Priloga Kovin. APIJIKI UST O £ o o o o o o o XXVI. 8. oktobra O O o 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST 1 NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen i,5 Vrejuje ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp. pleb. v ČrensovJ Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašen verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list W prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v « države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca Jezul, voga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i izvrši <1 naročitve Amerikancovi Kanadancov brezplačno. Naročniki s® deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno ta lendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrt". M, List z kalendarcn Srca Ježušovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 D'] naročnine za njega, plačajo2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovog V vredništvi M. Lista vvČrensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. MarttJ piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jaeušekove Trezik® po 5 Din; 3. MoiitveaJ knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Dia.1 z zlatev obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatoSI i 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2 50 Din. Dari. Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška v Črensovcih« v dinara daruvali sledeči: N. N. z G. Bistrice pros; za zdravje moža po sv. drfi žini 10, isti prosi za blagoslov pri živini po sv. Antoni 10, Nerad Martin Trnje v zahvalo Mariji Pomočnici za pomoč 10, isti prosi za srečen po* rod 10, isti prosi za blagoslov pri živini po sv. Antoni 10, N. Lipovci v' zahvalo po obliibi 20, Balažic Bara iz G. Bistrice prosi za zdravje betež« ne hčere v Ameriki 15, Dominko Ana Odranci 2, Franko Anton Zamostje 12, Znidarič Ivan lžakovci 5, Horvat Marko Trnje v zahvalo 10, Maučee Kata i Antolin Jelena nabrale v Odrancih 151, Horvat Roza Črensovci v zahvalo 10, Taljan Ana Žižki prosi po sv. Antoni za zdravje i pomoč pr živini 10, Lebar Jožef Sr. Bistrica prosi za pokojnoga sina Lebar Ivana 20, Doblena stava — bilo lepo vreme — Črensovci 10, Doblena stava -noga za šinjek djana — Črensovci 100, Peterka Martin župan Beltinci 5, Toplak Marija, Buenos Aires, Argentina 500, Raj Roza Črensovci prosi z pokoinoga sina 10, Antolin Marija Odranci v zahvalo, ka stvar ozdravela 10, Škafar Vinci Beltinci v zahvalo, ka stvar ozdravela 10, Hozjan Agata Hotiza, sin poslao prvi svoj zaslužek iz N. Amerike 100, oblubila je, d vsakše leto da 100 din na Dom, N. N. Žižki v zahvalo, ka se je obluba spunila 10, N. N. Sr. Bistrica v zahvalo, ka je živina ozdravela i se druga srečno odala 40, krumpli nabrani v Ivancih, nabirao župan Špilak Štefan 150, N. N. Ižekovci 10, Gjura Albina i Kristina iz Sr. Bistrice prosita za ■ srečno vrnitev iz J. Amerike 15, Mencigar Franc D. Slaveči prosi, naj se hiša obvarje betega i kuge 30, Kreslin Aga G. Bistrica v zahvalo, ka sta sina dobro izpite napravila 20, N. Trnje prosi za srečen porod 10, Tkalec Marija Trnje prosi za miloščo prave pokore i naj se počasti Srce Jezušo-vo i Srce Marijino 10, Režonja Ana Trnje^ prosi za f starše i brata 10, Salaj Martin Črensovci 15, Cigan Matjaš Žižki v namen mešne zveze 10, rman Marija Žižki v namen M. mešne zveze 10, Šubič Jožef i žena Ho-Etfža )'z Bridgeporta 50, N. N. Odranci kamen 650, isti za bokojno ženo Kq Hanc Marija Trnje prosi za zdravje edne ženske po BI. D. Mariji 20, :r Lesič Janoš nabrao v Trdkovi 235 (imena darovnikov objavlena v Marijini nom Iisti niže)> Rous Marija Crensovci za pokojno mater 10, ista za po-Skojno mamico 10, Horvat Marija Crensovci 15, N. Gančani prosi za mir N. Gančani 5, Vogrinčič Marija Cankova 30, Benkič Jožef Topolovci v zahvalo za srečno operacijo 20, Gerič Jožef Lokavec v zahvalo 20, Maric Alojz, uradnik na sodišči v M. Soboti 50. Šajt Klara D. Slaveči, naj je občuva duševne i telovne nesreče, 25, Horvat Marija G. Lendava 90, Škaper Treza v Dolifci nabrala 12, Črpnjak Kata Dolič 2, Andro Lisjak Kotoriba dva funta šterlinga, prineso Franc Vuk iz Australije 550, sam Franc Vuk Dolnjelendavske gorice 500, Radostna Roža G. Bistrica 4, Horvat S. Ignac G. Bistrica v zahvalo za zbolšanje zdravja 50, Horvat Ana Hotiza v zahvalo za srečno odajo 50, ista na čast sv. Antoni za blagoslov pri živini 10, Karoli Franc Beltinci 2, Farkaš Treza Raščice 5, Tratnjek Ana Sr. Bistrica prosi po sv. Frančiški Ksav. za stečno operacijo 20, Zver ■Verona Renkovci 10, Novak Marija Žižki prosi za pokojno mater 10. Zad-: ravec Marija Trnje prosi za stanovitnost sestre v klošjrj 10, N. N. Beltinci 30, Čurič Treza Trnje v zahvalo za blagoslov 20, Žižek Kata iz Z žkov I i Plej Kata iz Črensovec nabrale na senji v Črensovcih 15 sept. 159, N. N. Gomilica v zahvalo za ozdravlenje oči 50, Gjura Treza G B strica v -zahvalo za dešč 10, ista prosi za betežno mater 10, Koren Franc Turnišče 30, Jerič Ivan provizor D. Lendava 30, Činč Verona Bakovci v zahvlo, ka njoj je prošnja posliihnjena 10, Balažic Marti/i (D. Bistriški) iz Australije dva angleškiva srebrniva rajnška, N. Turnišče v dober namen 10, Klepec Jožef Beltinci 5, Kolenko Ana Trnje prosi za zdravje 10, Kolenko Bara Trnje prosi za zdravje 10, Žižek Kata Črensovci prosi za pokojnoga moža 10, Koštric Marija iz Žižkov prcsi po sv. Alojziji za mladino 10, ista v počastitev sv. Družine 10 Din. — V Trdkovi nabrao Lesič Janoš 235 Din. Daruvali so sledeči po 1 Din: Inašič Marija, Bunderla Jožefa, Kuhar Roza, Sukič Mara, Pekar Treza, Inašič Jožefa, Svetec Lujza, Skalič Jožef, Salaj Ana; po 2 Din: Svetec Marija, Rogan Lina, Ropoša August, Cerp-njak Mari. Emberšič Jožef, Grah Roza, Gubič Roza, Fartek Štefan, Bajzek Karolina, Rogan Roza, Bunderla Treza; po 3 Din: Kožar Treza, Križman Treza, Emberšič Marija. Gubič Lujza, Pinter Mihal, Kolar Ana; Gubič Lujza 4 Din; po 5 Din: Žampar Roza, Kuhar Karol, Fartek Ana, Lesič Mari, Zrim Treza, Gubič Roza, Gubič Marija, Bunderla Jožef, Gubič Treza, Emberšič Marija, Emberšič Ana, Fartek Jožefa, Salaj Ana; po 10 Din; Gubič Marija, Kolman Ana, Kuhar Ana, Kolman Jožef, Lesič Janoša mati, Cerp-njak Treza V2, Rogan Ana 8, KUhar Kata 15, Lesič Janoš 20 i žena 20 Din. Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno! — ODBOR. Zahvala. V težkoj družinskoj zadevi sam se obrnola do častitlivoga piišpeka Antona Martina Slomšeka za pomoč, štero sam tiidi taki dobila. Za pri-prošnjo pri svetoj Družini se njemi tii iskreno zahvalim! ŽIŽEK VERONIKA. Tečaji duhovnih vaj do konca 1930. Za duhovnike: od 6. do 10. oktobra; od 13. do 17. oktobra. Za organ ste: od 17. do 21. novembra. Za može: od 31. okt. do 4. novembra; od 13. do 17. decembra. Za mladeniče: od 25. do 29. oktobra; od 10. do 14. novembra, 0:®$:< Ptičica Marijina bodi. Zadnji Marijin List je pisao od potrebe fonda, iz šteroga intereša se Marijin List gordržao, širio, lepšao, povekšavao za mogočno širjen časti naše dobre nebeške matere Marije. Kivo verniki, ki blatijo njeno ča njeno devištvo, njeno bože materinstvo i navuk njenoga Jezuša, majo teš ke i teške milijone nabrane za svoje slabe, grešne namene. Njihovo d proti Mariji je zapoved za nas, da delamo za Marijo. Njihovi fondi, šte^ služijo za pobijanje Marijine časti, nam glasno zapovejo, da ustanovimo Marija čuvaj ptičico, Mojo edino dušico, Naj spevle Jezušeki v slast, Razširja tvojo sveto čast! fond za širjenje Marijine časti. Kem več sovražnikov ma Marija vu krivo-vernikaj, tem več prijatelov more meti pri nas, vu svojoj deci. Kem bole s0 darovitni oni, naj zblatijo našo mater nebeško, tem bole moremo biti mi darovitni, da jo toga blata ne samo ščistimo, nego da jo v kem lepšo obleko časti i dike oblečemo J* Kak to včinimo? Fond Marijin napravimo. Kak? Tak, ka damo vsako leto eden dinar za Urjenje Marijine časti. Smo siromacje, zato kak siro-tnacje te mali dar ponudimo. Te mali dar se vloži leto za letom v posojilnico i njegov intereš bo sltižo za razširjenje Marijine časti. Tu vidite Marijino sliko. Jezuša drži na ednoj roki, na driigoj njej pa sedi ptičica. Zakaj? Ka bi Jezušeki i njej popevala, ka bi oba razve-seljavala Kaša ptičica je to? Ta ptičica si ti dušica. Jezušeki moreš spe-vati. A znaš, kakše pesmi on najraj posluša? Kda je na svet prišo i stopo v Marijino utrobo, je nadangel Gabriel to pesem popevao : „Zdrava Marija, milošče puna". Jezulek se te veseli, če ti Marijo častiš. Ptičica, Mariji spevli zato, Marijo časti, njeno čašt razširjaj dušica! Naroči si Marijin List! Čti ga! I ka tudi druge duše spoznajo Marijo i jo častijo, da-riij letno eden dinar v te namen! Včini to! Marija ti plača! Pa nekaj ti tudi mi plačamo. Osem sveti meš da opravite letno Marijin List za vse žive i pokojne ptičke, dillice, štere letno en dinar poklonijo Marijinomi Listi za širjenje Marijine časti. 25 letnice Marijinoga Lista lepše ne je mogoče dokončati, kak z začetkom fonda za širjenje Marijine časti. Za te fond so dozdaj dali sledeči: ofer v Črensovcih na Velko mešo 497 Din, Kolenc Franc kaplan M. Sobota 30 Din, Čačič Jožef pleba-noš 100 Din. Rožman Fr. Cleveland 4 dolare. Prosi se samo en dinar letno, ne več. Sme se pa dati več. Prosi se na Velko mešo ali v osmini. Če pa što te dni ne more dati toga dinara, ga da, kda ga more. Za letos ga dajte do novoga leta. Bodite Marijine ptičice vsi, vsaka hiša, vsi pri hiši! Vredništvo Marijinoga Lista že prek 25 let širi Marijino čast brezplačno, samo za nebeško plačo, ki presega vse zemelske plače. O dušice, podpirajte je z tem dinarčkom letno, ka de moglo svojo nalogo stalno vršiti, ka de moglo stalno širiti do konca sveta Marijino slavo. Tak te ž njim vred tiidi ve deležni plače, ki de jo Marija njemi delila. Ptičice Marijine bodimo dušice! Oktobra 26 na den zaklučne slovesnosti 25 letnice M. Lista v Črensovcih se lehko vrže dar za širjenje Marijine časti v dva stenskiva šparavca pri Srca jezušovoga i sv. jožefa oltari, ali v šparavec na Marijinom oltari, ali pa v mošn/o pri nabiranji med božov službov. G. plebanoš Čvčič Jožef so vse te dare poklonili za širjenje Marijine časti. Na znanje naročnikom! Halendarje Srca Jezušovoga so gotovi- Hoštajo nas štirideset jezer dinarov, zato ka so ednok vekši kak lani pa tudi jako lepi. Vsaki naročnik Marijinoga Lista, ki \t fllačao naročnino, ga dobi brezplačno. More pa plačati dva dinara poštnine od njega tisti, šteri plača samo ID Din- naročnine za njega. Naj širitelje poberejo to poštnino i upravi dopošljejo, ka do se mogli kalendarje kem prle deliti! — uprava fl, Usta v Črensovcih. Življenjepis Chambon Marije Marte, laičti^ sestre reda Marijinoga obiskavanja. XVII. Sv. rane i redovniške dfiše. Nato jo nagovarja, naj molj „Za tiste, štere grešijo proti sv. pojcoN šjHni i stem ščejo s križa dol stopiti." „pči moja, glej mojo korono, j spoznaj ž nje moje zatajflvanje; glej moje razprestrete roke, navčijo te na pokorščino; glej kak visim goli ha križnom drevi i bos spoznaja siro. maštvo I čistočo srca v tistorrt, ki je popolnoma čisti; ki te kak zaročtifc ljubi 1 . . '."" Nato jo navči, ka šo redovniške dflše za trplenje odločene; „Vse svoje zaročnice bi križane rad vido! . . . " — „A\\ mogoče ne pot! rebno, da bi zaročnica bila spodobna zaročniki" — tak odgovarja tisti, koga sv. zaročnica visoke pesmi s temi rečmi slika: „Moj zaročnik jej beli i rdeči." »Ceji d m te napunim s trpjenjom, da se tak kem pogostej bližaš k zveličavnoi vretini, sv. ran. To ščem, naj si z menov vred na križ pribita . .' . To za vsako ceno Ščem ... S kem vekšov velikodušnostjov privoliš v to, tem bole te križam 1 Hči moja, glej mojo korono! Jaz nikdar nesam pravo, da mi ona prevelike bolečine pbvzroča. Sprejeo sem k j od Oče za vas! — Glej moje roke ! N kdar ne sam pravo: Ne vtegneln je, ar mi prevelike bolečine povzročajo — ravno to pravim od nog." Nato je Jezuš pokazao svojoj službenici svoje razmercvarjeno telo, s šteroga je meso v fajataj visijo: „Na tvojem zaročniki povsod vidiš rane — to ščem, naj si ttidi ti takša! - Glej me na križi: gda sem na njem viso, nesam gledao ne na krvnike, ne na doblene žalitve . . na svojega Očo sem gledao 1 — Tak morete i ve svoje dužnosti spuniti; vči- 1 nite vse, ka jaz ščem i ne gledajte na stvorenja, kak sem jaz tfldi samo na svojega Očo gledao." Pri drfigoj priliki se njoj je prikazao sladki vučiteo viseč ne kri^i, popojnoma posušen, da ga je bila samo kost i koža i te je Gospod etak spregovoro: »Glej, moja hči, po kakšoj poti morejo tisti hoditi, štere sem si za svoje zvoio i tisti, ki ščejo v mojo diko priti, a ne tisti, ki so gizdavi. Po toj je hodila tfldi moja draga mati ... Ta pot je jako težavna'za flste, $ jo po sili i brez lubezni tlačijo, a sladka i tolažliva je za tiste, ki svoj križ velikodušno nosijo — (Crižanoga Jezuša zaročriice j morejo trpeti . . . Samo v svojih zaročnicaj najdem neko zadoščenje.? '. Pri nekšem driigom pogovori je Jezuš etak nadalflvao: „Hči moja, jako morete lubiti križ, i se morete križati, naj morele Jezuša lflbiti, naj morete vmreti i z njim tudi gori stanoti. — Ponavlam zdaj tfldi milosti svojega bridkoga trpjenja ... — Vaša dužnost je, ka te blagoslove po čelom sveti razdelite* (Dale.) Offie^r — dijhovnlk- Nekdanji officer jtajijanske armade Kar| f!f I lizzi, brit profesor za računstvo i fiziko v Buenos Airesi, sledkar vučiteo vojvode D'Aosta je bio letos posveferii za duhovnika, star 65 leti VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Vršo se je od 6-9. sept. v Ljubljani. Vdeležili so se ga velki gospodje iz različnih držav Evrope. Navzoči so bili tfldi papov nuncij msgr. H. r pellegrinetti i drugi pušpecje. Otvoro se je 6. sept. ob 6. vflri v stolnoj cerkvi. Malo po 6. vflri se je pa začnolo otvoritveno zboru vanje v velkoj dvorani Uniona, gde so govorili vsi vekši gospodje i pozdravlali vse navzoče. Zadnji je govorio zagrebški nadpušpek dr. Bauer i je pozivao vučenjake, ki so se iz različnih delov Evrope zbrali na kongres, da povejo nam, jugoslovanskim katoličanom, kak naj delamo po želji sv. Oče Pija XI. s skupnimi močmi za razširjenje jedino prave vere Kristušove. fe. Pravi program kongresa se je začno na drUgi den, 7. sept. po kon-čanoj božoj službi, ki jo je meo v stolnici papov nuncij msgr. Pellegrinetti. Včasi po meši se je začnolo zborUvanje v dvorani hotela Union. Do poudneva so bila tri predavanja. Prvi je govoro mariborski fiškališdr. Leskovar od predmeta: Misijonstvo i svetovni mir. Lepo je razložo, keliko je krščanstvo nekda pomoglo, da se je odpravilo robstvo. Dokeč je člo-večanstvo spunjavalo zapoved lflbezni, je bilo lehko misliti na mir med-narodi. Vojne se končavajo z mirovnimi pogodbami. Ali dokeč se pogodbe ne gradijo na krščanskoj lubezni, ne moremo pričaktivati stalnoga mira. Vse pogodbe med državami nam ne prinesejo mira, nego jedino edno je toga zmožno, to je misijonstvo, nazaj h Kristuši, k lubezni, štero vči misijonstvo. js Drugi govornik je povedao, keliko morejo misijonari pretrpeti pri svojem delflvanji, pri razširjanji Kristušove vere. Popoudnevi so bila pa tri predavanja. Prvi je povdarjao, da se pri nas bole izobraženi ludje, inteligentje, premalo brigajo i da bi -se misijonsko gibanje moglo začnoti 20 let prle, kak se je. Lflterani so nas katoličane v tom prekosili, pa oni zdaj že nazadfljejo. Mi katoličani se moremo oprijeti te misli z vsov močjov i sad trflda bo gotovo viditi. Drfigi govorniki so pa gučali od drtigih stvareh, kak bi v misijonskih pokrajinah potrebtivali katoličanske šole, pa nega občen jih zdržavati. Nikeliko jih je, pa premalo. Nekda so misijonarje delali tfldi za tisto državo, od štere so bili poslani, zato so jih države podpirale. Zdaj pa delajo samo za Kris-tušovo vero, zato so pa sadovi njihovoga truda tudi tem lepši. Poleg toga je misijonarjenje po nešternih krajih, kak n. pr. v Indiji, jako težavno zatogavolo, ar so ljudje razdeljeni v takzvane kaste, šterih je do 3000, i te kaste se med seov smrtno sovražijo. Če šteri pogan prestopi v katoličansko vero, te ga rodbina, starišje i bratje več ne spoznajo za svojega i več nema doma. Na drfigoj strani so pa domača gospoda proti roisijonarom, ki morejo zato preveč dosta prenašati pri svojem pozvanji. Dužnost vseh katoličanov je, da podpiramo misijonstvo na kakšifc način. Ta dužnost je že po samoj katoličanskoj veri zapovedana. Ve je Kristuš pravo: „ldite i včite vse narode sveta." Vsi pa ne tno, remo iti med pogane, -zato moremo misijonstvo podpirati doma, i to z m litvami, z peneznimi podporami i drugimi dobrimi deli. + Sakovič Jožef. Septembra 21. po polnoči ob edni je dfišo pusto vnogo trpeči dfi. hovnik, g. Sakovič Jožef, bivši tiirniški plebanoš kak ponovni voditeo nek. dašnje svoje fare na Dolnjem Siniki. Naš Marijin List se ga spomina kak svojega dopisnika i širitela. Ro. jen je bio v Vadarcih v Gradškoj fari 1. 1874. febr. 2. Za duhovnika je posvečen 1. 1899. jula 7. Duhovniško službo je tak opravlao 31 let. Zadnje leto ga je dober Bog obiskao z strašnim betegom : rak njemi je raz-jedao jezik. Trpo je grozno, a mirno Njegov spovednik preč. g. Kos Vince plebanoš iz Gornjeka Sinika nam je poročao, da je noso svoj križ junaško, da se ščistila njegova duša na tom svtti i da se pašči v nebesa. Pokojni kak sin naše lepe Goričke, je bio trde, nagle nature, kak je trda tista gorička zfernla, v šteroj pa li naglo raste bor i jalič pa tudi drfl-: go drevo. A ta naglošča i trdoba ne je pokvarjala njegovoga srca, nego zboljšavala ga je. Ta močna natura njemi je davala tudi tisto odločnost, i šterov je bičao hudo brez pogleda i brez pogodbe na levo i desno, dobro pa zagovarjao. Ta močna natura ga je včasi toti napravila za nerazum-Ijivoga, a vsikdar je ostao plemeniti i mehkoga srca do sirot. Vsikdar je bio siromak, ar je vse ta dao siromakom. Jezušova gorečnost je najšla v njegovom kremenitom značaji dosta hrane, i on je to hrano tudi dao v obilnosti božoj milošči. Bio je goreči predgar i goreči spovednik. V teh 31 letaj je nešteto jezero duš sprejemalo ž njegovih viist tolažbo, vodilo i sigurno ravnanje na poti večnoga zveličanja. Posebno se je pa odičo dober Jezuš po njegovih triidaj z tistima: lepima cerkvama, šteriva je dao postaviti, edno v Tiirnišči na čast Materi božoj, drUgo pa v Polani na čast presladkomi Srci Jezušovomi. Poleg te driige cerkve je postavo tudi farof, k prvoj ga je tudi začeo postavljati i vse pripravo za njegovo dograditev, a pred dovršitvijov se je pun srčne bolečine ločo z lublenih Tiirnišč, i odišo za tak zaželjenim mirom v D. Sinik. A dobo ne ga je. Mesto mira je prišo rak, ki njemi je vznemirjao telo, v žalost zakopavao gorečo dušo, pastirsko dušo, ar ne mogla več delati za Jezuša. A presktišnjo jeprestao:1 križ je obino, na njem izdehno i te njemi je nebo odpro. Svedoki njegove gorečnosti so dušice v Tiirnišči i v Polani, šterim je bio dušni pastir, potem črensovske, beltinske i tišinske fare, štere je poleg njihovih dušnih pastirov, kak teh pomočnik, kaplan, pomagao z pu-nim Kristušovim diihom voditi. Vsem dušam teh far pa vsem drugim dii-šam v gorečo molitev priporočimo pokojnoga dobroga duhovnika. Naj njemi Marija plača gorečnost, z šterov je širio njeno i njenoga božega Sina čast. Za nas pa naj prosi dobro Mater nebeško, ka nas ž njim združi po končanom zemelskom tečaji pri njnenom Sini, našem Gospodi Jezuši Kristuši. * * * Sprevod pokojnoga gorečega duhovnika se je vršo sept. 24. Vodo ga-je Cser Cezar, ciscercitanec, mestni plebanoš i ešpereš iz Monoštra. Ž f Kflm je 18 duhovnikov sprevodilo pokojnoga do groba i do 2000 zahvalna naroda, tistoga naroda, šteromi je pisao »Staro molitveno knigo" 0.jfojni. Tiirjans*a fara je poslala 25 zastopnikov na sprevod i lepi venec P napisom: »Zahvalna tiirniška fara svojemi gorečemi dušnomi pasteri i pgi sirot." Črensovsko faro, kde je pokojni bio kaplan, je zastopao trgovec jferdin Martin, ki je položo na grob pokojnoga venec fare z napisom: Fara Črensovci v zahvalo bivšemi gorečemi kaplani." Naš Marijin List je ; Jjatrgao žive rože v gredaj vredništva i je spleo v venec, šteroga trak je 1 noso napis: Marijin List Črensovci v" zahvalo za pobožno pisanje. Odišo Kje, a njegova dela ostanejo tu Tflrnišče, Polana z svojima cerkvama ta skoz stoletja glasile slovemskomi liidstvi, što je bio Sakovič Jožef. Slabe šole. V Ameriki hodi dva miljona dece v brezverske državne šole, gde ne čiijejo niedne reči od Boga, nego šče včasi štero' je proti njemi. Piišpeki zdaj premišlavlejo, kak bi se dalo rešiti te male pogančke, ki bodo ednok velki pnprgnj. Ne ogovarjaj svojega bližnjega. Zgodi se ttidi, i to neredko, da so si tri prijatelice. Gda sta od teh treh dve same vkup, te jašeta ovo, štera je ne poleg i ne čiije. DrUgoč jej pa pa ova s šterov vkup, pa te prva trpi. Jeli, kak grdo delo je to ? Neš-terni se toga tak navadijo, da drOgo niti ne vejo gučati s svojimi znanci kak samo od faling drugih. S takšimi se človek boji vkiip priti. Što mi pa zagotovi, da ob pri. liki ne bo pa mene ogovarjao? S tem, da driigoga falinge odkrivam, njemi jemlem dobro ime, poš-tuvanje, ki ga vživa med znanci, čeravno ka nemara toga namena. Vnogi ma skrite falinge, za štere mogoče drugi ne ve, samo ti znaš za nje. Tak-Šega človeka lehko tudi vsi jako spoštujejo, ar je ovak dober, pošteni. Gda pa ti prideš na den z njegovimi skrivnimi falingami, nam nehoteč spadne pred našimi očmi i naednok je menje vreden, kak je prle bio. — Njemi se je zgodila krivica. „Dobro ime je bolše, kak vnogo bogastva, lilbleni biti je več kak zlato i srebro.' (Preg 22-1). Kak ne smeš vzeti drfi-gomi blaga, ki si ga je po krivici spravo, tak njemi tudi ne smeš vzeti dobroga imena, če ravno ga je ne vreden." Ka je pa šče bole grdo, je to, da nešterni šče mrtvih ne pustijo pri meri. Mrtvi, ki nikomi nikaj več ne zadene, šteroga telo se |e že spremenilo v prah i pepeo, pa ga šče črnijo in blatijo hudobni i zamazani jeziki. Takši lfidje so podobni svinjam, ki se najbolše počutijo, gda se v smr-dečoj mlakuži kotajo i se vse zamažejo. £e što grobe oskruni, je po državi strogo kaštigani, ravno tak i šče bole zasluži, da bi ga kaštigali, što mrt-vomi oskruni njegovo dobro ime. Ce se že spominamo mrtvih, ka je ne slabo, te se pogovarjajmo od njegovih dobrih lastnostih, da nam tak kem duže ostane v dobrom spomini, ne pa naprej vlačiti njegove slabosti, brezi šterih si tUdi ti ne, ki ga ogovarjaš. Sv. Heronim pravi »Malo gda najdeš koga, ki ne bi bio pripravleni živlenje svojega bližnjega grajati," i sv. Frančišek Sal.: „To je od gizde, ar vnogi misli, ka je te teliko več vreden, keliko svojega bližnjega poniža." Ka misliš da sem s tem kaj bolši, če drugoga s tem ponizim, ka njegove falinge odkrivam ? Šče slabši sem, ar to nelepo delo opravlam, štero ne more nikomi časti delati. Sv. Janoš Zlatovusti pravi: grdo delo je, vkradnoti se v hišo bližnjega i tam vse naglednoti, ali bole grdo je šče i nesramno njegovo živlenje nagledati. Sv. Janoš ma jako prav. Ka bi mislili od takšega človeka, ki pride v ljUdsko hišo i tam vse natenkoma nagledne, kakši sto majo, kakše klopi, kakšo peč, kakše prte na postelaj itd. nato pa ide i pripovedavle Okoli kak je tam pa tam, kakši razpokani sto majo, kakše slabe prte majo na postelaj itd. Jako nesramno je takše delo i čeden človek takšega taki zavrne, naj rajši tiho bo, ar takših grdih gučov ne more poslušati. — Šče žmetnej posluša eden pošteni človek razkladanje slabih lastnosti bližnjega. Ce le mogoče, bo cbrno pogovor na drUge stvari. Sv. Ignaci pravi: »Nesnago moremo prle pokriti kak jo odkriti ar se je nihče ne more dotekniti, da se nebi zavlačo." Zamazane svinje, ki se je v blati skotala, se ne morete dotekniti da se pri tom nebi zamazali. Tak tudi falinge drugih ne odkrivajmo, da se pri tom deli sami ne zama- letno. Ar neznane falinge drugoga glasiti je greh, je zamazanost. Ka je kaj ~fajjoga bližnjega šče ne znano javnosti, glej da neboš ti tisti, po šterom Jj postanolo znano. Sv. Alfonz: O ti nespameten človek ki kričiš od faling svojega bližnjega i s svojim ogovarjanjom bole grešiš, vekšo falingo napraviš sam sebi kak jo ma tisti, šteroga grajaš! Ar si ti gvišno ne brezi vseh faling, r ogrizavanjom drUgoga si pa šče falinge povnožavaš. Sv. Bernard: Dokeč što ne spozna svojih faling, premišlava falinge drflgih- Kelko je takših siromačekov, ki so tak zaslepleni, da svojih faling vidijo i jim sploj po glavi hodijo falinge drugih. Srečni so gda na drugih vidijo teliko nepopolnosti, za sebe pa mislijo, da so brezi vseh faling. Potnilfivanja vredni siromacje. Jezuš sam pravi: Potegni brvno iz svojega oka i potem lehko vzemeš skalino iz oka svojega bližnjegaLuk. VI. 42. Ne je pa greh praviti falinge drflgih, če s tem rešimo koga greha, čeravno falinga ne znana. Tak smo na pr. dužni starišom povedati od njihove dece, če so ne na pravoj poti, pa starišje ne vejo za to. Tak n. pr. starišje ptistijo svojo hčer v res na žetvo, rekši da si kaj zasluži. Se razmi, osvedočeni so, da njihova hčerka živč tam lepo pošteno, nego prevnogokrat se bridko norijo. V takšem slučaji smo dužni povedati starišom da hči v rezi ne živi pošteno, da bodo starišje znali vzeti potrebne korake i hčer več ne pustijo v rez. Tak moremo odkriti falinge držine verti,: na priliko je kradnejo itd. Od znanih faling gučati je sam po sebi ne greh, ali moremo meti vsikdar nekši zrok, zakaj je naprejnosimo. Če ga nemarno i je napravimo samo zato, naj bližnjega ešče bole podkopamo, je greh proti lObezni do bližnjega. Najsvetejše Ime Jezušovo. X. Posebno se moremo truditi, da ime Jezušovo poveličujemo z istinskimi pravim češčenjom. Predvsem moremo v to bože Ime vervati, kak prav, evangelist Janoš v 3 poglavji 18 vrsta: „ Što v Njega verje, ne bo obsojen ; što pa ne verje, je že v obsodbi, ar ne verje v ime edinorodjenoga Sina božega." Če je Bog svet tak lubo, da je poslao svojega edinoga Sina na svet, da bi ga zveličao, je tudi naša sveta dužnost da verjemo v Njega. To je to najmenje, ka moremo včiniti, ka lehko včinimo. Že samo s tem, da mislimo na Jezuša, da izgovarjamo njegovo ime, verjemo v njega. Sče vekša vera je pa, če se ž njim pogovarjamo, kak se pogovarja dete s svojim očom. Njemi potožimo vse svoje nevole i ga prosimo za pomoč. Pa Jezušovoga imena se moremo tudi bojati. Se razmi, da ne tak, kak se ga bojijo hudi dUhovje, ki trpečejo pred njegovov močjov, nego kak podaniki i deca, ki ime svojega gospodara i oče zgovarjajo z spošt-livostjov. Psalmist etak pravi v 85. psahni 9. vrsta: „Vsi narodi, šterekoli si stvoro, bodo prišli i bodo pred tebov molili, Gospod! i slavili tvoje ime." ' v 12. vrsti: „Hvalo te bom, Gospod, moj Bog, iz vsega svojega srca i sla-vio bom tvoje ime na veke!" Pri imeni »Jezuš" bi se mogli odkriti z naj-vekšim poštUvanjom, da bi se tak davala hvala njemi, ki je naš neome- jeni gospod, ki lehko dela z nami, ka on šče. Zdaj pa pomislimo, kelik0, krat se bože ime imenuje z nemarnostjov, v čemeraj, celo pri nespodobnih pogovorih! Kakša skrumba Jezušovoga imena! Šče bole pa moremo postavili v Jezušovo ime vse svoje vupanje j zavtipanje. Psalmist v svojem 39 psalmi 5 vrsta etak pravi: .Blažen človek ki zaviipa v ime Gospodovo i se ne zgledava po ničemurnostih i po lažnjC. vih nespametnosti " Blaženi, šteri zaviipa v njegovo ime, ar zna, da svoje obliibe natenkoma spunjava i pusti vse posvetne reči, ki ga odvračajo o,j Boga. Vnogo je reči ki na prvi pogled nekaj predstavlajo i človeka pres. lepijo, da v nje zavUps, kak v Boga, v njegove obliibe. Blaženi, ki se vse-mi tomi ogne i z zavupanjom sledi samo Bogi, njegovim oblubam. MoJ imena Jezušovoga nas okrepi, ka nas ne vkanijo zanke i sleparije sveta, zazavajmo je zato pobžno vsikdar. Završitev 25 letnice Marijinoga Lista, Zaključna slovesnost na god Kristuša kralja, okt. 26. v črensovcih. 25. letnica M. Lista ide proti konci. Dokončamo jo na god Kristuša Kralja, 26. oktobra z zahvalnov pobožnostjov. Zahvalimo se vsi naročniki M. Lista, vse hiše, ksm je hodo i hodi M. List za velike dobrote, štere nam je Marija podelila v teh 25 letaj i v leti 25 letnice. Nešteto milošj nam je sprosila od svojega božega Sina. Zato te den pokleknemo ž njov pred Njega v zahvalno molbo. Molili ga bomo v Oltarskom Svestvi 12 vur. Za molbov ga zdignemo i ga nesemo okoli v znhvalnoj vprocesiji. Našega miloga Zveličara, Marijinoga božega Sina, Jezuša bomo nosili okoli i se njemi zahvaljiivali za neštete dobrote posebno za M. List i ga prosili blagoslova, za sebe i vse svoje, žive i pokojne po Mariji. Prosili ga bomo ka nam njeno milo materno prošnjo sprejme v našo zahvalo i nam ohrani M. List i nam podeli miloščo stanovitnosti: pobožnoga živlenja i srečne smrti i z tov miloščov blagoslov na zemelsko naše živlenje, ki naj bi se obilno razlejao na nas vse Bogi na čast i našim dušam na hasek. I naj de naša molitev tem bole goreča i naj de naša hvala tem globša i lepša, se zberemo okoli podobe naše dobre nebeške Matere, štero mo vprocesiji . okoli nosili. Okoli tiste Marijine podobe se zberemo, štera se je blagoslovila pred 25 leti tisti den, kda je izišla prva šjevilka Marijinoga Lista. Z Ma-rijov bomo sprevajali, molili, prosili i zahvaljiivali Jezuša. Rože do cvele j na toj poti, štere de Marija trgala iz Jezušovoga Srca i venčala ž njimi i naša srca. O, kak srečna bo dušica, štera dobi od Marije te rože božih j jakosti te den. I dobi je vsaka, štera se bo pobožno vdeležila zahvalne j pobožnosti. O pridite, pridite dušice vse k Mariji, da Vas pripela k Jezuši. Pridite dečica, ki se blagoslovite pri prvom slavoloki, da ostanete dobra, kak je Jezušek bio! Pridite mladenci i mladenke, ki se blagoslovite pri drugom slavolo- i ki, da ostane nevražena lelija vaše nedužnosti, kak je bila Marijina. Pri- | dite sirote, v duši i teli trpeči, pridite, ki nosite križe i težave, šterih oko - j den na den bridke skuze, šterih srce rodi tužne zdihlaje, tretji blagoslov je vaš. Jezuš vas blagoslovi z svojim smilenim srcom i vam prinese »lato potrplivost. I strti blagoslov na trati pri cerkvi dobimo vsi za sebe i za vse svoje žive i pokc'ne, svoje domove, svoje misli i žele, svoje siromaštvo i vrednost, da smo vsi zevsem svojim Marijini i žnjov Jezušovi pred vsem, da nas vse vodi do srečne smrti i blažene večnosti od Marije i njenoga Sina blagoslovljeni Marijin List i i .S g Sfo"£ ■^^Žfflll | 3 = ° « ud*1" (V nT J >« £S - ° O nt _ ~ s » O -O r; w N C .craooOua>£ i- m > JS o _ raO >CJ := bjO q "C " « ^ Sr o o i o -o -r" »j c —c S; t« O o — « O M fl L, N J- u v v as —. trt _ is o«-O £OW c- g ~ Ž fP e «j g -r i, g o g £ o 'o a> a o 2 -« t« Js > ju -o £ .rt c — t> •- £ ^ cn 2 3 OS xn A > ■♦j x/> :3 O X) N J« co v. CS s m O O _ 4) £ :3 rt '—iBJOtCo 3 t3 ■»•Sts'2 S .-.T3 > T3 C u~ (O N o ji i- r- .. in t» _ » «t >o >~ — n. š O .O _ o." 5-2 Sili " "«■2-g-S* > as >._ "C —•g S— , u.--, " -zri cu J —,CS 0:3 3 ^ aj i—i» ca C« . o - S"5"g s>S~-s> -■s 2-2-4S «> S - g a. cti in es X: 01 s J . «5 ..a N <1J._ S 3 "S-J '"^ior co »N „ . ■g^jSggJ Occo« .5» u -g H .2.52 Q a. o en Spored pobožnosti je sledeči: 1. 26. oktobra po polnoči ob 3 se izpostavi na molbo Najsveteji i se začnejo služiti sv. meše i deliti sv. prečiščavanje. Spovedavalo se b0 v Crensovcih od četrtka naprej. Dalešnji pa naj doma opravijo sv. spoved i se v Crensovcih samo prečistijo. Stan dobi vsaki brezplačno v Crensovcih, Žižkih i Trnji, ki bo priromao, to je v bližini cerkve. 2. Ob 5 vfirl predga za stariše, očeve i matere. Po predgi popeva-na šv. meša. 3. Ob 7. vfirl rana sveta meša, popevana. Po meši predga za deči-co i mladino. 4. Ob 10 vfirl predga za naročnike i širitele M. Lista i zahvajii slovesna sv. meša. Pri toj meši se zberejo vsi g. salezijanski duhovnik šterim je Marijin List pripravo pot v duhovniški stan i se zahvalijo Marij za to izredno veliko miloščo. Po toj švetoj meši naij idejo širitelje M. Lis ta v Žižke k sestram, ka tU bo shod za rije i dobijo mali obed i trake za procesijo. 5. Ob pol treh popoldnevi zaključni govor. 6. Ob 3 popoldnevi procesija. Procesija ide poleg farofa i vredništva M. Lista proti Trnji. Pred občinov je prvi slavolok, pri šterom se zberejo deca za blagoslov. Potem ide procesija v Žižke. Drugi slavolok je v Žižkih pri šoli. Pri njem se zbere mladina obojega spola za blagoslov. Z Žižkov ide procesija kre kapele proti cerkvi i tretji slavolok je pri njivi „Doma sv. Frančiška" kde se zberejo sirote j trpeči za blagoslov. Štrti slavolok je pri pokopališči poleg črensovske cerkve, kam ide procesija poleg vredništva M. Lista nazaj. Tu poklekne vsa vnožina, da dobi Jezušov blagoslov. Opomba za vse! Med procesijov se moli i popeva. Vsaki nai prinese s sebov svečo, ka de gorela pri procesiji. Po zadnjem blagoslovi se z molitvov zročimo vsi Mariji i po molitvi se spopeva Marijina pesem: O Marija ne zapUsti nas. Zatem je blagoslovitev celoga naroda. Po blagoslovi se začne pope-vati: „Tebe Bog mi hvalimo" i se procesija vrne nazaj v cerkev. Z tem je pobožnost dokončana. Ki so daleč, lehko spijo v Crensovcih i se drUgi den vrnejo puni božega i Marijinoga blagoslova v svoje domove, tu dobijo povsod brezplačno streho. Ki so pa bliže, lehko ido domo, ar de mesec sveto. Z kahšimi rečmi naj se zročimo na konci procesije Mariji klečeč pre Najsvetejšim? Trikrat etak zdehnimo: Marija, dobra nebeška mati, orosi za na3, ka mo popolnoma tvoji za tvojega Jezuša. pod podobo kruha tu skritoga. te namen nam obdrži tvoj list: Marijin List. V hahšem redi bomo šli v pocesiji? a) Najprle ide križ. Pred njim kordon gasilcov, da kaže pot i naž korakanja. Za križom deca: dečkeci, za temi pa deklice. b) Marijina podoba. Nosijo jo v belo oblečene dekle naročnikov Marijinoga Lista. Okoli nje svetijo širitelice Marijino Lista i družba Rož-noga venca. c) V belo oblečene dekle. d) Dečki. e) Moški. {) Marijine driižbe z raznih far v belom i rožami, štere do trosile pred Nasvetejše. g) Poleg Najsvetejšega svetijo širitelje M. Lista i cehska driištva. h) Pesmarski zbor. i) Dekle. j) Ženske. k) Kordon gasilcov. Opomba. Naročniki M. L;sta, ki do meli trak, se zberejo pri vsako} skOpini na prvo mesto. Keliho Ras bo šlo v ednom redi? Po šest. Ne več, ne menje, na to morejo jako paziti reditelje. Sto da reditelje? Reditelje, ki do red držali pri procesiji, bodejo kotrige driišta „Hiša molitve" i gasilci. Vsaka kotriga gornjega društva naj si da za zašiti z beloga platna trak, šteri pride na rokav. Na trak naj se zapišejo te tri črke D. H M. Reditelje bodo ob strani šli pri tistih skiipinaj, kak se njim bo določilo. Ha bo te, če bi bilo slabo vreme? Prosimo Marijo, naj bo lepo vreme i vfipajmo se v uspehi njene priprošnje. Če bi bila boža vola, ka nede vremena za procesijo, te opravimo te štiri blagoslove i zročitve okoli cerkve, ali v cerkvi. Pa vtipajmo se, ka de lepo vreme. Procesija ide vu v vsakom vremeni, samo te ne, če bi močno dežilo. Tistim hišam, štere so naročene na Marijin List. Tem mamo nekaj povedati. V M. Listi dobite en plavi papir z petimi traki. Vsaki, ki se bo vdeležo procesije, naj si vzeme en trak i si ga z gombašnicov pribodne z ednov rožov ali zelenim lističom na prši. Na trak je napisano: Naročnik Marijinoga Lista. Zakaj to? Naj Jezuš iz bele hoš-tije vidi i blagoslovi to lepo materno čredo I Naj bode ta čreda, ta velika čreda tolažba Jezušovoga Srca i radost Marijinoga maternoga srca 1 Naj bode ta čreda zgled, ki bo vse vlekeo k Marijinom Listi, da ne bode hiše v Slovenskoj krajini, štera ne bi bila naročena na njega. Drfištoam. Driištva, štera majo zastave, naj pridejo s temi k procesiji i se zberejo tam pod njo, kam kotrige spadajo: moški med moškami, dečki med dečkami, Marijine družbe niče med Marijinov drOžbov itd. Do 15. oktobra pa naj dajo v Črensovce na upravo M. Lista glas, štere prido z zastava-roi. ka njim te mesto odredimo. Milo prošnja do vseh naročnikov i vseh Marijinih častilcov. Da se naša pobožnost dokonča na veliko božo čast i zveličanje diij prosimo vse drage duše, naj v te namen 1) molijo vsaki den če več ne, bar edno zdravo Marijo; 2) naj verno opravlajo oktobersko rožnovensko pobožnost v cerkvi I ali doma; 3) naj se 24. oktobra, v petek pred slovesnostjov postijo. Te den je g0(] sv. Rafaela nadangela. Njemi na čast opravimo post, ka de nas vodo srečno pri toj pobožnosti, kak je vodo mladoga Tobijaša. Opomba za širitele M. Lista. Širitelje i širitelice Marijinoga Lista! Vam ide zadnja reč. Vi te] svetili kre, Marijine podobe. Eden naj Vas ne ostane doma. Vsi pridite po velkoj meši na shod i na obed k šolskim sestram v Žižke. Tu dobite tudi trake, štere te nosili pri procesiji. Vsakoga ime damo sestram, ki zdaj širi M. List. Pred obedom, taki po velkoj meši mate širitelje v Žižkih v šoli en mali shod, na šterom dobite navuke, kak morete širiti dobro čtenje. Na tom shodi povejte, ka žele narod pri Novinaj, M. Listi i Ka-lendari Srca Jezušovoga. Kakšo formo, kakšo vsebino? Pridite vsi, ki lii-bite Marijo i njenoga jezuša. Vredništvo M. Lista v Črensovcih. Od sv. Frančiška Asiškoga, ustanovitela reda malih bratov. f 3. oktobra 1926. v Assizi. Kak naš liibi Gospod i Zveličar, tak je poslao tudi sv. Frančišek nekoč svoje mladence predgat v daljne pokrajine i dežele. Tudi sam je šteo iti ta i vzeti na sebe delo i lakoto i žejo i vse druge težave. Bratje bi, tak je mislo, tem bole vdano prenašali vse križe, | če bi čiili, da si jih on z njimi deli. Zato je zbrao brate, ki bi ga mogli sprevajati. Nato je pravo : „V imeni Gospodnovom ! Idite zdaj po dva i dva, v ponižnosti i odločnosti na svojo pot. Pazite posebno strogo na mučanje, kak smo ga meli navado držati od jutra do terce. Molite tiho v srci i ogiblite se vsakše prisiljene reči. Tiidi če ste med svetom, denok ne sme biti vaše oponašanje menje ponižno i častno, kak da bi bili v kloštri ali sobici (celici). Mi ja nosimo celico okoli s sebov. Telo bratov je naša celica. Duša, zdrOžena z Bogom v molitvi i premišlavanji, prebiva notri kak kakši samotar. CfiJ dflša v toj vašoj celici nede mogla mir strpeti, te bote tudi od človeče roke zgrajeno celico jako malo potrebuvali." Tak je govorio sv. Frančišek svojim bratom y nato je odpotfivao i njimi vfi v dežele. Od „Doma sv. Frančiška". ...............II......IIIE.....IHIHilllllllllt...........Illlllllllll......HIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII.......I.....IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||jL Tolažba za darovnike. Za vse darovnike žive i pokojne i v teh namene se slUži vsaki tjeden edna sveta meša od tistimao, kak se Je začelo nabirati na Dom i se bo sliiSila v Domi stalno naprej kak večna meša do konca sveta. To je na leto 52 svetih meš do konca sveta! 1lifiiiiiii>i«iii>>ia>iiiiaiiiiiiiiiiif ■iiiiiia>itiiifii>ii>iiiiii«iiiiiiiaaiiiaiiEiiiiiicaii>iiiiiaiiiiif iiiciaiiif iiiiiviiiiaiiiiiaiiviiiiiiiiiiviicaf iiinailTr^ Gda mo zidali? Gda tno koga gorjemali? Oboje pitanje dobi eden odgovvr. Zidali mo te, gda mo meli zadosta penez zbranih. Gor mo pa jemali te, kda de dozidano. Tak smo odločili na lanskom kongresi, ka mo za pet let zidali, to je 1. 1935. Dari dosegnoli 200.000 Din. Dari pomali tečejo vkup i so doseg-noli meseca septembra šumo od dvestojezer dinarov. Ešče petkrat teliko moremo meti, te de se Dom lehko zidao. Prvi dar za senje Doma. Odbor se odločo, ka bode držao edno senje na hasek Doma. Senje bo te, kda dobimo zadosta blaga vkup ka bomo tržili. Dozdaj smo dobili eden dar, edne nove spodnje hlače, štere je poklono Kociper Vince, sabo iz Melinec. Novi kamen. Eden iz Odranec nam je dao 650 Din. za kamen. Po-trebtivali bi 800 kamnov i 800 črepov. Lepi dar iz Argentine. Toplak r. Cigan Marija je dariivala 500 Din. Širiteo M. Lista za Dom. Lesic Janoš širiteo je nabrao v Trdkovi 235 Din. Plačali so pa njegovi naročniki tudi že zdavna vso naročnino. Pa na tej bregaj so siromaški lOdje. Dari prošenj i zahval. Lfidje se z zaviipanjom obračajo na dobro-ga Boga i poklanjajo dare sirotišnici „Dom sv. Frančiška." Edni prosijo za svoje pokojne, edni za ozdravlenje, nešterni za stanovitnost v dobrom, nešterni srečo i boži blagoslov pri živini itd. Tak je vseh prošenj te mesec dvajstiosem. I. I da dobri Bog posliihne naše prošnike, kažejo vnoge zahvale, kakti zahvala za srečno operacijo, za zbolšanje zdravja, za srečo pri živini itd. Vseh vkiiper je petnajst. Prvi dar iz Australije. V dalnoj Australiji so se spomnili na naše sirote. Andro Lisjak iz Kotoribe nam je poslao po Vuk Franci 550 Din. Sam Franc Vuk je daruvao 500 Din. Balažic Martin pa dva srebrniva angleškiva rajnška. Dari na senji. Tudi senja so lepe prilike, da se pobira za sirotišnico. Potrebujemo samo gorečih nabiralcov, kak jih mamo v Črensovcih i Žižkih. Na senji v Črensovcih sept. 15. sta najmre dve nabrale 159 D. Vse to vidite lehko bole natenkoma na platnicaj. ft^JtTUdi z vadlanjom pomagajo našim sirotam. Mesto ka bi se vad-lali za več litrov vina i se pri tistom te opijanili, se pa doblena vadlinga . obrne v dober namen. Tak sta se v Črensovcih dva ednok vadlala za le-Pp vreme, driigoč pa pa palik istiva dva zato, če si eden dene nogo za šinjek. Nogo je taki djao i stem dobo vadlingo v zneski 100 Din. Obe vadlingi sta dariivala našoj sirotišnici. — Vsem se za dare zahvaljuje i Prosi dare za sirote od vseh, ki morejo kaj darovati ODBOR. CERKVENI - Ol^Sij J. KONTUR Pismo bivšega cankovskoga kaplana g. Oberžana iz Holandije Gospod misijonar se je preselo iz Belgije v Holandijo še 1. maja t. |. j od tam ma na skrbi tfidi belgijske kolonije, dokeč se ne najde šče en gospod, ki bi njemi prišeo pomagat, ar je delo jako težavno i pokrajina obširna. Večkrat bi njemi bile težave skoro nezmaglive, če njemi ne bj pomagali njegovi jako dobri holandski tovariši i pa miseo, da dela za svoj narod. Ta miseo ga drži i njemi davle moči, tak da njemi Šče ne bjlo niti za hip žao, ka je ta odišeo. Meseca julija je bio doma, gda je njegov brat meo novo sv. mešo, na šteroj je predgao. Ob toj priliki bi rad obiskao vekši del Slovenske Krajine, pa je ne meo telko časa. Obiskao je samo Cankovo, gde je bio kaplan. Vsakšo nedelo ma po dve sv. meši v dveh kolonijah. Okoli 25. avg. je hodo s svojimi verniki na božo pot v Kevelar (Nemčija), da sprosijo od Gospoda svojim trdokornim rojakom milost spreobrnenja. V novembri bo pa meo misijon v 6 kolonijah naednok. Pomagai njemi pridejo tudi gospodje iz Slovenije. Da bj ležej naprediivao v svojem misijoni, prosi vse gospode duhovnike, ki so ga poznali, za prav globoki memento ad altare, ar bole kak gda prle, čuti, da prihaja vse samo iz Njegove roke i da smo vsi jako tak slabi. Vsem čtevcom Marijinoga lista priporočamo njegovo misijonsko de-Iuvanje v molitev. Kem močnejša bo fronta molilcov, tem lepša bo zmaga presv. Srca — i Kristuš mora zmagati. Potdravla vse gospode, prijatele i znance vse čtevce Marijinoga listi i sploh ves rod na te kraj i onkraj Mure. (Pismo na g- Kleki Jožefa, vred-nika M. Lista.) Čfide na grobi. Pred nekaj meseci je bio priprosti mehikanski dfi-hovnik Amema Orozko povožen od automobila.„Dnes je njegov grob že boža pot Na njem se godijo čudežna ozdravlenja. Če se bodo škazali k^k pravi čodeži, lehko za nekaj časa dobimo prvo automobilsko žrtev na oltari Število katoličanskih .cerkev v Ameriki je od lanskoga leta naraslo od 12.442 na 18.940. Število luterihskih je pa nazadflvalo od 29.742 na 26130. RQd^r|e zidajo cerkev. V Stainforthi na Angleškom so rudarje v prostom časi sami postavili cerkev za kakših 250 oseb. Napravili 50 v«e safpi, e^en jo je celo posljkao.