4& Številka PavSelnl fr?nko v državi SHS. V Ljubljani, dne 2/. novembra 1320. Detavec iitM "*« petah t tatunit uanledajeffs 4se. - Naro&ttna ta celo lit* K M*—, n pel let« K !<}•-. m četrt leta K 8 -rj«waesM številka 50 rt n unkiM - v moMoMtTu 1 MrMniriD ve& foUtjatve aa uredatttvo t* u prevrnitve U«W|ua, lelmbaf|M* •Um Me* *• U. aa Telefon It 2& VII. leto. Rokopisi ae ne vračajo. — Innerati se zaračunavajo, milimeter vrstica m at* cer pri enkratni objav* po 86 vinarja, pn trikrat« ni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. - Za razne iz,n ve itd stane mm vrstica K l'— Reklam. so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma ae ne spiejemajo, Koga naj voli strokovno organizirano delavstvo. Novo ustvarlenl državi Jueoslaviii bo kcmstftnarrta dala šele temeli. »ia katerem bo slonel ves ustol naše bodoče zakono-dale. To vemo vsi. Neka* na le kar vsi Strokovno organizirani delavci ne vedo:\ ne viedo zaradi teva ker ne nolmuleio svo-fih oraanizadl ?n to le čisto naravno, da gvolfli strokovnih’ eivanizacil ne »norelo vsi rožnati, ker so se nreh;tro razvile. Vehementna avitaclh ra strokovne oreaniza-Cile ki se le vršila. ni bla dovoli iemeliita raradi teva ker ni bilo mopoče v tem kratkem času Izvesti izobraževalne Sole 3t.o orpamzlran 'oroletarHat za to delo le ti oba letp ;n leta! Ako se ozremo naral v zgodovino strokovnih orranizacH. vidimo knko težka nota so bila ki lih ie moral za-vedn! nroletnrilat prehoditi Večkrat na se h* že zvodito. da so se ooiavlli v besedah _radiValn|_. elementi, ki so bili od raznTi 'vlad nodniraiiv da so delo ki so ca orva-r>irani delavci storili Dodirali in treba ie bilo znova praiiti. To. in ravno to razdj-ranle moramo imenovati zločinsko delo temhoh ker so se noiavlt5 taki Hudie vedno v obliki navide2Dih delavskih Driia-tellev. Sodntea Frftsche in Schwe5tzer sta otvorlla dne 26, septembra 1868 orvl delavski kongres v rotovški dvorani v Niirn-b«rpn. To ie bila zveza delavskih društev Nemč*ie Iziavila sta da le treba ustano-* vitve Internacionalnih strokovnih orvani-*acfl no vzorcu anvleške »Trade Utfons«. Za *o vrsto nrvar]7^ *o se zavzeli I ieb-knecht. Vahltelch in Orenlich. od tedal so se nrlčele strokovne orvanizacije razvi- iati snoredno s socMalno demokratično stranko. Od tedai ie korakala strokovna orea-nlracila s socMsInodeniokratlčno nolitično stranko ramo ob rami in skuono sta se obe ors,an‘zacii' borili za vsak koSček sociial-nolitičnih oravic in izbolfšanie delavskih mezd. dc!ovn:h dotrolev delavsk:h oravic v sntošnem te od noroda strokovnih orpanizacil so a\ i'e so se zonet v obTki podpornih društev >n se naprej voievale oroti kanital'zmu in kapitalističnim zaščitnikom. Dolpa in trnieva ie bila ta oot. korak za korakom si >e Lzvoievala eno in drupo s nomočio političnih zastopnikov sooi!aldemnfcrat:£ne stranke. Tako se ie izvo^evalo bolniške blavalne. zavarovalnica nrot: nezgodam in več takih inštitncii ki ;th le edinole socialno demokratična stranka za delavstvo Vvoievala. Strokovne orpanizac^e so tedai ori vsakih volitvah nai si ie bilo v občino. de?elni ali državn’ zbor. razvile altani«? in pledale da več ko nwoče svodih delavskih zastopnikov snraviio v politične kovačn:ce. kfer so se za liudstvo zakoni kovali. Tudi danes stoii delavstvo pred vnra-šaniem kvra nai oošl»e v Beovraisko politično kovačnico ki se oa od nreišniih razlikuie zlasti v tem da bo sklepala te« meline ustanovne zakone, na katerih bo slonel ves Jr?avni ustroi naše bodoče dr^ žave. Kakšn* bodo ti zakoni oa za delavca ne sme biti vsecne. kaiti tuposlovanska ksotatistična klika ie že sedai hotela uvesti zakon »o redu in delu^. s katerim ie hotela delavstvu odvzeti vse možnosti tnezdneea boia. Kova nai voli tedai organizirani delavec? Vsakega orvan:z;ranepa delavca i® tedai dolžnost da voli tisleea in tisto stranko, kise le vedno za nieea borila, ki ima boeate izkuS-. nie in to ie soctaldemokratlčna stranka. Kdor na drusače voli napravi zločin na-nram delavskemu ookretu. tedai elasulte vsi za soctfalno demokraclio. Navodila za voiilce v konstituaato. 1. Noben volllec ne dobi vabita k w-litvi marveč nai ere sam na volišče, če le vtfsan in voli. 2. S seboi nai vzame kako listino, delavsko kniipo. notni list. domovinski list ali kai drupeca Če nčma nobeneea takesra dokumenta nai se preskrbi ori županstva potrdilo ali izkaznico, da lo pokaže če M pa pri kom;s:i’ ne poznali. LISTEK. AH>. Lajovic: -L Knjige, časopisi in čitan]e. (Dalie.) Časnikarska tehnika ne noroča In rarlavn samo dnevnih noiavov. temveč ena orisi!) čltatella. da zavzame nanram nfm sv.»ie stališče, to oa skuša doseč* na poseben včasih nrav nremeten način, da obrazloži in podčrta samo nekatere strani. da forei sama naslika leoo. krasno, obodno, ati na črno. nelasno in soakedrano s1iko h lo čitatell notem nehote prevzame če ne zna vrč kot do net šteti. Take-pa nenost ednesra voliva na volio svoiih br;»li.ev oa se oti^lužide seveda le ono ča-^noisfe 'fl ve n svelih bralcih da so leni *a misliti, da v svoll lenosti sleno veru-Ido Drueače na le seveda tam. kier moralo vooštevatl razsodnost svoiih čitate- Pev. k> sopovzročaio nanredek družbe. Z drup^ii besedami povedano: Nikakor ne ?adnšča. da razklada ž:irnallstika to. kar ?e b'lo včera’. ali danes, temveč mora iti z družbo, v kutcri se nahaia. še malo da-lle. nanravlti mora ž nio oni korak, ki ve-dares in ?utri 7.a ta slučai na ie seveda beseda tehnika že malo oremalo obsežna, tu že lahko poverimo o umetnosti ororo-kovania In o umetnosti ustvariania. ki podiva na osiholoviii mas in strokovnjaških zkujntah. Oanašnie časomls’e ie potlačilo male vesti a.H notice, ki so omeiene na eole •'onstat-icite. popolnoma v kot V delu ki ?e Posvečen dnevnim dopodknm. na le nrqv tavo milu mat^rMal? ki hi od^ovar-‘al resničnim rrir‘tfl!a'em ali pa vsai temu. ka* le o ni:h ori5k> v 'avnost Navadno že vsak 2a«onis svnie novlre oo svole zasuče kakor n emu na'bnll nrav. Po-l»>p teva na 'trpini vsak list še n^sehei za ♦em da bi se od druvlh čim na"holi razli- koval d* bi imel dru«r?čne vesti. druM0-re namse skratka originalen hoče biti vsak. Nalvajnelše vesti na naidemo v iednaki obl:ki v vseh lis*il? In redakofte smatrajo /a svoie naivažneiše delo dodelati tem vestem potrebne komentarie. da tako olalšato čitatellu razumevante. Žurnalistika ie danes oeromna čroal-nlca ki čroa novice iz vseh delov sveta ir iih potem nudi bralcem. Pritok in love-n*e sorav st« ureiena no stroeo enotnih zakonih Ne snietno si misliti, da hodi novinar z zapisnikom v rokah po mestu ia niše razne novice o dopodkih. ne. rtoliciia daie vsak oan ob dolrn'eni uri časopisom ^akozvani dnevni raoort — ali poročilo novic. Če se oa nrineti kak izreden slu-čal. potem seveda hiti urednik dot?čneea oddelka na mesto sreče ali nesreče, si no-• ira povor-ce, nanravi načrt kraia. morda celo fotoprafira ali nanravi malo skjeo. Ta se oini>a nadarienemu novinarki obširna nolie konihinacii. seveda Da nikakor ne 3. Voffiev fe talna. Votilec floti? gumf-levo kroglico in vtakne roko v vse škri-niice do vrsti. Sele notem odnre roko in Dokaže prazno roko. Kroglico iznusti v ŠkrinVco sociialnodemokratične stranke ki ima naDis in imena Drvih kandidatov. Na naši Psti ie novsod na Drvem mestu sodr. Etbin Kristan. 4. V l .iubliani ie naša škrinflca na četrtem mestu, na Kranisketn na šestem, na Štalerskem tudi na četrtem. 5. VoPtev se prične ziutrai ob 7. url In traia do 6. ure zvečer v nedelio dne 28. novembra 1920. 6. Nihče na? ne zamudi voiitve: vsak glas šteie: vsak delavski vlas za soclialno-‘demokratično stranko. Kdo potvarja? Mi smo svoiečasno priobčili v orlsri-nalu doois z dne 25. avgusta 1920. katerega nam le poslal tainik CRSV. Pavlovič v Beleradu v zadevi plačanla kvote CRSV. in pokrajinskim strokovnim komisijam v Zagrebu. Saratovu in Liubllani oc strani skrah5raneva »Saveza« železničar-lev. V dopisu Pavlovič dobesedno pravi: »Tal Savez dueuie CRSV. oko 100.000 kruna kvote«. Nadalle tudi oravt »da tal Savez le blo neuredlen v oiačanln ore Štraika a nosle štraika moramo ea čekati iea kvotu. ier nema novaca! Prav radi veriamemo. da tal »Savez« Berna novaca. še več. nrav trdno smo hamreč tudi trverten?. da tal »Savez« no-Vaca nikoli ne bo imel. za to bodo že skrbeli številni troti pkolo niesra. Ali glasilo teva Saveza v Zagrebu z Brte 10. novembra 1920 ima vseeno polnim trditi, da le »tal Savez« kvoto plačal. Pavlovič oa trdi da nema novaca! Nalboilše na stvari ie. da se zagrebško plašilo v notici ».Potovna Delavca« skli-fcitie baš na CRSV.. torei na oneea Pavloviča. ki nam le zatrdil, da tal Savez loš niie ništa nlatio! Čudno bi res bilo. tele bi ta! »Savez« naenkrat do takem polomu vzel toliko denaria. ko že ored stavko niie Dlatio kvotu. GosoocHe okolo »Saveza* v Zagrebu trni bi rale molčali. Stigmatizirati sameva setie za tajnika, fe venflar prevelika žrtev. in če to ni slučal tedai ne more bit5 druvače mogoče, kakor da se ie zlagal vosoodine Pavlovič. Predebelo nanešena »farba« se lušči rada. Naša obrt in industrija. (Iz poročila obrtnega nadzormštva v LiuMlani o ooslovaniu v letu 1920.) Velika indtistrila. kolikor to to bilo v naših kra»ih. to bila d < prevrata vsa v tul:h rokah. Vsak razvol domače industrije alt obrti ie bil skoral onemogočen. Po prevratu se ie začelo z nacvlonalizira-r5em raznih nodletii in tedai smo šele oivaz:li koliko smo zamudili v oretekllh letih in kako nam manlka dober pregled o gosnodarskem ooložaiu Slovenile. Sistematičnega dela za razvoi naše indu-strile in obrti nismo nikdar dosti poznali, tem mam na še dovolino skrb za višto vzvolo našega obrtniškem naraščala. — Vsaka večia akciia to bila že v začetku ix)kooana ker te zašla takoi na politično oolie z običainimi prepiri. Ostali smo vedno maihni. manlka nam pravega in-dustrilskeg? duha smisla za moderne obratovalnice in velikopoteznosti v sno-vaniu Dodietii. manika na zlasti smisla za celokunnost. Prvi odkrit Dovled v te naše razmere nam to i>odalo naše obrtno nadzomištvo v svotom letnem poročilu o Doslovaniu v letu 1919. Na 50 straneh nam slika noložai. v katerem se nahaiaio naša Dodlet'a In položai delavstva. Dostikrat so izreče"* obsodbe naših Dodletnl-kov. ki se nal bi resno upoštevale ter pri-oomosrJe do zbolišania v naši obrti ln industriH. Obrtno nadzomištvo to nadzorovalo v preteklem poslovnem letu 343 obratov v katerih ie bilo zaposleno 7292 moških in 1667 ženskih delavcev. Izmed teh nadzorovanih obratov ie bilo 98 obratov tvorniške^s značaia . V preteklem letu se ni grad?lo večflh noVih obratovalnic. Samo eno podietle (kovinske stroke) ie k starim delavnicam orlgradilo nove obsežne obiekte ln eno nndtette (kem;čna industrij^) te Dostavila na novo od ovnla uničene obiekte. tako. kakoršno mu prlsolalo detektivke, ki ga Dostavllalo rolev detektiva, da sledi vlom. ubol. ron no svoiih lastnih kombi-tracilah. Vendar oa to takozvani lokalni referent. kakor se itnenuie tak Pocestni novinar pri zaoadnih narodih mnogo boli v čislih, kot pri nas. Zato se Da seveda tudi zaveda važne naloge kot kronist višto vrste. Se mnogo boH oa se ceni takozvana gospodarska reportaža, negovana v kavarnah in na borzah delovanie. ki zahteva velikih stikov in dobrih manir: gospodarski stolpci snloh zahtevalo radi svoie-ca kolosalnega vnliva nalvečto vestnost In točnost. Časnikarli se dobro zavedalo, tta se sme gospodarska rubrika naimanl florabliatl. Nepristranske oa tudi gospodarske vesti niso. kakor hitro služi list gotovim skupinam. Izpušča se. kar ne prija In hvali čez mero. kar ie uvodno. Nafboll te razylta politična reportaža. IV glavnih mestih mora vezati vse urade In hmitucite ki so tu osredotočeni, mora fclt! * nliml stalno lavno ln talno v stikih. D tem. kar se doeaia v iavnosti. poročalo Usti natančno, vrhuteva pa prinašalo še BOPolneJše parlamentarne preglede, tako- zvane reliefe kter naldemo dostikrat mnogo več zrelosti in političnega znanla. kakor pa v dolgoveznem govoru povprečnega poslanca, za čigar siialen govor te žumaHst sam nevede zbiral materilal. Politična reportaža oa ne more živeti ob tem. kar dobi Informaoli od uradov od vlade o razmerju do drugih držav, osebnih Izoremembah itd. Dobršen kos mora prevzeti nase zasebna pridnost časnikarja. k> sl mora na'ti primernih virov. V državi, ki ie boli demokratična, so taki stiki lažli in lih ie tudi več. dasiravno bi bilo popolnoma napačno trditi, da to nalboli demokratična ona država, kler se sproti meče vse v časopise. Nasnrotno v resnici svoboden človek si pomaga sam. če ie ie ko-ličkai mogoče. Pravilni stiki med lavnimi oblastnimi in tiskom morelo biti le v onih državah, kter ie prešla demokratična tra-dlciia v meso in kri. In kier gleda tisk na svoto razmerte do vlade kot na razmerie sodelavca in to tudi tedai kadar to v ooo-ziciii da se ne nusti voditi od fanatičnega strankarstva, da ne unlčule uspehovf že naprel na ta način, da nese vse takol koma! poroieno na ulico. (Dalje prihodnjič)- žfvatinelše fe Mio gltianfe or! manTšlti (.bratih* vršilo se to 94 (leta 1917 24) ko-mis‘k>neln5h ogledov za obrtno-oollcilsko in gradbeno dovoltonic. Oosnodarsko živlienie. kakor tudt vse Industriisko ln obrtno g!tianle le stalo v znamentu prevrata in ood uolivi velike gospodarske denresiie. Težkoče glede dobavHania surovin, glede izvoza izdelkov in uvoza potrebnih sredstev, vedno rastoče dravinle In vsled razmer vlada-toče razpoloženje med delavstvom — vsp to le delo ov5ra1o ln ni bilo mo^^Ce UDostaviti delovanie IndustrMskih ood-tetH v normalno stanle. Vse te razmere so tudi na delavstyo tako neugodno vplivale da so MF mezdni boli na dnevnem redu. Obrtno nadzomištvo to poslovalo samostoino nrl 38 mezdnih vlbanlih url 4 stavkah in ori 1 iznoru. Ta se razdelilo na 23 oodtotil ln 323 obratov, ori katerih to bilo 7430 delavcev zaposlenih. Od 38 gltianl se to nred!lo 8 s oonolnim uspehom. 25 z delnim in 5 gibajii ie ostalo brezuspešnih. V poslovni dobi te bito !! stavk Izmed kater'h to trpela nalkralša 2 dneva ln naldallša (v grafični industriH) oa 58 dni. Pri teh stavkah te bHo udeleŽenTt 2028 delavcev In te bilo potrošenih 423.728 delavskih ur. Ako se računa povprečni zaslužek za delovno uro na orl-bFžno 1.75 K 14 K dnevno), ootem nam nredstavUalo te stavke izgubo od 741.500 kron samo na delavnem zaslužku. Na lavno gospodarsko živlienie niso imele te stavke posebnega ali katastrofalnega voliva. Radi neugodnega oofožala valute našega denarla in s tem zvezano dra«*1nto vseh ootretiščto so ležale mrtve cele in- dUSt-!,'>,"<» r)3"D»»e. Obrtno nadzomištvo podajo sledeči pregled: Razred I. Industria orirodnih izdel* delikov se to kolikor spada v okvir obrt* nega nadzorništva, komaj gibala. Razred 2. Plavžarstvo (ne spada 9od obrtno nadzomištvo.) Razred 3. Kamena, 'zcmellna. ilovna in steklarska industrija to skoral popolnoma počivala. Le nekai opekam. 2 steklarni in nekai keramičnih podietll to bilo na dq! zaposlenih. Razred 4. Kovinska industrlla to bfla le v manjšem obsegu v obratovanju. Razred 5. Industrila strolev. aparatov. Instrumetov. te bila dobro zaposlena, a te manfkalo dobro kvalificiranih delavčev In potrebnih surovin. , , Razred 6. Lesna Industrija to btiat splošno v polnem -obratu. Razred 7. Industrila gumllevlh izdelkov nima nobenega obrata v Slovenili. Razred *• Kožarska industrija te bfla racH nomapfkanla surovin le ool zaposlena. Razred 9. Tekstilna Industrija to popolnoma nočivala. Razred 10. Tapetniška industrija fe skoro nopolnoma nočivala. Razred 11. Oblačilna industrila te bila dobro zaposlena. Razmd 12. Papirna Industrija le bila v polnem obratu. Razred 13. Civilna Industrila te bila V polnem obratu. Razred M Krčmarsivo te cvetelo. Razred 15 Kemična industrija te Ml« komal na nol zaposlena. Razred 16. Stavbinska Industrila le mirovala. Razred 17. Grafična Industrila to bila v polnem obratu. fcaned H. Obratovanje na nestatnem mesta le skcvo izumrlo . Razred 19—22. Treovstvo le bilo dobro zaoosleno. Razred 23 Transportna eodietla so bila v polnem obsceu v obratovanlu. V ozki zveri s tem noložalem Industrie le tudi brezposelnost ka*tl ti obrati so večinoma zai*osl'li le svole nalbollše delavce. Posebno občutno le trnelo v tel mrtvi dobi delavstvo od rdavno udomačenih IndtistrU kaknr n. nr. slamnikarstvo na Kraniskem. teksflna industrlia v celi Sloveniti is kovinska industrlla na Štajerskem. Vse ooeksme so raooslile komal polov;co orefšnieea števila delavcev Isto-tako usnlarsVa in kemična 'ndustriia. Zlasti občutna le bila brezposelnost »rl iriie kvadriranemu delavstvu tako. (fct le delavstvo v velikem Številu odpotovalo v oremoeokooe v Srbllo In Bosno. (Daiie orih.) Iz tobačne tovarne v Ljubljani. Zadnje čas« vlada pri naa zopet velike razburjenj«. Tobačna oprava Ima za vsa spomenice in za vse zahteve delavstva gluha ušesa, pa 04] pridejo od te ali one afmni. Delavstvo pa najsi bo moiko ali žensko, si ne sna ali noče raztolmačiti, kaj je vzrok, da se nas vedno in vedno tako zapostavila. Zaletava se v organizacijo in celo v posamezne osebe, tako ae na primer govori za mojim hrbtom, kakor da bi morala iti moja malenkost sama v boj zanje in kot da bi bilo na meni ležeče, Se se doseže ali ne. K temu imam pri* pomnit tole: Zdi se mi, da spe oni, ki zunaj organizacije čakajo, kaj se bo pri* bonlo, da bodo potem uiivali kot trotje. Naia uprava dobro ve, kakine nedisciplinirane lludi ima ia zato nam vrže vs.ike k v« tre kako drobtinico kot psn, ker je dobro prepričana, da nismo zmožni nobe* nega resnega nastopa, <:e bi bilo treba enotnega nastopa sa naa kruh in naš obstanek. PaČ l>a smo zmožni med sabo se klati zares kot psi, če komu slučajno prileti nekoliko večja drobtinica. NInoio E a tega krivi snmi, ker večletna klerikalna ujskarija pač ne more roditi drugačnih ■spehov. Toda zadnji čas Je, da se vzdramite vsi in vs**, ker že nam teče voda v E'o in če nočete, da poginemo v svoji tnl malomarnosti, oklenite se organizacije, ki Je rea strokovna in katere namen fo ae boriti edino !e za nai obstanek, organizacija pa kakrina je naii nasprotna katera ima ta svoje strokovno glasilo re-volverski .Večerni list* nima sposobnosti, da bi nam res pridobila kaj uspešnega Sedaj pred volitvami se je res spravil ta revolver na ravnatelja in na vse da bi nametal ljudem peska v oči, a f unkcijonarji njihov« organizacije ao ae mu pa fte tisti dan n«za| pnkupili oziroma prikupile, ko so se mu 1 •le lizat dol, pa saj nai g. ravnatelj tudi 1 dobro ve z« kaj vse to. Tudi tista neorga* alsirtna masa, ki se Je pustila shujskat klerikalcem in komunistom ne more danes storiti nič. In kdor ie danes ni spoznal kje je njegov epa s, da le močna enotna strokovna organizacija nas more rešiti, ta ie popo'notna slep. Meni se očita da mi je le za stranko sa vse drugo pa nič la res jas sem ie zdavnaj spoznala, kie je naia rciitev In če bi spoznali to vsi, in bi vztrsjali v organizaciji v dobrih in slabih Sasih, da |i ne bi obrnili hrbta takoj, če Jim organizacija ne more kar Is vreče strest kar bi radi, ie bi bil teraj vsak ia vsaka ns svojem mesta, tedaj bi se Tabke me tobačue delavke in delavci nahajali v lepših razmerah kot ae. Ni treba vedno samo kritizirat delo druzih, ampak naj prime posamezni sam sebe za ušesa, ker posamezniki so krivi,' da ni v skupnosti takih uspehov, kot bi morali bili. Piseinčka Iz Slovenčevim dopisom v njem, ni vredno omenjat, ker mene popolnoma nič ne zadene, ž njim uisem jaz kot stara socija-listinja popolnoma nič ponižana, če je spodaj napisano dol s komunistom. Kako je bilo pa takrat ko so se v Katoliški tiskarni g. duhovni stepli med seb >j radi kandidatur. Pometaj pred svojim pragom. Vsak naj vzame to kar mu gre. Iz strokovne organizacije. Člane osrednieva društva živilski de-lavcev za Slovenilo ooozariamo. da vsi tisti član’ ki so oristooili že lansko leto ta-koi vniačalo zaostale tedenske prispevke In tudi za mesec december vnarn-e! Vse podružnice in vpiačevalnice moralo tako! vroslati članske izkaznice, ki so za 1. 1920. plačane vseh 53 tednov in da so že lansko leto pristopili centrali — da moremo izpostavit’ nove društvene (članske) izkaznice za vnlačevanie nadallnlh orlsnevkov za orihod^e leto. Vplačani 53. teden teea leta na služi za >zredne podpore. kakor določ^elo nravila. Vse druee centrale so uvedle za člane orlsnevke že 00 net do deset kron na teden le naša te ostala nrt tako nizkih in vsled tetra ne moremo b-ti kos vsem nnlovam. ki nas Še čakalo v bodočnosti — zato unamo. da bodo vsi člani tud! 53. teden vplačali in doplačali ki so že vplačali za letos 52 tednov. Samoob-sebi ie razumliivo da s oodoorami 3—5 K dnevno ni članom veliko noma^ano vsled teva so vse naše oodnore prekoračile določene zneske nodnor. člani na! mislilo da nismo samo podporna temuč v nrvl vrsti boievna orvanizacila — oomeatl v mezdnem boiu za dobre kolektivne 00-eodbe za boliš! obstanek vseva delavstva. Načelnik. Podružnice flvUskttt delavcev, katere notrebu*e?o razne tiskovine, na! tako! na-»oče od centrali kuverte, pisemski oapir. račune pristopne Izlave itd O konvresu žvllskib delavcev In sorodnih strok cele Tuvoslavlle. kateri se !e vršil 21 In 22. t. m in obenem o oredkon-ferenci dne 20. novembra v Brodu na Savi poročamo v nribodnl* številki. Vtem podružnicam stavhinsklh de* laveev v Sloveniti naznanjamo, da se vrši izredna skupščina »Osrednjega društva stavblnskih delaveev v Ljubijani“, dne 5. decembra 1920. Radi tega opozarjamo vse podružnic«, da nam javijo, ko* llko delegatov vsaka podružnica pošlje, da bomo mogli pravočasno prenočišča preskrbeti. Na skupščini morajo biti zastopane vse podruži ioe. Natančna navodila dobe podružnice pismeno. Upravni odbor. Osrednje druitvo usnjarjev in sorodnih str k opozarja usnjarje, da ne potujejo v Osjek ker je tam delavstvo v mezdnem gibanju. Čevljarji v Vukovaru se nahajajo v stavki, v Pančeva (Vojvodina) Je velika brezposelnost, v Velikem Bečkeretu (Vojvodina) je mezdno gib.mje, v Brodu na Savi ravno tako, v Novem Sadu je velika brezposelnost. Čevljarji n^j ne potujeio v te kraje l Tajništvo. Sodruei. vzemite naše odkritosrčne in dobro hoteče besede k srcu ter ela suite dne 28. novembr* za soclialnodemokra-ttčno stranko, ker le s tem fflasovanlem morefe koristiti nam — proletariatu ta mu olaišati težki bol. ki se bo v nekal mesecih še poostril. Pozor, lesni delavci! Načelstvo osrednjega društva lesnih delavcev sklicuje na dan 12. decembra tL v Hotel Triglav, Kolodvorska ulioa v Ljubljani IZREDNO SKUPŠČINO. Dnevni red: L Poročilo načelstva'; IL Poročilo tajnika; III. Poročilo blagajnika; IV. Poročilo nadzorstva; V. Poročilo o kongresu ujedinjenja lesnih .delavcev v Zagrebu. VI. Prememba pravil; VIL Predlogi in nasveti. V smislu § 11. točka 8, osnovnih pravil ima vsaka podružnica, ki redno obračunava na vsakih 100 članov pravico do enega delegata. Stroške nosi centralna blagajna. Podružnični odbori imajo dolžnost takoj sklicati društvena zborovanja, kjer naj se izvoli delegate. Imena delegatov Je centralnemu vodstvu sporočiti naikasneje do 5. decembra L 1., da jim pravočasno dopošlje poverlnice. Predloge na'bistva objavimo v prit hodnjl štev. ,Delavca*. V Ljubljani, dne 23. novembra 1920. Bradeško Andrej Zore Viktor m&ik. predsednik. Volitve v konstutianto soc. demokratično! Iznrerovoriti moramo tudi kar dlw rektno besedo za volitve v konstituanto. Ne maramo silit’ nikogar da mora to ali ono stranko voliti, ali to. kar le 00 našem poštenem nreoričaniu notrebno to moramo povedan ker hočemo zastopati delav* ske interese oziroma v strokovnih orea-mzatfiah orcanizirano delavstvo samo za* hteva da se niihove interese zastona vsal zn fo ie vendar ortrani7!rano in solidarna Razdor v delavskih vrstah le silno «kodoval. toda škodoval ie ln bo če ne ore* neha delavstvo. Po vsem svetu so sovražniki delavske slove zanesli snor med delavstvo povsod oa ie ta spor *e ponehat oziiroma strokovne orvanizacHe va odkla-nlakv ker vidilo da t^či v niem le škodn za delavstvo. Tudi v JueoslavUi so se strokovne orcanlzacile oostavMe na stališče enotnosti. Vsi vlavni zaupniki strokovnih onTanizacll so zavreli ekstremni komunizem ker vedo da ie taktika take« komunizma slaba. Vsa reklama, vsa na-siita so se zrušila od te stran* ker so strokovne oreanizac;!e spoznale da bi doživele enake ooraze. kakor so Uh že neka* tete prednjačile s to taktiko. Takeva mnenia so vaše oreanlzadle, takem mnenia so skoro vsi elavni delav* sk< zauontki v celi JuposlaviU Zaka! de se delavstvo v tem trenutku repi. ko ere t.o temeHne oosta.ve in bi zaraditeva potom ne bilo dovell zastonano v konstftu-antl ootem bodo buržoazne stranke napravile take zakone da ho delavstvo trnelo nod nHmi desetletia Teea oa vendar noben delavec ne mara. In vsak. kdor ruš! v tem oz'ru disrolino. kdor skuia oslabiti delavsko moč ie trinoški izdtJe-ler delavskih interesov" arsst: »Naprej!« fezrso. Motorni plup. V peti k 19. novembra popoldne so preizkušali za topnicarsko vojašnico ob Dunaiski cesLi molorni plug a meri kanskega sistema ki zelo hitro orje. Z njim potujejo ameiikansk' agenti, ki usianavljajo po vseh glavnih mestih svoje agenture. Amerikanci so priš i iz Italije; motor je bil razstavljen na razstavi v Trstu. Zdaj bodo potovali v Zagreb, Bel-grud in po celi Jugoslaviji do Soluna, odkoder tiodo odpotoval- v Egipet. k|i-r bo razstava poljedelskih strojev. V Runiuniji, kjer so tudi bili, so prodali mnogo teh strojev. Stroj orje zelo hitro, tako da lahko preorje na ugodnih tleh 2500 kvadratnih meirov na uro. Globočino brazde je mogoče regulirati, da orje od 15 35 cm globoko. Stroj je tako napravljen, da se lahko plug i/preže in se ga uporabi tudi za gonilno si o; ž njim se lahko tudi mlati, sesa vodo, v.eče tovorne vozove na cesti itd. Ravno ta pripravnost mu bo morda odprla pot na svetovni trg. Stane okrog 3l'U angleških funtov. Ni^ša industrija seveda peša po zaslugi »sposobnosti" naših vladnih krogov. Državna nojkovska šola v LJubfian’. Obvezni oolletni rečai na državni podkov-sk' *vo!i v Liubliani se nrične dne 1. lanuar-,fa 1921. Za vston v tečai ie vložiti na vodstvo državne nodkovske šole v Linh-liani do 10. dceemhra 1920 oroSnio ter M priložiti* 1. roistni in krstni Pst 2. domovinski Pst. 3. ?adn>e šolsko snričevalo 4. učno snričevalo. 5. ubožni list in 6. nravstveno iznrčevalo. Pouk v nodkovski šol' ie brezplačen. Učenci dobivaio redno državno nodporo ter imaio prosto stano-vanie v zavodu, skrbeti pa moreio sami za hrano in potrebne učne knree. Polec1 nod-kovstva se poučuie oeledovanie klavne živine in mesa. „ ... Trfrne cene koz. Cene koz v Nemški Avstriii so sledeče; kravje 1-50—150 K, telečje 140—160 K, goveji boks 125-140 K, boxcalf 145—160 K, črni chevreaux 140 do 160 K. Po surovih kožah je mnogo popraševanja. Za govejo surovo kožo se plača 125—135 K, za nesoljeno tehtano 14t>—16u K. Konjske kože 1200—1300 K za komad; kozje 350—370 K, jer je 125 do 150 K, in ovčje 85—100 K. — V Čeho-slovaški so cene maksimirane in prodajajo mesarji goveje kože po 16 K in telečje po 24 K. Kazen tega je treba plačali piistoj-bino 8 K za kilo, ki jo plača kupec. — V Nemčiji se je v Stuttgartu plačevalo nedavno (po funtih): kože volov, krav srednje teže 15.75—17.70 M, za težke 15 do 17.7o M. Za bi volje kože 16.25—16.80 M, za srednje 15.45- 16.45 M in za težke 12.85 M. — Na Poljskem je centrala za odkup surovih kož, ki plača kože po maksim>ranih cenah, le za kozje kože je svoboden promet in se plačujejo po 400 ^o 420 poljskih mark za komad. M-ižarska vina. Nova mažarska vina plačujejo po 18 do 35 mažarskih kron za liter. (Mažarska krona je vredna več kot za polovico manj od naše). Naibrže bodo cene vinu še poskočile ker ie povpraševanje veliko. Program soeiialne demokraciie obseva vse zahteve strokovni onranizacii Niti ena drmra stranka nima teh zahtev v Sloveniii v programu. Vrhutepa Ima so-ciialnodemokrat:čna voPItra lista kot kandidate same odločne, delovne sodrutre In take ki so fe dozdai deiansko doknrali *voln resnobo z delom 7a nroletatfiat Priporočamo Vam tore! da volite vsi so-cljalnodemokrat čno stranko! Oovnrn“škl anaratf nrl volflnl borbi v Ameriki. Pri ogromni volilni borbi v Ameriki kier moraio nastooati govorniki nogostonia pred nepregledno množico, se uporablja sedaj neki nov aparat, s čegar pomočjo sliši tudi zadnji udeleženec skupščine vsako jjov unikovo besedo. Stvar ie urejena takole: Oovornik govori prod aparatom za spreiemanie. ki ie postavljen na odru. Ta aparat prenese glas na napravo za ojačeuie ulasu. Iz tega aparata se dvis^aio trobente nad glave poslušalcev in tako slišijo glas govornikov poslušalci v prvih vrstah, drugi pa ojačeni glas iz trobent. Zahvala. Za pomoč, oziroma za podporo, za časa bolezni, kaiero so nam naklonili naši tovariši, se vsem, ki 60 v ka kršni koli obl ki prispevali, naiiskreneie zahvaljujemo. Vdova Jurač, St* rkuš Luka, Jurač Fia ic, Jurač Si-v ester in Gaberšek Fr utic. Vsi v Lešah pr. Prevaljah. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN to K A N Tiska .Uitejska tiskarna* v Ljubljani. regislrovana zadruga z mm zavezo wsmm i (JCITEUSKA TISKARN^ IIEUIU tailšMi Bilca šle?. S. L—a neiimnu a«»ll« ! o®*leno mm. o Tiskovine ca šole, županstva In urade. Najmoder-nefie plakate to vabila • za shode in reaelloe. • LITNE ZAKLJUČKE Najruodernejia uredba ca tisKauje listov, knji«, bro-.’. - Aur itu. itd. • v STEREOTIPI J A LITOGRAFIJA. . & * 0kra"na tolnfšlca blagajna % f v Liubianl. Pisarna: Turja&ki trg fctev. 4. prvo nad* strop je. Uradne «. re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih i ■ je blag jna zaprta. —11 ; Zdravnik blagaine OiU On. Staaovanie wpsl lopa m. Koltoma mn splošno zdravljeni« turjaški uv it i. v okr. boi. blaij. lir. ivao zajec 10—1'/St ‘■nato it| s.. splošno zdravlienje tudikautai m. ilKioi tiresKvai UliKlIH H. K «piošno cdravutmje 1-2 iviiin ri d ui. Aiojz maigoei 8—» Tmiafti tri it.«. spiosno zdravljenje i— dogovoru. 1*0noklin daio bvoum zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti t oroštvu aJi zastavi vrednostnih papirjev. Menice te e»l;ompiu;ejo po bančni obrestni meri. Mii, res delavski tesani lavoiL COSULICK-LINE = TRST-AMERIKA = N&w - iork — Buenos — Ayres — Rio dl Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edmote pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 20. Člani, ki potrebujejo zd avni ko pomoč, n morajo tglasiti v pisarni bolni&Ke bližaj ne, da m tim i*» stavi nakaznico ca zdravnika tboini*ko afflasmco)! brez te ordmirajo td ravniki e v nuioib siucaufc. Troskov ki nastanejo, K&Jar .boieti član sam tf>ve druge zdravnike, aa ga .očijo, na povrne bol* niška blagajna. Od Dla^aj n iškega »drartuka upol« njem bolniški ust se mora takoj oddiu v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in ».raznih h se ordimra le v nujnih slučajih. Za vstop v boio.co te tr«ba naka/.uice. Zdravila se dobe v vseh iiubljansmli leKurnah tSoiuišcmua se izplačuje Vsako soboto, če ie ta dan praznik, pa dan pie) od 8. jjutra^ do 1. popoldne. pritožbami se |« obračati do oa* čeiuika okrajne boinitke olagaiae. Načelstvo. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: N A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite 8» ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej! Le »Naprej* spada v naie družine! R E J Proč z meščan skimi listi! Mesečno stana 20 kron. Naroča se prt opravi .Naprej* Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Sirite list „Deiavec“ Prevzetje brivnice! Cenj. občinstvu ter organiziranemu delavstvu v Celju in okolici naznanjam da sem odpri brivnico v Celju, Kralja Petra cesta. Ob enem prosim za naklonjenost delavstva. —- Najniže cene. — Postrežba točna. Ivan Zele/nik. i tL 3: