prevdarek vzame njegov nasvet, da se Istra zopet vzame v colno zavezo; izvoljeni so bili v ta odbor: Župan, Winkler, Schreiner^ Haufen in Resman. zboru zastran železnice iz Ljubljane v Belak gosp ki l n u na 1000 j> ii 1 1 1 1 1 1 u u n n » u ii ii ii ii ii na 2004 „ na 1824 ogerskih na 1693 štajarskih na 1662 primorskih na 1376 koroških na 1269 beneskih Slovencev L «XV, xvx jv bil predvčerajnim po prvosedstvom au pa se celó gosp. V. C. Župana, predsedniKa kupčijske zbornice, ako se k njim pristeva in v kterem je tajnik gosp. dr. Toman stavil v pospeh 14 glavnih Sol, v kterih nam potrebne železnice vec predlogov, so bili se po nemsko podučuje, y ođbor; ki ga je kupôijska zbornica že volila » ii ii ii ii in v kterem je tudi en deželen odbornik, izvoljeni še gospodje Trpinec, dr. Costa, baron Mih. Zois, vitez Gut- mannsthal y Samasa in P. Kozler. Pred razhodom (zdaj pod italijansko vlado). Nekje je bilo rečeno, da vsaka ljudska sola na kmetih mora imeti svojo lastno knjižnico in svojo drese moral podučevati, današnjega zbora je bila dr. Tomanu zahvala iz- vesnico, in v vsaki enaki šoli po okoliščinah, en oddelek gospodarstva na sad]e-, *luu", oTíiu", uuciu" «H í/iyiuuiv/jv» a lahko doseči, ako se dobi primeren kos zemlje vino- svilo- čbelo- ali živinoreje priliko To se dá okoli 300 novčičev na leto, dobra volja učiteljev, in ako bi rečena za veliki trud in iskrenost njegovo, s ktero se poganja za izvršenje železnice ljubljansko-belaške. Véliki posestniki so v deželni zbor izvolili po većini glasov grofa Alb. Margheri-a inFr. Rudeš-a. Veliko glasov sta imela grof J. Barbo in A. vitez. Gariboldi. še deželni zbori, preč. uaš konzistoři in drugi ta predlog podpírali; slovenski narod bi po takem lepo napre-doval v duševnem in telesnem blagostanji. Naš častiti fajmošter in občinski odbornik gosp. Janez Pašič so ob svojem času korist šole pri sv. maši z lece ljudstvu ki ga Kakor slišimo, je sporočilu je c. k. vladi podal preč. o ljudskih šolah Y naš konsistori > nad- razjasnili; ako bi si še gosp. Županje važni ta predmet zornik ljudskih šol g. Juri Savaschnik dodal svoje osebno mnenje, v kterem se neki poteguje za take ljudske šole, kakoršne so bile dozdaj ter si prizadeva izpodbiti trdno razloge, s kterimi je konsistori, v kterem je za prenaredbo glasoval tudi izkušeni prejšnji nadzornik ljudskih srcu vzeli, gotovo bi jim bila odraščena mladost hva- rw • i • » • y • « . • § 11 à % vi šol in mnogo druzih o šolstvu izvedenih mož ; podprl ležna. V • I • • siljajo Zanikerni stariši, kteri svojih otrok v šolo ne po- predlog manj šine lanskega dež. zbora. Mi se ne čudimo > trpijo dvojno škodo; prva je ta, da njih otroci v očividni nevednosti ostanejo, in druga pa, da morajo Nadjamo se temu osebnemu mnenju vlada štela glasove > in se nadjamo, da bode viša pa še še za njih nevednost kazen plačevati. — oo, da se bode v tukajšnji šoli kmalu saj 3. razred popolnoma vpeljal, ako bi se že ob enem pri tako obilih pripomockih ne dal napraviti tudi 4. razred. omenim še, da bi bilo prav Slednjič ako se v prihodnje v matičin „koledar" vvrstili sejmi kronologično po me-secih : posebno tehtala razloge Poslednji „sokolov večer" je bil ravno tako izvrsten v svojih produkcijah, kakor prisrcen do vrednika našega lista. — Iz te veselice so bili zahvalni telegrami poslani v Zagreb prevzvišenemu biskupu Stross-majer-u, vélikemu županu Kukuljeviću in prvosednika ~ preprijazno sprejetje ob Zrinjskovi mnogim željam bi se vstreglo. društva „Kolo" za svečanosti. Novomesto 1. dec. Ker je čitalničin odbor sklenil v nedeljo dne t. m. sklicati občni zbor, v kterega Kursi na Dunaji 4. decembra. se imajo po pravilih „vsi udje po domačem slovenskem listu pozvati", oznanja to podpisani odbor vsem udom 5% metaliki 57 fl. 80 kr. Narodno posojilo 60 fl. 45 kr. Ažijo srebra 127 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 10 kr. s tem, da se zbor začne ob 2. uri popoldne. Odbor. V Iz Ljubljane. (lz kupčijsko-obrtnijske zbornice Med drugimi predmeti je bilo v seji 28. nov. po večini sklenjeno: postava od leta 1831. naj prestane, po Žitna cena v Ljubljani 3. decembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 50. kteri je novim sladkornicam, ki iz pese delajo banaske 7 fl. 32. tursice 4 fl. soršice 4 fl. 87. reži 4 fl. 20. sladkor, lOletno oproščenje od pridobitnega davka za- 0ves 1 fl. 80. ječmena 2 fl. 70. prosa 2 fl. 70. ajde 3 fl. 20. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik V Ljublj