Dopisi. Iz Ptllja. (Prihodnja volitev v okr. zastop.) Imeaitnost te volitve razvidna je iz poslov, katere ima okrajai zastop opravljati. Izmed mnogih poslov omenim le, da ima okr. zastop za ceste akrbeti, da odločuje, kako se imajo ceste vzdrževati, kje nove napraviti, katere prestaviti, katere opustiti, katere iz eaega razreda v drugega prestaviti itd. To pa stane vse denarjev ia se dotika. tistih, ki ceste potrebujejo ia jih rabijo ia tistih, ki plačujejo z dačo doklade, ki se za ceste ia mostove uporabijo. Vsak, ki plačuje dačo, ve, koliko mora plačati leto za letom z dačo doklad, da se pokrijejo potrebščine okraja. Plačati pa so morali prebivalci okraja ptujskega doklad vkup za leto 1880 59.409 fl. 89 kr., za 1. 1881 63.361 fl. 72 kr., za leto 1882 59.185 fl. 35 kr. To so gotovo lepi denarji in se more z njimi maogo dobrega storiti za okraj, ako razumejo možje, ki sedijo v okrajnem zastopu, dobro gospodariti; zguba pa je tudi velika, ako ae s tolikim denarjem slabo gospodari. Potem ima okrajai zastop pravico, da voli iz svoje srediae zastopnike v okrajno šolsko svetovalstvo. Ta pravica pa ni tako brez vsega pomena, kakor marsikateri nevedaež misli. Okrajno šolsko svetovalatvo sodeluje pri nastavljaaji učiteljev in uciteljic. Ko bi imeli Sloveaci sprva in do zdaj večino v okr. šols. svetovalstvu bi ae imeli učiteljev in učiteljic po naših šolah, kateri niso za naše šole, bi se ljudje ae silili, da stavijo v sedajnih slabih časih, ko dače ne zmagajo in jim živeža primaBJkuje, novih šol, namesto da bi se stare popravljale in po mogočnosti razširjevalo. V bodoče se to zabraai le s tem, če imamo svoje može v okrajnem zastopu in okrajnem šolskem svetovalstvu. Se nekaj: nova šol. postava dovoljuje, da smejo otroci, ki so zahajali šest let marljivo v šolo in. so dobro napredovali, po dokončanem šestem letu izstopiti, kar dozdaj ni bilo dovoljeno in so se starši, ki niso otrok 7. in 8. leta v šolo pošiljali, če tudi so jih doma za delo nujno ia krvavo potrebovali, z deaarji ia zaporom kaznovali. Ce bodo možje v okrajni zastop voljeni, ki pozaajo naše razmere, bodo se nove poatave posluževali, če pa pridejo taki, ki poznajo le mesto in mestae šole, bo ostalo za aas Sloveace vse pri starem. Ko so nam Slovencem ljudje take sorte, kakor so Dr. Straiela, aotar Rodošek, privaadraai Pisk, Eckl, ki je slovenskiai kmetom, ko so se zadnja tri leta v okr. zastopu sem ter tja oglasili za svoje pravice, pravil, ,,vi kmetje, vi ostaaite doma pri svojem plugu" v okrajaem zastopu gospodarili, dajali so takim učeacem na pripravaišnici štipeadije, katerih zdaj ne morejo rabiti nikjer med Sloveaci, ker se ti mladi gospodje iiiso toliko potrudili, da bi se bili slo- E venaki naučili, čeravno so slovenske groše jemali in se ž njimi šolali. Ko so nam ti gospodje v okr. zastopii gospodarili, stavili so jako drage moste, n. pr. Borlski črez Dravo, za kateri je okraj še pred 3 leti bil okroglih 26.303 fl. dolžan, ter dolžuje še danes 15.500 fi., dajali so drage pojediae, darila itd. In ko je šlo za okrajao hrauilnico, katera bi imela stopiti na mesto mestne, katere dobodki bi bili v korist celemu okraju ne samo mestu, (mariborska hranilaica aesla je minolo leto mestu črez 27.000 fl., tedaj je vrgla ptujska mestu gotovo črez 12.000 goldinarjev) so se imenovaai gospodje temu aajbolje upirali, skrbeč za mestao jrosojilaico (Vorschusskasse) in svoj žep. In takib rečij^je veo, toda ai prostora, da bi se vse zapisale. če Sloveuci ne bomo pametuo volili, ali se za volitev aič brigali, bomo zopet v okrajni zastop dobili one gospodarje, kateri so aam v škodo reje 12 let gospodarili. Narodnjaki in domojubi! narodu je treba poduka! Podueevati ga je treba povsodi iu pri vsaki priliki, da aas sovražaik ae^prebiti, ki vse sile aapeaja, da ga zapelja. Ce Sloveaec neha biti gospodar v svoji biši, postane hlapec ia blapčevaaja ga Bog obvari! Iz Loke ob Savi. (L o š k i p i s m o a o š a.) Gamšek, znaai agent,,Knietskega prijatla" še vedno rogovili in Slovence draži Ob času cesarjevega priboda je na Zidaaem. mostu svoj ,,boch" gonil, da je še zdaj bripav. Nepreaeboraa bvali ,,lisjaka" rekoč, da se iz ajega lahko nemški in slovenski uči. Res žalostuo, da se 50 let ni nemškega naučil, kar nam razni debeli kozli njegovega pisaaja jasno pritajo, res žalostao, da kot kranjski rojak, sloveaskega jezika zmožen ni. To je sad, ker se je v šoli aemški ia slovenski vse ob enem učil in se nobeaega dobro naučil ai. Ni še dosti, da Gamšek po tej mirai vasi rogovili, on tudi ptiče iz gnjezd jemlje in jih v kletke zapira, tako, da je že svojo sobo v celo menažarijo spremenil. Bode mu treba aa prste iti. Tukajšaja učiteljica, ktera je v jeseai semkaj kruba jest prišla, se je izrazila uvidevši domacega fanta v sokolskem klobuku rekoč: „ Jetzt vverden aucb hier diese Eseln existirea". Svetovali bi ji, da bi se naravoslovja bolje učila, da ae bo faata v sokolskem klobuku za osla imela. Naj si pri priložnosti osla bolje natanko pogleda, kar ima aajlaglje priliko, ce v Celje k nemškutarjem pride. Ni čuda, da ona otrokom, ki prvo leto šolo obiskujejo nemščino v glavo vtepa. Na eai strani Garašek odraščene z ,,lisjakom" krmi, na drugi pa uoiteljica mladiao poaemčuje! Iz Celja. (Celjsko zdravaiško društvo) je v svojem glavnem zborovanji 5. decembra 1881 o poravnanji zdravniškega plačila sledeče skleuilo: 1.) Pri nepoznauib ali kot slabe plačevalke znanih strankab, se mora pla- čilo vsacega obiska takoj zahtevati. 2.) Kje pa zdravaik tega ne zabteva, aaj se pravilo postavi, da se plačilo kmalu po dovršitvi zdravljeaja poravaa, ako ai se posebaa aagodba skleaila. 3.) Zdravaiki pošljejo strankam, ako se zdravniško plačilo takoj ne izroči, v poljubnem easu, najdalje kouec vsacega polletja svoje račune, kar uže maogo zdravnikov stori ia kar je tudi mnogim straakam ljubo. 4.) Ako se dolžnik brezuspešno opomiuja. tedaj bode društveni pravdnik za poravaaaje dolga skrbel. 5.) Društveniki si bodo vzajemno imena aagajivnih dolžaikov nazaaajali, in od teb se ve da zabtevali, da takoj plačajo. Ti sklepi ao 1. jaauarja 1882 svojo veljavo dobili, in društveaiki so se zavezali, je vv svoji praksi izvesti. Iz Šalcške dolinc. (Svoji k svojim.) JMeseca aprila t. 1. se je pri aas osnovala takozvaaa ,,ortsgrupe" nemškega ,,šulferajua" ia od istega časa so se tudi tukajšnje društvene razmere tako poostrile, da se pošteai Sloveaec iu aemškutar niti videti ne moreta. Treba se mi zdi izpovedati, da v občiaskih zastopib naših trgov ima aarodna stranka veliko večiao, toraj zamorejo le izvaaredai ljudje biti, ki se za aemškutarijo tako zaaimajo. In temu je res taka. Največ aemškutarjev postavijo naši učitelji. Judež Iskarijot je brezvestno Kristusa za 30 srebernikov izdal. To pa služi našim učiteljem v izgled, da za 30 Judeževib goldiaarjev, katere jim nemški šulferajn za uspešno ponemcevanje ponuja, bladaokrvao svoj narod izdajo. Ali svesti si aaj bodejo, da se jim bode posojeno vračalo. Pride čas, ko bodo svojo labkomiselnost grenko obžalovali. Drugi del pri šulferajau postavijo aaši trgovci. Le ti pa bi aajmauj smeli se v zadeve vmešavati, katere so njibovim kupcem nasproti. Sicer imamo pa tudi tukaj pri trgovcib hvalevredne izjeme, katere bocem tukaj omeniti, da se bodo vsi zavedai prebivalci in pošteai Slovenci aašega okraja vedeli po ajih ravaati. V Velenji je trgovec g. J. Mahan rojen Nemec, b kateremu je prišel v svojem času aeki L. Tišler, ter ga nagovarjal, naj k ,,šulferajau" pristopi, a oni mu odgovori: jaz dobro zaam, ka to drnštvo le razprtije mej Slovenci dela. pa jaz od Sloveacev živim, toraj aii aikakor ne sodi k ,,šulferajnu" pristopiti. To so besede pošteaega nemškcga trgorca. V Soštaaji se je pa naselil pred kratkim trgovec g. V. Vokav in svojo štacuno odprl v Zabreznikovej hiši. Kolikor mi je zaaao, je ta gospod pošten Slovenec in si poleg razprodaje dobrega blaga le skromni dobiček išče. Ta dva trgovca toraj vsera zavednim narodnjakom v našej bližini najtoplejše priporočam ter je vsakega posameznika dolžnost v pristopnib mu krogih ves upliv porabiti, da se le aam prijazui trgovci podpirajo. O našib oštirjašib bočem še danes molčati, ali tudi to ljulko bode treba iztrebiti, predno bode dozorevala. Za danes dovolj.