Strojna skupnost
Približno pred štirimi leti se je nekaj kmetov odločilo za nabavo skupnih kmetijskih strojev, ker so le-ti za posa-meznika predragi. Tako je bila v naši KS ustanovljena strojna skupnost. Najprej so bili člani le iz Vin j, pozneje pa so se jim pridružili še kmetje iz Dolskega in Kamnice.
Sredstva za nabavo strojev so dobili s 30-odstotnim re-gresom, ki ga je dala komisija za kmetijstvo pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje; nadalje so dobili kredit pri HKS Ljubljanske mlekar-ne, deloma pa so sredstva pri-spevali sami.
Stroje člani hranijo na več krajih, ker nimajo skupnega prostora za njih spravilo. Vzdrževanje strojev pa kri-jejo s sredstvi, ki jih dobijo z uporabo.
Stroje uporabljajo tako člani kot nečlani. Seveda imajo pri tem večje ugodno-sti, saj so jih tudi pomagali nabavljati.
S preprostejšimi stroji lahko delajo vsi člani, saj so osnovo za uporabljanje dobili
na predavanjih o mehanizaci-
¦ji-
Področje. ki ga strojna skupnost zavzema, obsega tretjino hribovitega in dve tretjini ravninskega sveta. V ravnini je uporaba strojev zelo učinkovita, medtem ko je v hribovitih predelih uprav-Ijanje težje.
S stroji delajo na celotnem področju KS, pa tudi v bliž-njih vaseh zunaj naše KS (predvsem z žetno napravo). Z nekaterimi stroji (npr. ssi-lolinijo) delajo zaenkrat !e člani strojne skupnosti, ker drugi še nimajo silosov in si-lažne koruze. S silosi, ki so jih gradili obenem z nabavo stro-jev, so izboljšali spravilo in kvaliteto krme.
V načrtu imajo nabavo novih strojev, najprej pa bodo kupili cisterno za gnoj-nico.
Strojna skupnost itna devet članov, njen predsednik je Ivan Vode, tajnik pa Peter Kokalj z Vinj. K skupnosti se lahko priključi, kdor želi, mo-rala pa bi seveda skupnost nabaviti še drobne stroje.
CVETKA TRDIN