utLUVNtliA KimilVA lUVAKNt'8FUKINtBA UKUUJA »ELAN« BtUUNJt NA uUKtNJbKtl
i®i»
■
Komisija za izdelavo statuta je bila
primorana pred začetkom izdelave statuta pretresti vprašanje ureditve organizacijske sheme organov samoupravljanja in posameznih služb v podjetju.
Na podlagi rriprav po zborih kolektivov, delavskih svetov ekonomskih enot 'in delavskega sveta podjetja, ter na podlagi sestankov kolegija podjetja in ses-
j taniti z aru Sieno poli učnimi organizacij ami v podjetju so je izdelalo po-!trebne organizacijske oblike organov samoupravljanja in služb podjetja« Namen tega je prikazati, koko bo podjetje po sprejetju ± at ut a imelo organizirano svoje organe upravljanja in službe .
j Za danes prikaz sheme q^anov samouprav-:1janj a, ki izgleda takole :
1 Svet Instituta	
	
Upravni Institut	1 odbor a
	
Dir ektor Instituta	
KOLEKTIV
Delavski svet
podjetj a
Upravni odbor
podjetja
D i re k t or
od j g tj a
Komisije DS podjetja
1.	Katlrarska komi sija
Komisija za lita v OD nagrajevanja
Komisija za izume in .2-* tehnične., izboljšave—
Komisija za skpno j-intrašn^o. ___________
Komisija za zdrar.in
.2j.-it.ihni c.* vn.rnnsi_______
6» Disciplinska koroisjja
7» Arbitražna komisija
—	———
DELAVSKI SVETI EKONOMSKIH ENOT ^  /  \
Uprav a
Smučarija
Splošni obrat
Pomožni obrat
2
1/ Delavski sveti ekonom.enot imajo vsak za sebe Kbmisflo za spre jemanje in odpovedovanje delov.razmerij.Predsedniki teh komisij predstarljajo arbitražno komisijo pri DS podjetja.
2/ V ekonom.enotah se formirajo zbori kolektivov, katerih število ni predpisano. Posamezni zbor kolektiva naj predstavlja obračun.enoto . Zbori kolektivov zvolijo svojega predsednika in nj<govega namstnika.kivodi sestanke zbora kolektiva. Predsednik zbora je avtomatsko član pristoj, DS EE.
Ouločitev naše tovarne, da vloži nekaj sredstev v rekonstrukcijo, oziroma razširitev poizvodnje jev lan&Dm ldtu diktiralo ve e vzrokov..
Glavni vzrok je bila nujna odstranitev oz-kih grl, ki se odražajo v pomanjkanju strojne opreme, kakor tudi v zastarelih in premalih kapacitetah obstoječih obratov,
Nadaljni vzrok za rekonstrukcijo je v tem, da obstoja predvsem na svetovnem tržišču veliko pomanjkanje snuči in ostalih športnih rekvizitov, k«r se vsepov- ; sod v zadnjem času vlaga vedno več sredstev v objekte in rekvizite, ki služijo za šport in rekreacijo.
Objektivno pa svetovna proizvodnja špor- j tnih rekvizitov zaostaja za tem razvojem I zaradi zastarelih in slabo opremljenih obratov,
Ta*to smo v našem investicijskem elaborati,^ ki smo ga predložili Jugobanki dokazovali,!
da obstoje ve lil® možnosti za poveča— ' nje izvoza smuči in ob ur ih šport,rekvizi tov in to predvsem v države s š vrsto valuto,Ta plasman pa zahteva solidno ! reševanje proizvodnih procesov', ki namj bi omogočil, s tem vključitev vited- \ narodno razdelitev 6jela,tako po kvali-^ teti kakor cenah« V našem elaboratu smo predvidevali, da bi lilo možno po zaključni investiciji, t.j, vletu 1966/67! prodati cca 12o.ooo parov anuči, računajoč na dosedanje naše uspehe na zu- ' nanjem tržišču. Marsikdo, ki je čital ta elaborat, oz* ,ko smo o njem raa. pr avl j ali, ne samo v našem kolektivu, J temveč tudi z bankami, izvoznikom itd,| je smatral naša predvidevanja nekoliko! pre optimis tl čna*
.
Vendar so že v le tošnjem letu zahteve j naših kupcev pokazale, da smo bili v j resnici zelo skromni, V letšnjem letu | smo namreč za lesene smuči dobili zah-j teve, oziroma okvirna nnročila(in si- | cer že po IColn-skem sejmu meseca no - j
3
vembra) za skupno
134.900 parov smuči
dočim so naše možnosti za katere smo se pogodbeno tudi obvezali le 87.1oo parov, kar pomeni, da smo odbili 55 /£ vseh naročil.
Da bo ta naša trditev o povpraševanju na zunanjem tržišču še bolj podkrepljena pa moramo povedati, da nismo vzeli v obzirza sezono 1964 niti enega novega kupca iz bilo katere države, temveč so to naročila izključ-
no od naših dosedanjih kupcev.
V	kolikor bi hoteli zbirati še razna naročila, ki bi jih dali novi kupci, bi se seveda že zelo, zolo izlbližali meji ca 2oo.ooo parov. Pri tem pa niti ne mislimo na kupce, ki 33se obrnili na nas samo infcncacjj sko, temveč smo v tej številki upoštevali le resne kupce .
Spodaj navajamo tabelo, ki naj približno prikaže naročilo iz leta 1963, ter zahtevo naših kupcev in pa možnosti za leto 1964.
Dr ž a v a	Naročila	1963	Zahteve cev za	naših kup-19 6 4	Možnost in pogodbeno prevzeta obveznosti 19(
	lesene	me talne	lesene	metalne	lesene smuči
ZDA	17.63o	56o	3o.ooo	7 00	I8.000
Kanada	15.611	33o	24.ooo		I6.000
Norve ška	5.55o	2oo	8.000		4.000
Švedska	6,756	—	12.ooo	3«ooo	8.000
Finska	1.335	—	3.ooo		4.000
Danska	—	—	3.ooo	•	l.ooo
Švica	6.185	4.o21	lo.ooo	3.38o	8.2oo
Z. Nemčija	6.551	496	28.5oo	l.ooo	l3«5oo
Francija	3.622	5o	6«ooo	2oo	5.ooo ’
■Italija	6.89o	loo	3.000	2oo	7.ooo
Anglija	75 0	4o	2.000	mam	2.ooo
Belgija	-		4oo	-	4oo
SKUPNO 	1	7o.83o	5.797	134c9oo	3.40o .	87.I00
'Odbili smo torej 55 % naročil !
V	ilustracijo gonjim trditvam pa bi bil navedel še kratke izvlečke iz poročila o službeam potovanju v Norveško (v Oslo k firmi Gresvig) našega šefa komerfiale tov. Bogataj Vinkota, ki je potoval skupaj z dr. Reicher-jerh, direktorjem poslovalnice "Slovenijales". Poročilo je bilo podano na svetu kolektiva, potovanje pa je lilo izvršeno v sredini marca letošnjega leta. Iz poročila posnamemo sledeče :
" Konkretni ragovori v zvezi z naročili smuči za leto 1964 so bili sledeči :
7.
Količina smuči
Firma Gresvig nam jo podala na sejmu v Kolnu, meseca novembra 1963 sledeče ' okvirno naročilo za Skandinavijoj Norveška 8,000 parov
v
Švedska 12»000 parov Finska 3.ooo parov Danska 3.000 parpv SKUPAJ
26o 000 parov
Povpraševanje po siučeh vSkandinaviji pa je medtem toliko naraslo,da je kupec hotel te količine še povečati, toda naše dobavne možnosti pa so le v višini lanskoletnih količino Domenjeno je bilo, da za Skandinavijo izdobavimo le 16„ooo
parov smuči, ker naše kapacitete ne i Iz vsega gornjega se vidi, da so možno— dovoljujejo večjih količin. Te koli- ! sti za prodajo in plasman naših anuči v čine je kupec z negodovanjem porazde-t najbolj interesantne dežele izredno ve-lil takole, ;	j	like, da pa na žalost še zelo močno za~
I ostajamo z iiašimi kapacitetami, da bi ; vsaj delno zadovoljili samo potrebe napisih dosedanjih kupcev, S tem pa bi si ‘zagotovili, d ostanejo naši stalni odje— imalci - saj gornje manjkajoče količine
Norveška S ve dska Finska
4.000 parov 8#ooo parov 4»ooo parov
SKUPAJ I6.000 parov
V	Dansko bo firma Grcsvig v tem letu j bodo letos m orali iskati pri drugih pro+-prodajala preostale zaloge smuči le-	| izvajalcih.
ta 1963, ki jih ima na skladišču cca	)	*
looo parov	!^a vsa^ način je to dokaz naše zadovolji
've kvalitete, istočasno pa hdi dokaz, da Za leto 1965 zahteva kupec za Skandin se smučarski šport po svetu zelo širi, mavijo najmanj 3o.ooo parov smuči. Doj-kar je posledica vsekakor izrednega tempp-menjeno je, da nam bo prva naročila l živi jenja, vkatarem pa človek potrebuje že dal koncem aprila tega leta na sejLprimerno tedensko rekreacijo, katero v mu v Wiesbadenu. Tako bomo lahko pra—( zimskem easu pač pridobi na snežnih po— vočasno planirali proizvodnjo za leto11 janah.
1965 in preskrbeli material, da.ne boi
običajnih izpadov v mesecu januarju	I	InG.	Osterman
in februarju.	!	,
Nujno je misliti na povečanje kapaci—| tete za leto 1965 " .
O	teh razgovorih piše dr. Saša Rei-cher s
' I
" Najtežje vprašanje je bilo znižanjeI količin za Skandinavijo. Do na!šega J prihoda so prodali že cca 24.ooo pa —| rov smuči, v prepričanju, da bodo te ' količine v ©loti -prejeli . "
I
Ker je firma Gresvig dobro povezana | tudi z našim kupcem iz Kanade in USA j je tov. Bogataj v svojem poročilu tu-j di povedal o razgovorih za izdobavo i za letošnjo sezono v Kanado in USA. j
" - okvirne potrebe za ZDA znašajo
30.000 parov smuči, medtem, ko je naša možnost le I8.000 parov smuči ,
-	okvirne potrebe za Kanado pa so
24.000 parov, naša možnost pa le
16.000 parov za izdobavo v letošnjem letu - "
" Ali veš, da bodo ves Elan zaprli? ' " Pa ja ne zaradi novogradnje ? "
" Ja, ja, z novo ograjo"!
5
'G
O'
oj
vO
O
to
*
H
sO
ON
O
M	M	M
vO vO yi	ui	ui
O	00	--J
4* o
■vi K) O O
Ul
Ul
Ul
VO
O
00
OJ
O
-fc-
-J
to
rv>~	cti	ui	o\
4^	I—'	(—1	t—J
OV	O	00
*■
M
oo
fO
&
o
A
ON
-1	00	O
v*)
O
ON
tu
I-*
00
vO
Ul
N)
sO
00
00
-S
o
o
£•	4*	A	A
oo	ui	oj	io
oj	A	-O	tu
w
o
On
š
tu
Ul
h-1
4^
v£»
00 oo
00 Ul
00
K)
-4	-n|
M CO
OJ to *• ^ g
tu
3
o
8
OJ-
ro
ON
tu
VI
o
Ul
tu
M
tu
-o tu oa vo
vO
oj
OJ	OJ	-vi
8	8	8
N) tU
IU
oo
ui
oj
00
OJ	tu	ro	tu	H-J	h-»	M
OJ			o	Ul	tu	OJ
š	•	•	•	•	•	'•
O	ON	ON	o	\D	v£>	g
tu	00	ro	M		OJ	
Ul	Ul		O	tu	00	tu
tO	tO	M	M	f->
O	I—1	00	Ul	|U	\D
O	IU	v£)	OJ	tO	\D
00
5
o\
OJ
O
&
Ul
-a
00
■*
M
OJ
A tu 8 8
OJ
Ul
o
	m	m ■: p.
Os		vO O
00	ON	tO . H-
• Ul	• h-J	bi S
ro	vO	O cj.
o	O	O : H-
		
to
OJ to O M H* Ul O
š *
tu
(D
«4-
o
< »d o
H O
O o w • C H* O O N N< < <D P- O P
C_J.
P
indeks
N *ti
p O
■' P.3
O o< &•
indeks
►ti	0	►ti
O	e-i.	4
M	p	O
1-1	p	H‘
O	P	N
S	s®	<
(D O aq	N	P--
JB	(U	|
indeks
P o P hd
P Ul H* O
ro 3 g er- p >3 ro« ro h
71 pj rt- ro
ro o h- o< o p- o |
indeks
<1
N
indeks
i
e
js»
►ti
p
a
=^r\
o
6
■ .Zaključni račun 1963.
Jože Lipnik
. « •
Primerjava dosežene proizvodnje z letom 1962 izgleda tako :
( v 000 din )
po dejanskih lastnih cenah
Indeks
1	1962 strukt.		19 6 3	strukt.	1963
					1962
** lesene smuči	471.796	52,o	711.254	52,4	15o,8
- metalne smuči	125.433	13,3	233.143	ne	189.9
- plastične smuči	-	-	7.3oo	0,5	“
- smuč ar ske palic e	44.274	4.9	84*157	6,2	19o,l
- drugi zimsko športni					
proizvodi;	23.954.	2,6	53.185	3,9	222,o
- telovadno orodje	61.117	6,3	76.o48	4,6	124.4
~ vodni šport	22.593	2,5 •	41,67o	3»L	184,4
~ proizvodi za športne		-			
igre	3.158	0,9	11.121	0,3	136,3
~ badminton reketi	33.655	3,7	26.13o	1,9	77,3
- reševalne naprave	36,327	4,0	55.964	4,1 .	154,0
" drugi proizvodi	29,333	3,3	16.523	■ 1,2	56,2
n Usli^ge	5o.3o4	5,5	34.612	2,7	63.3
VSE SKUPAJ:	9o7.oo2	loo,o	1,356.157	loo,o	149,5
** preračunano na prodajno
vrednost	l,o29.246	l,47o.555	142,9
Primegava nekaterih količinskih pokazateljev je sledeča :
proizvodnja v : enota mere. 1962	1963	Inc^ks
-	leuene smuči	par	62*244	82.146	132,0
	metalne smuči	n	4.439	8.134	184,3
-	plastične smuči	ii		155	
-	dunal palice	tl	19.343	39.943	2o6,5
-	s anke	kom 4	7.931	13.121	165,4
-	hokej palice	n	lo.711	16.192	151,2
—	badminton reka ti	H	39.787	28.378	72,4
-	vodne smuči	1!	5.o25	l.o56	21,0
!
Pri lesenih smučeh je opazen skok v povečanju povprečne cene proizvedenih smuči. To je že vsakoletni pojav zaradi vedno večje jroizvodge dražjih anu-či oz. smuči višje kvalitetne gnipe. S tem bi bilo potrebno še tudir.Sda. — ljevati , saj boljši tipi smuči v povprečju izkazujejo dosti večji finančni efekt pri prodaji, kot pa slabši ozpnostavnejši tipi, na (tugi ±rani pa je tudi afirmacija večja.
Največji porast proizvodnje v razmerju do leta 1962 je dosežen pi metalnih smučeh in dural palicah. Pri teh dveh artiklih je vpovjrečju dosežen tudi najboljši finančni efekt, oz. je dosežena stopnja dohodka nad povprečjem ostale poizvodnje. Škoda, je le, da so se nam pojavile reklamacije ravno pri teh dveh artiklih in nam reklamacija zmanjšuje možnosti za nacb-ljno večjo prodajo.
...	i	,
Znižanje pbizvodnje badminton reketov je doseženo zaradi manjšega povpraševanja na tujem tržišču oz. bolj zaadi pogojev, to je preniitih con, ki bi jih pri prodaji v izvoz dosegli. Iz enkega vzroka je tudi močno znižana proizvodnja vodnih smuči, katerih proizvodnja je s strani rentabilitete popolnoma ne— interesantna.
Zelo pozitivno pa lahko spet ocenjujemo doseženo produktivnost, ki jo ugotavljamo na.podlagi doseženega obsega proizvodnje'na zaposlenega. Podatki za izračun produktivnosti so sledeči :
1. dosežena proizvodnja po prodajnih cenah
2. povprečno zaposleni
3. proizvodnja na zaposlenega
Po povprečju zaposlenih je produktivnost porasla za 33,8 $, vendar pa se je zaradi velikih izvoznih obve.znosti v obratih izvršilo v povprečju več nadtu:, kot v l<tu 1962. Na. drugi strani pa nam prikazani odstotek povečane praluktiv-nosti vplivajo tudi zaposleni v inštitutu, ki se je v letu 1963 osamosvojil 'in jw 12 zaposlenih, ki so bili v razvojnem sektorju podjetja, prešlo na inštitut.
Produktivnost, ugotovljena po vloženih urah je sledeča:
/ , ""
1 9 6 2_________1 9 6 3 Indeks
1..	Parabljme ure	I.086	1*213	111,7
2.	Povprečje proizvodnje na 1 uro	9,48	12,1	127,6
V	kolikor pa zaradi primerjave z letom 1962, ko so bili zaposleni v razvojnem oddelku všteti v povprečje podjetja, upoštevamo v povprečje za leto 1963 tudi zaposlene v inštitutu, potem dobimo realno sliko o doseženi produktivnosti :
1962	1963	.	Indeks
1. Porabljene ure	I.086
2. Proizvodnja na uro	9,48
1.228	113.1
11,97	126,3
1 9 6 2___________1	9	6	3	Ind«ks
1,029*246	l,47o.555	142,9
454	483	106,8
2.277	3.o45	133,8
8
I
Sušenje lesa:
Tadej Laza:
Iz zgornjega sledi, da smo imeli v letu 1963 les z nižjim $ vlage, czixona narav Kapaciteta sušilnica se je eioločila	.	nQ	^olj	osušenega,	kar	je	pa	posledica
na podlagi celotnega easa obratova—	(	sugixnih	lop,	katere	smo	preko	leta	pos-
nja tovarne v tekočem letu. Pri tem	I
so zajete vse delovno ure razen ne—	J
delj in praznikov« Kapaciteta je izra>-Poraba električne energije na 1 m3 le— žena v obratovalnih urah, ki pred — sa se je znizala od lanskih 39»4 kM na stavljajo optimalni čas, katerega je i 32,7 Kff v letu 1963. možno izkoristiti na sušenje v normalnem delovnem času, ne da bi se | OPREMA TELOVADNIC upoštevali izpadi zaradi opravil,re- i
montov in ostalih objektivnih razlo- j y lgtu 1%3 je Mlo skupnQ v 41u 6a te_ ^ov*	j lovmlnic. Od tega je lilo izdelanih pro-
Kapaciteta obrat.ur znaša 7.339 =jloo fejektov in predračunov v 37 telovadnicah, opravljenih obrat.ur	7.o73=97,3	pzidava konzol in konstrukcij je ttlo iz-
od tega izkorišč.za sušen.6.996=93,8 pžvrseno v 28 telovadnicah. Komplet monta^*
ža je bila izvršena v 19 telovadnicah«
Za 4 telovadnice smo izdelali načrte in predračune, vendar ni prišlo do realizacije istih. Poleg tega so bili montirani tudi trije večji tobogani.
v odnosu na opravljene ure in 96,5 $ v odnosu na kapaciteto sušilnice.
V letu 1963 smo osušili sledečo količino lesaJ
smreke	76.2oo	m3
breze	6.006	"
hickoryja 31.378	"
jesena	2144.944	"
SKUPAJ
23o8.528 m3 13 sa
V primerjavi skoličino osušenega lesa v letu 1962, ko se je osušilo 1.674.56o m3 znaša povečanje za preko 43 /o.
Povprečna začetna vlaga v lsu je znašala 29,9 končna pa 11,9
Povprečna debelina osušenega lesa je bila 33,1 mm.
Povprečni eas sušenja za 1 m3 znaša
10.7 ure napram lanskemu- 13,6 ure.
Povprečni eas sušenja 1 m3 mehkega lesa znaša 6,o4 ure, napram ganskemu 6,9 ure.
Povprečni čas sušenja trdega lesa pa je znašal lo,9 ure, napram lanskemu
13.08 ure.	I
VZDRŽEVANJE IN VEČJI REMONTI
Z ozirom na povečanje plana proizvodnje napram letu 1962 je bila glavna naloga vzdrževalnega oddelka delati na strojili in strojnih napravah, katere je mogoče Izve sti nima.	1	'	,
Takoj začetkom leta se je izdelala še ena dvoetažna hidravljična stiskalnica za lepljenje smuči. Vzporedno s tem, se je pričelo misliti tudi na to, kako bi pojača— li postrojenje za lepljenje blokov. Ker ni bilo izglcctev, da se napravijo v podjetju nove ekonomičnejše stiskalnice, se je izvršila rekonstrukcija obstgečih tako, da se je kapaciteta istih povečala za skoro enkrat. Eno od večjih del, katero je bilo napravljeno v našem vzdrževalnem obratu je bila kompletna oprema eluksirnice.
Za požarno varnostni bazen se je iadela-la zapornica za vodo. Na skladišču lesa
se je posL vil,:, nova lesena lopa za. frize, inradi pocenitve in zaradi racionalnejšega uola pri izdelavi smuči, se jo v naših vzdrževalnih obratih iz-delu.1 tudi kompletni suoj za rezanje celuloionih robnikov.
Veliko pozornost je polagal remontni oddelek jursko celega leta tudi na zaščito del vca na - e lovnem mestu, in soloh ■/. boljšo ureditev in varovunje strojev,	i	■	-
Polog z;; raj omenjenega smo v preteklem letu posvetili tuui večjo pozornost obstoječemu strojnemu p;irku, izvršili'več
9) uri
eneralnih re. ontov, vplejiii v proizvodnjo več novih strojev i<< iste i‘i>.no pritrdili na temelje* Pričele so se voditi e-vidence o remontih, evidence o vzdrževanju I elektromotorjev, skratka pristopilo se ja k boljšemu in ekonomičnojšemu vzdržovanju strojnega parkae
Tudi komunalna služba je v celoti zadovoljivo opravila svoje delo* Večja dela, ka- ; "tera so bila izvršena s strani komunale,so ; bila razna dela v eluksirnici, ograja oh 'starem obratu, montaža zapornice, postavi , tev lesone lope za frizo,sodelovanje pri Er; ' dnji(lope za frise),kotlarna itd,Jprobeljer’-1 | je bilo večina' delov, prostorov in še vrst&, j^lrugih manjših stvaria	.	.
Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanja-) je podjetje izplačalo za
677 dni, , . 707.099,-<- din
Izostanki so bili zaradi j
Nasreče pri delu	3	primeri
Nege družinskega člana	8	primerov
Spremstva družinskega člana	2	primera
Ostalih bolezni ~	85	primerov
Izostanki in dajatve po	oddelkih :
telovadno orodje	9	primerov
Smučarija	43	primerov
Kov, in sedlarska dolav. in sklad. gotov„izdelkov	12	primerov
Razrez, skladv, lesa in komunala 13	primerov
Uprava	17	primerov
Inštitut	‘	2	primera
Obrat družb-., prehrane	 2	primera
36 dni 26 dni 2 dni 613 dni.
4o dni 273 dni
83 dni 114 dni 127 dni 4 dni 36 dni
izplačano
n
39*435«- din 31,892o- din 2.7280*- din 633oo44c~ dan
izplačano
39<io64,— din 257,782o-'din
775362t,-'' din 123 ,87 r,- din 162.o94,- din 7o379o- din 29□544.- din
SKUPAJ 98 primerov 677 dni izplačano 707,.099,v din
V	mesecu marcu so se nadomestila za boleznine močno dvignila« V primerjavi z lanskoletnim povprečjem presegajo za 384,792,- din, V zadnjih dveh letih je to rekordno število obolenj v enem mesecu.
:io
e o široka
v letu
1963
Organizacijski sestav sindikalne podružnice :
Izvršni odbor sind.podr. 5 članov nadzorni	obor	3	člane
Odbor EE	les. obrata	7	članov
Odbor EE	kov,in	sed,obrata	3	člane
Odbor EE	uprave	in vzdrž,	5	članov
.Sindikalna podružnica je inela v teku poslovnega leta 7. rednih in 3. razširjene seje, 9 posvetovanj in, polletno delovno konferenco. Na teh sejah, sestankih in podobno se je odvijalo v glavnem :
- v skrbi za Plovnega človeka
- v skrbi za pravilno nagrajevanje delavcev po vloženem delu,
- v skrbi za ižužbeni standard in stanovanjsko izgradnjo,
- v splošno strokovnem vzgajanju k£>i skih enotah, drov,
- za šport, rekreacijo in oddih,
- sodelovanje pi'izdelavi tatuta,
- v skrbi zate snejšo povezavo z upokojenci podjetja.
Ob novoletni jelki je poskrbela za obdaritev naših malčkov, katerih očetje ali matere so zaposine v našem podjetju.
Organizirala je proslavo za 1, maj v poletju in sodelovala na krajevni proslavi v Begunjah.
Na pobudo sind, prganizacije se je začelo takoj po potresu v Skopju z akcijo za pomoč priadetim. Kolektiv je pri tej akciji sodeloval z maksimalnim razumevanjem.
Pri izdelavi iatuta je sind. organizacija sodelovala pri sestavi komisije in nal-dalje spremljala delo komisije pri izde-j lavi statuta. Organizirala je tudi razpravo o osnutku statuta po svojih članih odbora in celotnega kolektiva po ekonom-
Poleg omenjenega je and, aganizacija sodelovala pri raznih orjanizacijskih, reori-ganizacijskih vprašanjih, rekonstrukciji podjetja in pravih tovariških odnosov v podjetju.
BLAGAJNIŠKI’ PROMET v RE KAPI TULACI JA:
1963
Nadalje je sindikalna oganizacjja
sodelovalapri izbiri kandilatov za ,
volitve v upravni odbor podjetja. ,
Sodelovala je pri izvedbi volitev v
občinske, republiške in zvezne zbore
organizirala predvdlilna zborovanja
v poletju in se udeležila predvolil-! S A L D 0
nega zborovanja v Ljubljani na kateH =====
rem je govoril tov. Edvard Kardelj. gornjem prikazu ni zajet celotni prome|
...	v	.	.	.	campinga,	kar	pa	se	bo	obravnavalo	pose
Ob prazniku "Dneva zena" je organi- |bej y naslednji §tevilki.
zirala proslavo,	i	'
I. Frejemki  .........   ,din
II. Izdatki   ...dia
3,3c7.349.-2.568.o84.-
.din
739.265.-
Obiskala in obdarovala jo bolnike,
11
/
OLYMPJJSKE MEDALJE :
B SKUPAJ
SZ _»i lo	8	6	24
Norveška 3	6	6	15
Avstrija 4	5	3	12
Finska 3	4	3	10
Nemčija 3	3	3	9
Francija 3	4	0	7
Švfe dska' 3	2	1	6
ZDA 1 ■	2	3	6
Italija 0	1	. 3	4
Kanada 1	0	2	3.
Nizozemska' 1 .	1	0	2
V, Britanija 1	0	... 0	i
Sev, Koreja 0	1	0 .	i
Najboljši posamezniki		• •	>.
Skoblikova (SZ) 4,	0,	0.	
Bojarskih ( SZ ) 3>	0,	0,	
Mantyranta (Fin,) 2,	1,	0,	
Jernberg,( Šved.) 2,	0,	1	
C»Goitschel(F ) 1,	1,	0	
MiGoitschel(F ) 1,	1-f	0	
Ronnlund (Šv-ed.) 1,	1,	0	
Kolčina.( SZ ) 1,	0,	1	
Johannesen( Norv)l,	0,	1	
Stiegler (A) • 1,	0,	1 itd,	
(Prva številka pomeni		: zlato	me-
daljo, druga : srebrno		in tretja:	
bronasto medaljo )
OLY3vIPIJSKI ZiviAGOVALCI
Smuk - moški: Zimmermann ( A ) ženske :Haas ( A )
Slalcp*-moški : Stiegler ( A )
' ženske: C. Goitschel (P )
veleslalom-moški:	Bonlieu	(	P	)
ženske: Ivi,Goitschel (P )
12 •
, iJ V:
V	ar/	psa-n.
M K. U C ^
5 km ženske : Bojarskih ( SZ )
lo	km ženske : Bojarskih ( S Z )
15 lan moški s Mantyranta ( Fin,)
3o km moški : Mantyranta ( Fin,)
5o km moški : Jemberg ( Šved)
štafeta 3 x 5 km ženske: Sovjetska zvez£ Stefata 4 xlo kin moški : Švedska
Srednja skaknMcas Kan konen (Fin)
Velika skakalnica: Engan ( Nor)
Biatlon :	Meljanin	(	SZ)
Klasična kombinacija: Knutsen (Nor) Dvosedežni bob : Velika Britanija Štirisedežni bob : Kanada
Sankanje - dvosedi : Avstrija
enosedi-c moški s Ko hi er (Nem)
ženske: Enderlein(Nem)
Hitrostno drsanje •
5oo m moški : Mc Dermott (ZDA) ženske: Skoblikova (SZ )
Tooo m ženske: Skoblikova ( SZ )
15oo m moški : Antson ( SZ )
ženefee : Skbblikova (SZ)
3ooo m‘žendce : Skoblikova ( SZ)
5ooo m močki s Johannesen (Nor) loooo m moški Nilsson ( Sved )
Umetno drsan.ie
moški : Schnelldorfer (Nem) ženske:	Dijkstra ( Niz )
dvojice: Belousova^- Protopopov ( SZ) Hockey : SSSR ( SZ )
Vrstni red olympijskega turnirja v ho-ckeyu :
Skupina A
1.	Sovjetska zveza	7	7 0		0	54: lo	14
2.	Švedska	7	6	0	1	47:16	10
3.	ČSSR	7	5	0	2	38:19	10
4.	Kanada	7	5	0	i 2	32:17	10
5.	ZDA	7	2	0	5	29:33	4
6.	Finska	7	2	o	5	lo: 31	4
7.	Nemčija	7	2	0	5	13; 49	4
8.	Cvica	7	0	0	7	9:57	0
Skupina B
I
1. Poljska	7	6	0	1	4o!l3	12
2» Norveška	7	5	0	2	4o:19	10
3. Japonska	7	4	1	2	35;31	9
4. Romunija	7	3	1	3	3o:29	7
5. Avstrija	7	,3	1	3	24:28	7
6. Jugoslavija 7 3 13 29:37	7
7. Italija	7	2	0	5	25:41	4
8. Madžarska	7	0	0	7	14:39	0
Z A H V A L A
|j se iskreno zahvaljujemo za pote -lf§' gavščine .
|| Vsi prizadeti, Iti srno bili s stra-
i=
|| ni tajništva na dan 1» aprila med III službenim Sasom pozvani v upravo,
|f	Vse	za	Oti	c	proizvodnje	'l
f| .	'	•	rf
|	Naapriljeni	§
Sr	|e
I-	.	.	||
Sigurna vožnja na ovinku !
V	zadnji številki smo zaključili z obravnavanjem proizvodnih kapacitet smuči sosednje Avstrije, danes pa la^ko bralcu posredujemo se nekaj podatkov o proizvod, smuči Zah. Nemčije.
Nemška proizvodnja smuči se je v zad, letu na svetov, trgu ponovno povspela, kjer pa jasno zavzemajo avstrijski proizvajalci še vedno vodilno mesto. Strokovnjaki ocenjujejo nemško proizvodnjo za sezono 1962/63 na 4oo,ooo parov smuči, promet pa na okoli 5o milj.DM. Mnogim tovarnam iz leta v leto uspeva povečati promet, in to povečanje je v lanskem letu (t.j. v sezoni z ugodnimi snežnimi Razmerami) doseglo cca lo fo.
Zunanja trgovina Nemčije v smučeh in priboru 1. 1962 uvoz lo,3 milj Dia, izvoz 11,1 milj. DM.
Nag komentar :
Vsekakor so podatki o 4oo,ooo parih smuči previsoki in so tu vštete vse tovarne, kakor tudi vsi obrtniki, torej tudi najmanjši proizvajalci. Pretiravanje je pri Nemcih v modi, kajti pod nobenim pogojem nočejo ostati za vodilnimi AVstrijci.
Na koncu še en zelo interesanten podar-tek za naše bralce, predvsem pa poznavalce proizvajalca smuči " Sohler " iz Wangena v Nemčiji.
V šlanku : " či kakšnimi smučmi so vozili olimpijski tekrrovalci " sem navedel, da so za Nemčijo vozili tekmovalci Bartels in Wagneberger na Fischerjevih smučeh, ostali pa so voaili Kastle-jeve in firme Sohler.
Poznano je bilo sicer, da Ludvig Leitner j vozi Sohlerjeve smuči, danes pa še en interesanten podatek :
Ta znani tekmovalec je osvojil na olimpij-} skih igrali v Innsbrucku najvišji naslov j v alpskem smučanju, namreč neuradno sve— j tovno prvenstvo v alpskih disciplinah ,	J
Prvenstvo je osvojil na smučeh nemškega	J
proizvajalca Sohlerj a.
*
Leitner je uporabljal pri slalomu Sohler— i jeve lesene smuči, v spustu in veleslalo- i mu pa Sohlerjeve smuči modela "Blue Bird".!
i
&er je bilo več naših tovarišev pred dvema' letoma dalj časa v Schlerjevi tovarni, isti prav dobro poznajo to proizvodnjo.
Ta, za naše razmere prav skromna tovarna	i
se za uspeh najbrže nima samo zahvaliti svojim dobrim smučem, temveč bolj dobremu vozaču Leitnerju, kateremu je omenjena toV^^ na omogočila odlično " ekonomsko"kondicijo ;	i
ing. Jože Osterman
v
f *
piše Silvo Matelič
RTV Ljubljana
-	Vtisi z desetega mednarodnega srečanja inovinarskimi napisi na njih. Ležanje v poklicnih novinarjev sveta v času od 11* Sngu sm podaj'šal zaradi filmskih kamer ;	III. do 15. III. v Chamonixu so še ved-.in fotografskih aparatov. Vsakdo	je	ho-
no sveži, kot da bi včeraj zarezali smu-jtel izvirno zamisel » račke na sragu"	fo~ i
cino na najbolj strmem pobočju Les itografirati.
Grands Montetsa.
Potem je sledil seveda še pppvors Deset poklicnih novinarjev iz Jugoslavi-r " Kje delajo te smuči ? " j	je je prišlo v Chamonix v zadnjem trenut-v Elanu !
1 ;	km, Za nami so prispeli le še Čehi, ker i «Elon „ , Ali je to jugoslavija	?
so imeli s francoskimi vizami še vž pre- ..A Ljubljana - Jugoslavija ? glavic kot mi. Kljub trnu, da nas na švi- -Elan " Bled- Begunje, da, da Bled ... I ; carsko- francoski meji še pogledali niso;,	i
ne more zbirasti mučnega vtisa zavlače -i In francoski kolega Charles Schester,do-| vanja izdajanja potnih listov. Le težko ! ma iz Pariza Je bil najbdj vnet pri fo~ j smo dobili viže,, No pa to ne sodi v pis>—^"^Gr^iranju in filmanju« Avgusta, ko bo j roo kolektivu, ki izdeluje smuči# Omenil selna Kornate, se bo oglasil...
| sem le toliko, ker če bi nas francoake |V soboto 14. III. smo vozili alalom.ProJ
00	asti ne pustile v Francijo, se ne bi ; g0 je postavil znani francoski smučar j pokazali na " vaših « smučeh .	|	Charles Bozon. Dve prtgi, vsaka z gzdom j
j Veleslalom progo smo imeli v višini 25ooj Pa-^c -*-n v precejšnji irmini,
j m, dolga je bila 14oo m z višinsko razlije desetič sno bili na takih meclnarod- j ! ko 3oo m. T,kih strmin v megli, vetru iji nih srečanjih in še nikoli msn imeli i snežinkah le nismo tako hudo vajeni. Ven-tako težke proge. To si je vredno zapom-l j dar smo vsi vozili in tudi » zvozili « o j niti ! Tudi pil nas bo podobno srečanje !
I Nekateri celo dobro, kot n,pr0 Janez Susjeta 1966. Vendar še tako vroča juha se J i' , Milan Mavor in Miran Kirkelbah .	!shladi. Tudi mi smo slalom mirne duše
j Ko som pripeljal na cilj zadihan in utru—zvozili, nekateri celo izrecoio lepo* Ja—; j jen,sem se zvalil na sng in šakal, da |nevi Šuster Je bi1 prvi. Prav ta njegov ! | pridem do sape. Mož, ki mi je odvezoval usph nam 3e zagPtodl, kot ekipi s?«t ! štartno številko je začel, ko se je skloi*prvo mesto* v veleslalomu je nastopilo ( I nil nad mene, klicati najbližjim gledal-!153 tekmovalcev , v slalomu pa 135. V ] cem, kot da se mi je nekaj naredilo. .končni razvrstitvi pa smo dosegli takle , j ljudje so x>ritekli in spštovani Francoz jusPe^ •
j je pozabil na " ležečega novinarja", zar-l^01162 ^uster — tretji, Milan Maver—sedmi,: | nimale so ga le samo smuči, bele smuči z|Miran Zirkelbah - osmi, Silvo Matelič - !
[sedemnajsti, Mišo Mejovšek - 24, Zvone ' jZorko - 33. itd.	1
15
Od zaključku desetega srečanja smo pri— 1 pravili v hotelu Carlton udeležencem pravo presenečenje* Ustanovitelju in no-j vinarju mednarodnega srečanja Gelles de j la Rocqueu smo podarili enake smuči,kot ! smo^ jih imeli mi. Smuči, ki so vzbudile ! v Chamonixu tolikšno pozornost. Zanje se! jo zanimal celo minister za informacije in predvsem njegova žena - Menim, da smo; se^res izkazali in to predvsem zaradi vašega razumevanja„
Naj omenim le še to, da no veliko povpraševali po vaaih izdelkih Čehi in Poljak.^ Prihoonje leto bo XI. mednarodno srečanje novinarjev prav na Češkem,
v
Se n-kaj besed o smučeh r,"čudovitimi » napis:it Kot vse kaže, lak le	ni zdržal	j
sončne niti navadne svetlobe«	Nekateri	I
imajo levo smučko belo, desno pa rumeno, a.i.i pa obratno? moje pa imajo belo-rume-j ne molečoc To je r.unanji videz. Drugo pa I j«; kako se obnosejo v .icegu-	Sodeč po	J
% °2njoii, tako na lepem terenu	kot tudi	j
na nov. zapadlem snegu in globokih jarkih na tekmovalni progi, sa niso tako J s?.jaj'io obnašale,} kot smo pričakovali. ! .^icer pa je to moje mnonje nestrokovno, j Ca bi 3e mi šlo za rezultate, bi raje vozil '* na s Larin ", seveda tudi vaših smučeh c Tako pa je bilo.* tkmovanje le /oa v prid. Tovarno "Elan » vsaj po imenu sedaj ‘v Chamonixu poznajo .!
Na-lepše se zahvaljujem za sodelovanje in! želim kolektivu pri izdelovanju takj iskanih^športnih ‘prippmočkov, kot so smuči, še veliko mednarodnega usneha«
l' IM V M
Ij! Ji
" M
ff!
V/ V
jOj li
teti
Aiarca so tLli v osebne duhodke obračunani sledeči procenti na preseganje plana proizvodnje !
- smučarski obrat .................. 167%
- spl o lttni odd.  ............... 186%
- kovinski obrat  ................... 2o8 %
- sedlarski odd,  .................151 %
- lesni obrat skupaj  ............. 168 /o
£ ■
Kfc MiČMA C./ST l L MICA
CZZj
I U M
Vrt/
16
- ? 1
Porumenele so !
etni obračuni
I Po vseh ustanovah in organizacijah so i obvezne letne bilance in poslovna poro* Čila o delovanju za preteklo koledar- ,
I sko leto. To velja tudi za nas.
| Reči je treba, da je naše društvo v I preteklem letu precej delalo na polju požarnovarnostne službe v podjetju# i Vaje so bile sprovodene 100 Udeležili smo se tudi kar dveh tekmovanj in sicer okrajnega in občinskega ter za-I sedli 8, oz, 9« mesto, kar je lep uspeh. Lahko bi h'.li še boljši, če bi imeli vsi člani našega društva tisto I voljo, kakor jo imajo nekateri, ki vidijo, da si bomo le z vajami pridobili to, kar je potrebno - da bomo z znanjem in hitro intervencijo kos poža-| rom. Zavedamo se tudi, da smo čuvarji I podjetja, kakor je naša vojska čuvar naših meja.
Organizirali smo razna predavanja o I prvi pomoči, predavanja s celotnim ko-I lektivom o požarnovarnostnih napravah ea omejitev požarar, razne izlete in poučitev novo sprejetih delivcev. Čla-| ni kolektiva so se ževečkrat izkazali. Če pride do začetnih požarov, ta^ i koj stopijo v akcijo, ker so o gašenju I poučeni. V preteklem letu je bilo 6 I takih začetnih požarov- Vsi'to bili s strani članov kolektiva pogašeni. S I tem so obvarovali milijonsko škodo, zato jim gre vsem od strani našega društva iskrena zahvala^
I Več e lanov kolektiva bi se Inko še pri-I ključilo v naše gasilske vrste, zlast: mladina, predvsem pa mladinke. Saj i imamo plansko naloge) ustanoviti zopet | žensko desetino, ker je tudi potrebna* Zato apeliramo na vse, da se seznani—
I j o'še z drugim , večjim orodjem, kar | ga imamo za gašenje večjih požarov.
Alojz Mikic
Delavski svet podjetja nanje zagotvil • novo motorkoi-Stara'ne odgovarja večo ! Logično je, da s6 tudi gasilske orga- | nizacije izpopolnjujejo in opremljajo0!
Ne misliti, da je gasilstvo brez pot- j rebe #
To je nadvse potrebna organizacija, čuvar družbenega premoženja0 Navesti I moram, da je to ena največj ih organi- | zacij po številu v naši,državic
I
V	našem podjetju imamo še veliko tež- | koč, katere bomo morali odstraniti3 Pridobiti si bomo morali še veliko znanja za-uspešno opravljanje svojih | nalog.
Delavskemu svetu, kakor vsem organiza-| cijam, upravi podjetja^ pa gre zahvala |
za vsestransko pomoč, katero nudijo
nam - gasilcem,
Želimo, da nam še vnaprej vedno stojijo ob strani !	,;	*	i.
Z gasilskim pozdravom
službi ljudstva - na pomoč !
17
Po dolgem času abstinence je bil 26. III. izvoljen nov uredniški in redak-cijski odbor tovarniškega Sasopisa,
V prvem so :
VJcdrag Dcbsrlet Slavko Knafelj Andrej Čufer Stanko Janša
V redakcijskem odboru pa l
Marinšek ing, Bojan Bojan Zajc Franc Valjerec Marija Čenažar Majda Jamšek Janez Legat Majda Berce
Glavne naloge urednika in obeh odborov so :
Urednik: zbira članke, prispevke in risbe, jih oblikuje, ureja in dopol-nOujs* Organizira skupno z uredniškim odborom dobro dopisniško mrežo. Sestavlja predloge za posamezne številke pred predložitvijo v obravnavo u-redniškemu odboru z vso dokumentacijo- še v rokopisih. Skrbi za povezavo dela med odbori, nadalje skrbi za pravočasni izvršitev vseh prpravljal-nih del, kot. tiskanje, dekoriranje, razmnoževanje in končno spenjanje.
Uredniški odbor: načelno dd.oča smer glasila, skrbi za pravočasno in za— distno količino materiala za sestavo naslednjih številk. Paziti mora na proporcionalno zasedbo dejavnosti resorjev. organizacij, upravnih organov, sektorj<y in posameznikov v vsaki številki. Odklanjati mpra slabe članke, jih mora event. dopolnjevati, reducirati ali forsirati- v kolikor to ne uspe že urednik sam, Vendar mora v vsakem primeru snov kontrolirati, ev. spreminja " krtačni odtis", ki ga predloži ureddk s pilogami še v ro-
kopisih. Revidira pravilnik tovarniškega časopisa, pomaga uredniku pri zbi -
ran ju materiala ter že jii še stari osnutkov tekočih številk lista«
Redakcijski odbor i; Kontrolirati mora matrice jezikovno in linijsko, v kolikor je urednikova kontrola in kontrola uredniškega odbora prešibka} t.j, matrice - pred tiskom, da e še ldko eventuel0 popravijo, dopolnijo^ izločijo ipd. Seznanjen mora biti o vso j snovi še pred tiskanjem, ker moralno in politžno od -govarja skupno z uredniškim odborom in urednikom za vse nepravilnosti,
S tem upamo* da bo " NAŠA SMUČINA " popolnejša in pestrejša !
Urednik
d
18
ob pobu!
Vseeno ni če so " Smučino " preimenovali v " Krivino Vseeno ni, da en kopit -en slog v njej mora bit'!
Zato " ob robu" je poskušnja zagledala ognjeni krat !
Bodica zdrava, hudomušna napak naj vrže iz naših vrst .
Pa vendar je rahitis dete takoj po rojstvu ugonobil in situacijo zaplete:
Vojak že prvi se je tbil .
In drugi stopi na bojišče, da vojski bi korajžo dal.
Kaj vraga spet tu nekdo išče ?
S	tem sam^a sebe je zaklal,
"Al'Kranska piše se al%Kranjska ", je Valvasor bil ros S love n ?
Na Blokah množičnost kampanjska. Prevod drug ne velja noten !
Smo mnenja vsi zdaj - z odbori:
"Ob robu " naj živi otrok !
Če zdravo je, pa naj karkoli v številki vsaki bo obrok !
19
V NAŠEM
P0DJE1
M
Bojan Zaj«
Največ nesreč je bilo v lesnem obratu in sicer 19 ali 65 % vseh nesreč v podjetju. To stanje je razumljivo, saj je tam zaposleno največ delovne sile in v tem oddelku obratujejo najbolj nevarni delovni stroji. V lesnem obratu je najbolj kritična strojna delavnica smučarskega obrata in oddelek telovadnega o — rodja. Da so v teh oddelkih najbolj nevarni pogoji dela je razumljivo, vendar
i.	(o r	
	s	
o	L	
>*		1
	3	
	1	
W- V)	A	
V'2 ^ OVC
* ^ i?
N. f.'M
»4.1
O	o
0
N	<.0	tri	*	o	*
«	<-	Z,	*	*	o	č
« v.	rt..	/,<j	'K	^	v	K	,y
je bilo v teh dveh oddelkih več kot l/3 vseh nesreč v podjetju, V sorazmerju pa lahko povdarimo, da konkretno v oddelku razreza lesa ni bilo nobene nesreče,čeprav so tu najbolj nevarni lesno obde -lovalni stroji (krožne žage, tračne ža-j ge itd). Sorazmerno je bilo veliko nes-j reč v ročnih delavnicah, kar je predpi-! sati premajhni pazljivpsti zaposlenih.' 'jf kovinskem obratu so bile 4 nesreče, kar! je s stališča težkih delovnih pogojev in zastarelega strojnega parka v tem obf ratu sorazmerno malo. V sedlarskem ob -ratu je bila po dolgih letih ena manjša
obratna nesreča, ki je zaltevala le nekaj dni bolovanja, medtem, ko so s v ostalih oddelkih gibale nesreče v sorazmerju s prejšnjimi Icbi,
Iz grafikona je razvidno, da najbdj nevarni stroji, kot so reskarji, krožne žage,po-ravnalniki itd ne predstvljajo več delov- j na mesta, kjer so nesreče najpogostejše. j Iz analiz se ugotavlja, d je veliko več nesj^ reč pri manipulaciji z materiali, pri ročnih delih in na samem transportu. Iz teh i podatkov lahlo zaključijo, da je zaščita strojev že dosegla določen nivo, veliko premalo pa smo polagali pazljivosti na izobraževanje in poučevanje zaposbnih , ker velik odstotek nesreč pri teh delih izhaja j največ zardi tega« Novo sprejeta &lovna si—j la se največkrat ne seznani niti z osnovni"! mi načeli in podatki o varnem deli in je prav zato pri teh lju_da na j več ji $ nesreč. Fou -j čevanje in izobraževanje zaposbnih mora po-j stati ena najvažnejših nalog HTV komisije ; v prihodnje. y preteklih Mih je po številu . ndzgod prednjačil ponedeljek in torek, medtem, ko je v 1962 prednjačila sobota oz.če" trtek. V 1963 se je zopet dvignil po štev. nesreč ponedeljek in torek, Ti podatki dajo] ponovno misliti o razpravljanju o poškodbah, kjer vzroki niso v podjetju,ampak izven*
HJ
■Je
U>
i
C:
-j
i-
* * *
| PAkI \/ 71
/d
0
S
7
(a
5
U
1
Ju
■i
(/Owkjf: |	%	^	----
l«y> ($^j i tjsgP
Prevod iz časopisa DIE WELTWOCHE
r
^se> [fj (i7	_
( v nadaljevanjih )
RTfTV a\LI L. L. il
Kdo je poslal Egona ZimmermEinna v Južno Ameriko na poletni trening ?
Kneissl drži Karla Schranza !
Cilj na Patscherkoflu, Bil je četrtek jtudi v večini drugih šjjortnih zvrsti, ni-ob 13 uri— velika ura novega kralja smu-t- ti ene ra samega amaterja. Biti vrhunski
čišč Egona Zimmermanna, 25, kuharja iz Lecha pri Arlbergu, zmagovalca olimpij-
v	w	~o —   	v • cjo, jjuiviiu Ub	-LU
skega smuka. Še nikdar poprej niso nobe|malo časa. In za trening, ki zatfcem sko~
nega smučarja tako slavili. Celo Toni Sailer, " črni blisk iz Kitza", je bil proti njemu i'evno veličanstvo.
vožnjo od smučišča do smučišča ?
Avstrijski predsednik mu je čestital. Ministri so govorili o " zahvali domovine", Desettisoči so ga navdušeno pozdravljali, Milijoni so prisostvovali pred televizijskimi zasloni. " Zlatemu ®OPnu" je bilo ;rce do vratu. Vedel je, je bil to višek njegovega življenja, plačilo za strah, zlomljene noge, za "težke trenir\ge, plačilo za asketska leta odrekanja. Sedaj mu je nagpsled us--pelo. Toda celo v tem trenutku zma,.;o—% slavja ni pozabil po možnosti čim bolj fotogenično nastaviti stotinam kamer znamko firme na svojih živordečih smučeh. Zakaj tudi krati smučišč je napos_ led najemnik določene tovarne smuči. To ga je 11 naredila". Zdaj pa zahteva nje— Sove usluge.
Olimpijske igre, ki so že zdavnaj igre s smetjo, se trdovratno držijo^fikcije amaterskega športa. Toda v resnici, ni fro-jti med svetovno smučarsko dito pa
športnik je postala vsakodnevna in celoletna zaposlitev. Za poklic ostane le
raj nečloveške napore telesne kondicije, ni potrebna samo disciplina. Predvsem velja veliko denarja, denarja in še enkrat denarja. Toliko, da ga lahko plača iz lastnega žepa kvečjemu Karim Aga Khan, Vsi drugi so odvisni od podpornikov.
V smučarskem športu so podporniki tovarne športnih potrebščin, predvsem tovarnarji smuči. Vzemimo primor Egona Zimmermanna: Kdo ga je poslal v Južno Ameriko na poletni trening, ki se mu mora zahvaliti za svojo izredno formo ? Kdo mu da letno na voljo 3o ali 4o parov oragih anuči? Kdo mu plača potovanja od smučišča do smučišča, od starta do starta ? Vse to dela avstrijska smučarska firma Fischer, ki ima v svojem"hlevu " tudi nemškega tekmovalca Wolfganga Bartelsa, ki je osvojil bronasto medaljo. Točno tako. kot je smučarska tovarna Kneissl nekoč subvencionirala Tonija Sailer ja in si danes privošči Kar-’ •^la Schranza. Točno tako, kot.francoska tovarna Rossignol v Lea Lacroixft. Ameri-kanec Head pa upe v Joosa Minscha.
21
p &M,\ L',
F
.N
j L H E
od polena
i^ooatki izvirajo iz časopisa "Leibes-|	”■
iibungen— Leibeserziehung- 1/1964 -	\ ..	,	,, Z?	tcr	fta.	bilfi obe smuč—
»ien-». Stroj	L enf° a4f> ^r.p“ nl bl1 *<*»i “
J	 ;j.'....... j Laponskem , Finski m Vzhodni Kareliji.
i Op. urednika : Uredniški odbor je na fl
!svoji	seji	razmotril	sporni članek	jj	LAPLANDSKI TIP	-
: pod	gornjim naslovom	v	št. 6-III	in	ji
| sklenil omenjeni članek ponovno ob- |j V fiiskem Nacionalnem .pu ter v literatu-;javiti z nadaljevanjem , ki daje član+- ri 16. stoletja( Olaus Magnus, Schefforu j ku šele pravi vsebinski smisel.	j j Reguard itd) se govori o laplandskem
I tipu	amuči — o kratkih^š kožo	preobleče—
Smuči so	znatno starejše od kolesa.	jnih (	Andor) in gladkih dolgih	snučeh«, S
V	muzejih v Oslu,	Helsinki	in Stock-	iprvimi - kratkimi smučmi se je	drsalo na
holmu so	izložene	smuči in	fragmenti	način	drsanja na ledu, dočirn e	je na dol-i
( odlomki) istih iz mlajše kamene in-1 (jih smučeh vozilo. Širše in okrople vrst^
smuči so se udomačile bolj na vzhodu in pri severno ameriških Indijancih_
Tudi v	alpskih	predelih	so	bili	že zelo
zgodaj	poznani	taki	snežni	čevlji oziro-
ma snežne deske( Gotthnrdbrettli), ne pa prave siučio	.
bronaste dobe. Starost teh smuči, ki ! so izkopane iz slojev šote in barja j so ugotovili iz na deskah prilepijo— J nih rastlin. Tudi pečinskc risbe naj-j dene ob severno norveških obalah in
• I
polotoku Rbdoy iz (nlajše kamene dobe predstavljajo smučarje,
Končno mmdaje tudi raziskava jezikov pojasnilo o starosti smuči. Sicer pomeni germanski izraz "Sivi " v začetku samo poleno, nasprotno je pa finska beseda " SUSKL " že od začetka označevala rekvizit - smučko in je skupna vsem finsko - ugrijskim jezikom, ki potekajo iz uralskih predelov in gredo v zgodovino približno 4000 let nazaj.
Skoro verjetno so anučke nastale iz potrebe po krotitvi in lovu severnih jelenov in prehoda azijske kulture na severno Ameriko.
Najznačajnejši prostor za razvoj smučanja je vsekakor bila severna in vzhodna Evropa, med katerimi so bili glavni nosilci narodi iz finsko - ugrijske grupe. Oni imajo pri smučkah no samo isto vezavo, temveč
Ko so iz potopisov v 16* stole pršle prve vesti o ozkih deskali na fcfcerih se lahko drsi - v srednjo Evropo ni nihče prieel na pomisel, da bi to napravo pre-iskusil nanaših alpskih in predalpskih terenih- čemu pravzaprav služi.
Ponekod je lil kk par-smuči izločen, tako leta 1636 v ’,Vrorms-u( Nemčija), še preje so pa take smuči bile prikazane j študentom v Teatro anatomico v mestu I Lyeden 4 torej v časih, ko so na Norveš-I kem bili opremljeni s snučmi skoraj vsi
I	poštarji*
Iv'.
I	Smučanje se je vteh krajih najproje udo-j mamilo v tedanji avstrijski KRANJSKI de-
I	želi in to pri kmatih na -išokem platoju trda« ob sedanji avstrijsko -jug3lovai>-ski mejii
Težko se bo moglo kdaj ugotoviti ali je smučanje v th krajih demonstriral kak
vojak Gustafa Adolfa, ki je tedaj
zaše 1 v ta tedaj zakotni. del Evrope, ali pa so to tili planinci iz severa. Vredno je dodati, da celo trupe Gustafa Adolfa niso uspele v Srednji Evropi popularizitati smučanje, čeprav je švedski kralj imel že tedaj v svoji armiji smučarska odelenja in je 0 4000 tako opremljenimi vojaki - smučarji prišel na Poljsko.
Čudn jeslučaj, da so kranjski kmeti na svojih " smuči " ( sorodnost s finskim izrazom " Suski ") prireja-
li	eelo tekmovanja, da pa pri tem ta šport kljub temu ni bil povzet od tedanje Donavske monarhije, da ne govorimo o drugih zemljah sred -nje Evrope .
Tudi^ko je plemenitaš Valvasor leta 1689 objavil svojo knjigo: "Čast vojvodine Kranjske " (Die Ehre de s Herzogtums Krain ) ter v isti opisal smučanje in obliko smuči, se ni nihče spomnil,da take "smuči " pre-iskusi na snegu, čeprav Valvasor pripoveduje: " Kranjskim kmetom na smučeh ni nobena gora tako nedostopna, strma in gosto z diwjem poraščeni, da ne bi bili v stanju s pomočjo smučk spustiti se v oblino..".
Slalom je iznajden tukaj že davno preje, predno je dobil svoj naziv -ker pravi dalje Valvasor:, "ker se oni (kmeti) pdlikom svojih sjjustov na smučeh ovijajo in zavijajo kot kače, če je na poti kaka zapreka,to je drevo ali kaka večja skala..."
Leta 1794 sta prednje vesti o smučanju kranjskih kmetov prenesla v svge knjige (izdanja) prvoborca za razvoj modernega telesnega odgoja Johann Ulrich Anton Vieth v svojo "Enciklopedijo telesnih vežb " in malo kasneje pionir šolske telovadbe Johann Cristoph Friedrich Guts Muths, in dodala ter opisala, da se
tam na Tirolskem tudi hodi po snegu in to v snežnih čevljih.
Zastonj je bilo tudi to priporočilo in celo, ko je leta 1845 ljubljanski časopis ponovno opisal kuriozitet smučanja kranjskih vozačev na sne žnihčevljih čin obveščanja je podoben stilu Nansena)
-	tudi ta pobuda ni našla odziva.
-	se nalaljuj® -
SRCE TEŽKEGA DELAVCA
Ruski športni medicinci so izračunali, da pri smučarskem toku preko lo km srce tekmovalca prečrpa 35 ton krvi, kar odgovarja količini od približno dveh vago-[ nov - cistern — •	'\
UTRUDLJIVO GLEDANJE
Ljudem z visokim krvnim pritiskom, ki zvesto obiskujejo športne tekme oziroma so " televizijski športniki" jim dobo svetujemo, če so zamislijo nad tole ča/-sopisno vestjo lista " Štern", Hamburg
Gledalci športnih prireditev - znanstve-L niki Univerze amerikanske zvezne <±žave Nebraska - so menjali soj stav, da je aktivni šport bolj utrudljiv od gleda -nja istega. Z elektrokardiogramom st>, zdravniki dokazali, da 8 pri dramatskih dogodkih na športnem polju puls gledalca lahko dvigne od normalnih 75 na 145 udarcev v minuti«
tik ~ »
1
K
23
personalne
IfDOV/ICG marec
STANJE DELOVNE SILE 1. 3. 1964 Podjetje
V rednem	delovnem razmerju:
moških	:	257
žensk	:	24o
skupaj	:	497
V zažasnem delovnem razmerju:
moških žensk skupaj
vajenci : Inštitut
5
2
7
3 moški
V rednim delovnem razrarju:
moških : 11 žensk :	2
skupaj : 13
Obrat družbene prehrane
V rednem delotiem iasmerju:
moških s -žensk : 7 skuap j : 7
STANJE DELOVNE SJJS Sl. 3. 1964. Podjetj e
V rednem delanem razne rju:
moških : 252 žensk : 241 skupaj : 493
V začasnem delovnem razmerju:
moških s 5	vajenci:	3	moški
žensk : 2 skupaj : 7
24
Inštitut
V rednem dlovnem rczmeiju:
moških : 11 žensk :	2
skupaj : 13
Obrat družbtne prehrane
V rednem debvnem r<zmrju:
moških : -žensk : 7 skupaj : 7
GIMJE DELOOTE SILE
V	asjrcu so se zaposlili : v podjetju:
MURI Marija- delavka NK- na mizarskih ročnih delih v smučarskem oddelku les. obrata,
RESMAN Katarina- delarka NK- na mizarski ročnih delih v smučarskem oddelku les. obrata.
Vsem novim članom našega kolektiva želimo mnogo uspehov in zadovoljstva j;ri delu !
V	MARCU SO ODŠLI :
iz podjetja:
/
VILFAN Slavko- zaposbn na ključavnic skih delih - t JLA,
VIDIC Anton - zaposbn na strgnem rezkaj nju - v JLA,
SMOLEJ Milen- zaposlen na mizarskih nih delih - v JLA,
I	BERTONCELJ Marija- zaposlena ha montažnih delih - po sporazumu,
EEZMAN Štefan- zaposlen na električar-skih delih - po sporazumu,
FIŠER Janez -zaposlen na lepljenju - po sporazumu.
80 J S T V A :
Rodili so se
OZMEC — Klobasa Emi— deček in deklica PENE Vidi — deklica MRAK Angelci - deček
POROKE :
GUTERMAN Stjepan, delavec v strojni delav. smuč ar skeg a obrat a.
ČESTITAMO !
OBRATNA ambulanta!
Na podlagi sklepa Sveta za zdravstvo °bčinske skupščine Radovljica in sklepa delavskega seta podjetja je dn 1. 4.
1964 začela redno obratovati obratna ambulanta v podjetju.
Obratna ambulanta bo poslovala za naše podjetje in za "SUKNO" Zapuže vse dne— ve,, razen sobote,, od 7- lo ure. Poleg tega bo od lo —14 ure za zaposlene na razpolago medicinska sestra za razne Medicinske storitve in nasvete, kjer ni potrebna zdravniška prisotnost.
Zaradi koordinacije in nepotrebnega ča-i kanja v obratni ambulanti^naj s zaposleni, ki želijo k zdravniku, javijo svojim Predpostavljenim rejkasneje do 7 ure zjutraj, seveda razen poškodb in težjih °bolenj in po naročilu zdravnika. Osebe, ki so v bolniškem staležu, naj se ^bulanti javljajo dnevno do 9 ure, za
važnejše prinere in po naročilu zdravnika se pa lahko javite na pregled še nadalje v ambulanti Radovljica in to v ponedeljkih in četrtkih od 14 - 18 ure*
V	kolikor zaposbni zbolijo dima ali iščejo nujno zdravniško pomoč na drugih ambulantah je vsakdo cbve zen, dav roku 24 ur javi ustmeno, po znancih ali sorodnikih ali tudi pismeno obraini tnbulonti ali neposredno vodji, kateri je dolžan, da o tem obvesti obratno ambulanto zaradi vpise v staleži V kolikor ni prijave v 24 urah je smatrati izostanek po Zakonu o delov, razmerjih in internih predpi si h kot disciplinski prekršek in se takega bolovanja naknadno ne bo priznavalo.
Točen razpored preventivnega delij patro — nažne in socialne službe ter raznih predavanj in posvetovanj v sklopu obratne ambulante, bo naknadno objavljen.
Otvoritev obratne ambulante v podrtju predj-stavlja vsekakor pozitiven korak k reševanju zdravstvenega stanja zaposfenih,urejanju zdravstvenih problemov v neposredni proizvodnji, reševanje socialne in patronažne službe ter ostalih problemov, ki obravnavajo problematiko zdravstvenga in socialnega stanja v kolektivu in s tem nudijo eno najhumanejših vrlin, to je sbb za zdravje delovnega človeka.
25
NAGRADNA KRIŽANKA
	, 			1	! 2	3	4	5		6	7	8	9	lo		
—ITT		tl 1	t						12					13	
						/	15					✓	16	17
18					// Y/	19						y /	2o		- .
21		/			22					'/	23			
24		X	s/	25					/'	26				
	27	28	29					X	3o					
		JI						32			r			
!	33					s/ V/	34						35	
[36					s/ //	37					// 7/		§8	39
4o	.	„			41					X	42	43	•	
H				 —-		45				. \		46				
147			;8						49					
	»O	>1						52						
		53 i						54 ..						
VODORAVNO: 1, smučanje, 6, znanstvenik, ki se ukvarja z naravoslovno vedo, 11, vrsta orodja- tucd moško ime, 12.zaključena družba,gostje pri eni mizi, 14, blagajna, zakladnica,skriven predal, 15 j ilo, 16« grška crka, 18»moderna navigacijska naprava, 19»sredstvo za letenje, 2o, kratica za zelo močno razstrelivo, 21» arabd moš, ime, 22» slaven nemški pisatelj, 23» žabja noga, 24. povr.oseb, zaimek, 25» visokogor.plonota v Julijcih z idealnimi smučišči, 26» amer,pevec popevk (Pat), 27« vrsta športa,3o»
26
,	'	i
režiser zabavnih tolev*oddaj f ki največ, J režira v Zagrebu in Ljubljani,31» slov» J ime za dva poletna meseca ( velsin mali. ; • • )32» mejna reka med. Sloveni jo in Hrvaško, 33. znana nem.ilustr.revija, 34» otočje v Sredozem, morju, 36» bol.hrana, | 37» hrib nad Sušakom, 38. začetnici jug« i elektr^teh, ,k'i je živel in deloval v ZDA, 4o, ribje jajčece, 41. priimek šved»j film.igralke (May),42. moš. ime, 44„špor't'« društvo v Celovcu, 45. prestolnica slovCD® države, 46. strojilo,izvleček iz čreslo-* vine, 47. arab.žrebec, 48. propeler,vijak, 49.polotok v Aziji, 5o«čnina, zame-' j
njava, 52. naš najboljši alpski smučar,
53, žitorodna pokrajina v SFRJ, 54, surovina za poizvodnjo zdravil,,
navpično ; 1. dan v te dnu, 2.obrtnik
lesne stroke, 3e naklepen uboj, 4.pevžki zbor, 5„ prva in sad« črka abecede, 6, bajta,baraka, 7« ime romanopisca Zolaja, ^•razstrelilno orožje,tudi Sen a ime, 9* skrajšano žen<, ime, lo» začetnici pri-' itnka in imena slov,pisatelja( Jara gos-Poda), 11,, žarek svetlo ;ey skupek las,
13,,	Verdijeva opera, 14.klinično zrno 'tajnocvetk, 15»amer0 film.igralec(Cary), ^7, palice za čišč« pluga, 19«grad ob vstopu v doline Drage, 2o.prisklednik,zajt 'iavec, 22<obširno liter.delo, 23« jug, Namiznoteniški reprezentant, 25,posušena
^ kratkem bo minulo dve leti- odkar je bil v 11 Naši smučini " prvič objavljen clanek pod naslovsn M G, rfd tedaj e-j jih 3® zvrstilo kar lepo število ! Njili naften od vsega početka je predstarljal skro-poizkus, prispevati po svoje k pestrosti in zanimivosti našega lis ta e UJorda ^ poizkus kedaj bolj, včasih manj uspel, kakor pa mu ne gre odrekati dejstva, ^ nanje pokazal, kako ndzčrpne so lahko ^6me. ki poleg strogo internih zadev P°djetja, tehničnih, pouenih ir. poljud-Člankov, športa itd,, lahko pri te g-čitalca in ga x->ri)ližaj'o glasilu,
^etsto nas je in le malo manj je okusov, Nagnjenj, karakterjev, pričakovanj in ^°lja< Tudi najbolj perfektni tisk nikdar ne bo mogel poj)olnoma zadovoljiti toda ustvariti čimveč tegi, kar bo toPlo spredel najširši krog citateljev >)J prvenstvena naloga in seveda vsa u-^tnest onih, ki urejajo in izdajajo na^-
6	glasilo. Predpogoj pa je, da a tem s°deluje širok krog kolektiva, ki naj
kokosovina, 26, umetniški ples, 28.slov0 I skladatelj /Slavite/, 29. ime slavne film«, zvezde Garbo, 3o» otok v sred. Jadranu,
32> družbeni razred, sta, 33. oglašati se po kačje, 34, skrb, 35» velika azijskaj država, 36* šast, ponos, 37» pošiljatelj menice, 39- utežna enota, 41* iglavec,
42» vrsta okusnega raka, 43, tuje žensko ime, 45» zaseženo, ugrabljeno blago, 46. tovarna usnjene galanterije v Domžalah, 48. žensko ime, 49, oziralni zaimek, 51» okrajšava za Zveza borcev, 52. začetnici znanega, slovenskega kiparja, ki pa stalno živi v Beogradu-,
Sestavila Tatjana Kolman
pomaga s svojimi prispevki, dopisi, članki, ali vsaj v obliki sugestij, ipolniti te naloge. Mesečnik ne me postati samemu sebi namen, pač pa ng bo prvenstveno iz -črpen poročevalec ter tolmač vsega dogajanja v kolektivu.
Prav gotvo ni nobenemu glasilu v prid, če v njem piše ozek krog ljudi, kaj ti obstoja nevarnost, da njihovi sestavki, vsaj navidezno sčasoma postanejo šablonski in s tem izgube na privlačnosbio Bralec namreč kaj rad že po naslovu sodi, da recimo, ne prinaša ni.č novega, pa čeprav je v resnici morda vsebina aktualna in zanimiva. Zato to pač v črni umetnosti poteb-ni vedno novi piijerni, oblike in metode?
Taka in podobna ramotrivanja so me privd-la do sklepa, da z današnjo štadlko zaključim serijo člankov I/i G in to s tom, da vam podam še rešitve nalog iz predzadnje številke ;
l/ Ploščice premikamo v sledečem vrstnem redu : 4, 1, 2, 3, 6 ( šest v isbi ob naslovu ni bila označena, je pa to, kakor so reševalci z ldkoto že sami ugotovili pokončni pravokotnik ob desnem robu okvirja nato 12, 11, lo, 13 in 14* Po teh premikih lahko porinemo skozi odprtine A številko 11, Spraviti iz okvirja ostale ploščice ni več težkoe	r.
Z/
2/ Jalen je umrl 76 let po Trdino-	j	3/ Ustrezne števiLke,. katere	vstavimo
vem rojstvu. Oba skupaj <fca živela 98	'mesto črk so:, za A-l, B~2, C-8, D-	0
let. Če od 98 odštejemo 76 dobimo 22,[e-3, P- 6, G- 4 ih H -5. Račun bo po to so leta, katera sta preživela	,|	izgledal takole :	128 + lo	=	138
istočasno. Jalen je moral biti tedaj	.1	+	...	+
rojen 22 let pvod Trdinovo smrtjo, to je v letu 1857
36	2	=_____18
164	8	=	156'
iiiHiiinohiinini
Lep pozdrav R -
ZAHVALA
j članom kolektiva, organizacijam in upravi, f 1 •	•	•
; ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in | spremili našo drago mamo na njeni zadnji } poti
se iskreno zahvaljujeva !
Jože in Franci Cvenkelj
• •tH'MHH«/HMlMIMIlHliHlf|MlHII|MHHMII<lll|MI|HMMMMMM(l>l»i'MMIMi
ZAHVALA
Sindikalni podružnici tovarne,, se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje ob smrti mojega očeta, kakor tudi za izrečena sožalja*
Minita Kajdiž
fl',<-r<»<;>.........  <<-ll.|...‘...H...........
T' ■ •'*» k
M/l-IM'|<^ll|)lM<MI|li»MM>l'll|rll//IIIMln
"IM .......
Ob smr oi JANEZA. POLDE je naš kole&iv občutil te žito izgubo naj večjega športnica,..
Oddolžil se mu je s spremstvom na njogCTi zadnji poti, po svojih predstamiklh3
Kolektiv
*l	IIMUMI' nMM Ml HtMlIlMItUMMI H'IIM IHnliHUMMlMIIHfl.il
IMMlMfM'>lHHIIMIMIHIlMMIII<IMHlliilMHMMIltMHHIUllHIH>llllllHHMIMMl>HMMII'l£
.
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna!
V	lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva « zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna
Prehodi morajo biti vedno prosti!