PoŠtnina placana v gotovlnl Izbaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, y Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50Din,zainozemstvolODin RačunJ pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. fotnJ^r i^^P^^L^^r ^^^r VJL J^^Ei^^r ^^m^^r ^^^^^r ^^^^^h Cena 1.50 Dln Redakcija ln uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 31. Celje, petek 26. julija 1935. Leto XVIL Brezposelni v Celiu Cclje, 26. julija. | Posledice velike gospodarskc de- ! presije, ki vlada po vsem svetu, se poznajo scvcda tudi v našem mestu. Tudi mi smo imeli v tem pogledu te- žave, ki jih pa je celjska mestna ob- čina prebrodila vsaj glede ročnih de- lavcev, glede katerih se lahko reče, da dobi vsak, kdor je vsaj 5 let v Celju ali semkaj pristojen, od občine zaposlitev. Iz tega sledi, da je mestna občina v Cclju vprašanjc brezposelnosti do- scdaj prav ugodno rešila. Prišel je pa čas, ko bo postalo to vprašanje zopet pereče in to iz sledečih razJogov: Mestna občina je v zadnjih Jetih izdala za javna dela, ki so se izvrše- vala v prvi vrsti samo zaradi tega, da se zaposlijo ročni delavci, več stotisoč dinarjev. LJredila je razne ccstc, ulice, regulirala je Koprivnico v mestnem območju, za katero delo se je izdalo nad 200.000 Din, regulirala je Sušnico za približno isti znesek in jc stavila v pogon gramozno postajo v Levcu, ki še sedaj obratuje in bo še naprej obratovala. Za ta dela je iztiala občina v zadnjem času mesečno skupno okoli 40.000 Din, kar da na leto skoraj pol milijona dinarjev. To je vsota, ki jc za tako malo mesto gotovo zelo znatna. Prispcvki dravskc banovine iz fonda za brezposelne so v primcri z zneski, ki jih je žrtvovala mestna občina, pre- cej nizki in nc dosegajo niti četrtinc skupnega zneska. Dclavci so bili raz- meroma dobro plačani, če upoštevamo, da so imeli po 2'50 do 3 Din na uro, dočim plačujcjo druga podjerja, kakor u. pr. opekarne po 1 Din na uro, to- varna usnja v Soštanju 1 50 Din na uro ali vodstvo regulacije Savinjc v Tremerju po I 80 Din na uro. Sedaj pa je pričelo primanjkovati sredstev za ta javna dcla, pri katcrih so brezposclni zaposleni. Dočim jc bilo prcd skoraj 3 leti, ko so sc ta dela začela, komaj 16 dclavccv, ki so iskali to dclo in ga tudi dobili, jc na- rasJo njih število sedaj žc na 58. Prcd zimo je pričakovati šc nadaljncga na- raščanja tcga števila. Zaradi tcga je nadaljevanjc teh javnih del posebno važno in nujno, ker drugače bomo imeli cclo vrsto oseb, ki ne bodo mo- gle dobiti nobencga zaslužka za scbe in svojo rodbino. Da jc prišlo do tega težkega polo- žaja, jc vzTok edinole dejstvo, da pred- sednik celjskc mestnc občinc g. dr. fllojz Goričan nočc obdržavati sej rncstnega sveta. ki bi sc morale vrSiti po zakonitih določilih vsaj vsak mesec enkrat Tako pa je bilo Ictos mnogo premalo sej — v sedmih mesecih samo tri. Izpadle so torej že dosedaj 4 seje. To ima za posledico, da mestni svet ni mogel sklepati o nadaljni dobavi sredstev za zaposlitev brczposelnih. Ce bo torej prišlo do tcga, da bo na- enkrat 58 brczposclnih brez dela, bo vzrok tcmu ravno dejstvo, da pred- sednik obdnc g. dr. stlojz Goričan nočc dati mestnemu svetu prilike, da bi uredil to važno vprašanje. S tern bodo seveda v prvi vrsti prizadeti dclavci, posredno pa vsi mešcani, ker bodo vsi čutili neprijetne posledicc tega stanja. Ta položaj je jasen dokaz za to, da sc nc sme predsednik občine na tak način odtegniti svojim zakonitim dolžnostim, ko je vendar prisegcl, da jih bo v redu izvršcval. Da se vidi, kako nujno jc trcba sklicati mestni svet in obdržavati sejc, jc treba naglasiti, da bi mestna ob- čina lahko brez nadaljnega preskrbela sredstva za nadaljno zaposlitev brez- poselnih, ako ne bi predsednik občine g. dr. Älojz Goričan s svojim posto- panjem tega onemogočal. Kajti mestni svet jc v letu 1934. vedno imel pred očmi, da mora nabaviti sred- stva za zaposlitev brezposelnih in jc v to svrho od predvidenih izdatkov za Icto 1934. prištcdil toliko, da bo po vptaälu ob č in skin doklad na državnc direktne davke izkazal obračun v letu 1934. okroglo 500.000 Din prebitka. Čc hočc mesto ta denar porabiti za brezposelne, mora najprej mestni svet to skleniti in šcle potem se mora pro- siti ministrstvo financ za odobrenje tega sklepa. Vse to je sedaj nemogoče, ker ni sej mestnega sveta. Gosp. dr. Goričan se ne more izgo- varjati, da bi se bilo že lahko prcj vse to sklenilo. Kajti računski zaključek za leto 1934. je bil prcdložen šele pred kakim mesecem in zaradi tega se tudi i prej ni moglo o tern sklepati. Ta ra- čunski zaključek mora odobriti mestni svet in šele potem se lahko prosi ministrstvo financ, da dovoli porabo prebitka za zaposlitev brezposelnih. Ministrstvo bo to brez dvoma dovolilo, če se bo na primeren način posredovalo. Dokler torej ni seje mestnega sveta, sc ne more to pereče vprašanje rešiti. Z gornjim denarjem se nameravajo izvršiti sledeča javna dela: 1. Frankopanova ulica od Kalanovega skladišča do brvi preko Koprivnice sc naj razširi s postavitvijo podpornega zidu za okroglo 100.000 Din. 2. Uredi se naj Oblakova ulica od Zrinjskega do Ipavčevc ulicc za okroglo 360.000 Din. 3. Uredi se naj cesta od Mariborske ccste mimo vojnega okruga na Tyrsev trg za okoli 200.000 Din. Vsa ta javna dela sc naj opravijo na mestnem teritoriju in zahtevajo seveda razne prcdpriprave, za kar je tudi po- trebno precej časa. Äko ne bo mogoče pravočasno urediti tega vprašanja, nc bo imela celjska mestna občina možnosti, da zaposli brezposelne. Gledc na to težko stanje se je izkazala že sedaj potrcba, da sc od sedaj zaposlenih 58 oseb pridrži le polovica pri delu, ker jc lc še okoli 20.000 Din za to na razpolago. Ti delavci bodo zaposleni pri gramozni postaji in pri dovršitvi del na Sušnici. Ostali delavci pa bodo morali iskati delo pri regulaciji Savinje v Tremerju in je upati, da bo podjetnik vse te zaposli!. Vse to je trcba povdariti, da javnost fvidi, zakaj se bo moralo skr- čiti število onih, ki so bili doscdaj zaposleni pri javnih delih ecljskega mesta. Ce bodo pri tern delavci mnogo manj zaslužili, to ni krivda celjskega mestnega sveta, ki je s trdno voljo vse pripravil, da delavce tudi v naprej zaposli na isti način in z istimi pla- čami. Kriv jc pač predsednik občine g. dr. Älojz Goričan, ker noče, da bi mestni svet delal. Ravnotako kakor to vprašanje, sc ne morejo nadaljevati druga važna vprašanja, kakor na primer gradnja novega kopaiišča ob Savinji, gradnja mestne oskrbovalnice itd. Obrtna razstava v Celju Celje, 26. julija Predno prestopiS glavni vhod na raz- stavišče, te že oddaleč pozdravlja na krasnem slavoloku velikansko kolo, ki te opominja, da gre tok Časa svojo pot, preko vseh zaprek ter da moraS brzeti z njim, ako nočeš postati brezpomemben. Tudi v obrti je tako. Treba se ie vedno učiti in izpopolnjevati, iti s tokom časa, ako hočemo kljubovati vedno bolj na- raščajoči konkurenci. Zato pa se tudi celjski obrtniki tembofj mrzlično pripravljajo, da v času od 4. do 18. avgusta poka2ejo vsem svoje sposobnosti in zmolnosti. Pripravljajo se velika iznenadenja. Vsak bo prese- nečen in bo zadovoljen odnese) najboljše vtise s te v zadnjih letih največje in naj- Iep§e razstave. Največji oddelek obsega obrt. Tu razstavlja nad sto obrtnikov iz vse dravske banovine. Častno je zastopana celjska trgovina In industrija, iz katerih virov črpa obrtništvo sirovine za svoje izdelke. Velike prostore mestne Sole bodo izpolnile sledeče razstave: Tujsko- prometna bo predvsem razkazovala lepote Celja in okolice. Nadalje bo razstavljal tukajSnji Klub koroških Slo- vencev najrazličnejše spomine na našo Koroško. OUZD iz Ljubljane bo nazorno pokaza! razvoj socialnega zavarovanja pri nas. 0 razvoju denarniStva bo pričala razstava celjske Hranilnice dravske banovine. Poleg tega bo pa za zabavo zvečer poskrbljeno na veseličnem prostoru, kjer bo stalno na razpolago godba. Poleg tega bodo pevski koncerti in druge zabavne prireditve. Avtodrom, gugalnice, drsalnice itd. bodo spreme- nile vzhodno ulico v majhen prater. Ljubiteljem narave bodo na razpo- lago avtobusi, ki se jih bodo za mal denar posluževali izletniki ter pohiteli, kamor si bodo paČ žefeli. Tujcem bo dana prilika spoznati naše lepe kraje na cenen način. Veliki obrtni zbor, ki bo 15. avgusta, pa bo privabil v Celje obrtništvo iz vse države. Tako bo Celje za 14 dni oživelo in nekoliko izpremenilo svoje vsakdanje lice posebno zaradi večjega obiska tuj- cev, ki se bodo gotovo poslužili znižane vožnje, da nas obiSčejo v celjskih dneh. Divjaski napad na celjske stražnike 10 obtožencev obsojenlh, 1 oproščen Pred tričlanskim senatom okrožnega sodiSča v Celju se je v torek 23. t. m. zagovarjalo 11 obtožencev, ki jim je obtožnica očitala, da so letos 15. maja ob priliki prihoda vojaških novincev v Celje napadli in težko poSkodovali tri ceijske stražnike, lažje pa poško- dovali nekega vojaäkega novinca, ža- lili policijo, s silo preprečili aretacijo nekega razgrajača in javno pozivali na \ odpor proti stražnikom. Na zatožni klopi so sedeli: 30 letni posestnikov sin Ivan Kranjc iz Zlateč pri Novi cerkvi, 22 letni posestnik Ivan Gorečan iz Socke pri Novi cerkvi, 26 letni zidar Friderik Grilec iz lvence pri Višnji vasi, 25 letni mlinar Leo- pold Majcen iz Socke, 20 letni mizar- ski pomočnik Alojzij Sentočnik iz Zla- teč, 22 letni posestnikov sin Henrik Majcen iz Socke, 21 letni delavec Miha Stropnik iz Vojnika, 23 letni dimni- karski pomočnik Jože Medved iz Zla- teč, 22 letni delavec Franc Majcen \z Zlateč, 38 letni delavec Anton Juvanc iz Oorice pri Krškem ter 38 letni me- sarski mojster in posestnik Josip Go- ren jak iz Celja. Obtožnica navaja : V sredo 15. maja so priSH vojaški novinci v Celje, da nastopijo vojaSko službo. Kakor je 2e to navada, jih je spremljalo mnogo domačih fantov. Tudi tokrat je bila množica, kakor skoro vedno ob takih prilikah, vinjena. Take družbe so se pomikale po mestu vris- kajoč in prepevajoč". Policija je imela polne roke dela, da je vzdrževala mir in red ter spravljala novince v vojaš- nico. Ko so spravili neko družbo od Kreuhove gostilne po Cankarjevi cesti, se je zbrala pred Gorenjakovo gostilno na Kralja Petra cesti množica rekrutov in njih spremljevalcev. Igrala je godba, fantje pa so vzklikali »Živel Maček! Živela Jugoslavija!* Policijski poveljnik Vinko Pribovšič se je takoj podal s stražniki Martinom Dobrotinškom, Ivanom Gašperičem in Alojaijem Emeršičem pred Gorenjakovo gostilno. Stražniki so pričeli fante mi- riti ter so pozvali množico in godbo, ki je pri§lt z novinci in igrala, naj se razide. Ta poziv pa je osttl brezuspe- §en. V Gorenjakovi gostiln» so točili vino in vse to je 2e itak razgrete fante Pri treningu moraS misliti na troje : potrpežljivost, ponos in ... bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB podžgalo, da so postali še bolj korajžni. Množica je sprejela stražnike s klici: »Dol s policijo!« Na poziv stražnikov, naj se fantje razidejo in preneha godba igrati, je zaklical Ivan Gorečan: »Do! s policijo!«, opsoval stražnika Emer- šiča in pozval godbo, naj igra naprej. Nastalo je prerivanje in stražnik je pograbil Gorečana, da ga aretira. V tem trenutku so skočili Leopold Maj- cen, Jože Medved, Franc Majcen, Ivan Kranjc in Alojzij Sentočnik k Gorečanu, ga iztrgali stražniku iz rok in prepre- čili aretacijo. Med tem je nastala gneča. Nenadno je skočil Ivan Kranjc stražnikom za hrbet ter zaporedoma zabodel straž- nika Martina Dobrotinška, poveljnika Vinka Pribovšiča in straŽnika Ivana Gašperiča z nožem v hrbet. Nato se je Kranjc podal v beg in med begom z nožem ranil tudi še vojaškega no- vinca Ludvika Grilca. DobrotinSek je bil smrtno nevarno, Pribovšič težko ranjen, Gašperič in Grilc pa sta do- bila lažji požkodbi. Ranjence so takoj odpeljali v bolnišnico. Kmalu je pri- spelo vojaštvo pod poveljstvom poroč- nika g. Dragomira Pavloviča, Ko je poročnik pozval Friderika Grilca, naj se legitimira, je začel Grilec poročnika zafrkavati in ga je nato še grdo opso- val. Vojaštvo je končno vzpostavilo red in aretiralo še one osebe, ki se na zadevni poziv niso hotele raziti. Josip Gorenjak je bil obtoženi da je v svoji gostilni, ko so stražniki pozvali mnofico, da neha kričati in se mimo razide, ščuval fante, naj se nikar ne vdajo policiji, češ da so danes civilisti v premoči, in naj le kričijo naprej. Razpravi, ki je trajala od 9. do 14'30, ie predsedoval s, o. s. dr. Dolničar, votanta sta bila s. o. s. Radej in Brečko, javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca Antipin, Ivana Kranjca, Leo- polda Majcna in Henrika Majcna je zagovarjal odvetnik dr. liodžar, Ivana Gorečana in Franca Majcna odvetnik dr. Dobovišek, Josipa Gorenjaka pa odvetnik dr. Juro HraSovec. Pri razpravi je Ivan Kranjc priznal svoje dejanje, ostali obtoženci pa so povečini tajili. Josip Gorenjak je trdil, da sploh ni govoril s fanti in da ni nikogar hujskal. Na predsedniäki mizi je ležalo osem nožev in tolkač, ki so jih pri aretaciji našli pri fantih, doČim je Ivan Kranjc vrgel nož, s katerim je zabodel strafnike in Ludvika Grilca, na begu pri rudarski Soli v Koprivnico. Zaslišanih je bilo 16 prič. med temi tudi ranjeni stražniki. Price so izpove- dale delno obremenilno, delno ugodno za obtožence. Po govorih drž. tožilca in zagovornikov se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo celo uro. Ob 14*15 je predsednik senata dr. Dol- ničar v nabito polni razpravni dvorani razglasil sodbo. Obsojeni so: Ivan Kranjc na 3 leta robije in 120 Din denarne kazni, na plačilo povpreč- nine v znesku 1000 Din, odSkodnine Vinku Pribovšiču v znesku 2500 Din, Martinu Dobrotinšku 5000 Din in Ivanu Gašperiču v znesku 520 Din ter stroSkov prevoza in zdravljenje poSkodovancev v znesku 4.794 Din; Ivan Gorečan na 6 mesecev strogega zapora in pfačiTo povprečnine v znesku 700 Din; Fride- rik Grilec na 6 mesecev strogega za- pora in 240 Din denarne kazni; Leo- pold Majcen in Alojzij Senločfftik na S mesecev strogega zapora in 60 Dta denarne kazni; Jože Medved in Pranc stev. 31. _4 o »Nova Doba» 2o. \ **• 1935-_________.---------------------------------------------------"------------------------ Strao 2. ______.______^ Politični pregled p ProraČunske dvanajstine so bile so bile v nedeljo zvečer sprejete v Narodni skupščini v načelu sl90proti 2 glasovoma, dočim so drugi poslanci pred glasovanjem odŠli iz dvorane. Izmed slovenskih poslancev niso glasovali za proračun gg. Ivan Prekoršek, Mohorič, Benko, Lukačič, dr. Fu.x, Turk, Hočevar, Janžekovič, Lenarčič, Makar in dr. No- vačan, ostali slovenski poslanci pa so glasovali za proračun in pooblastila vladi. Ob zaključku razprave je predsednik vlade dr. Stojadinovič v daljšem govoru orisal smernice viade in povdaril, da je obnova starih strank nedopustna in ne- mogoča, da želi vlada formiranje velikih strank in da boza vsako ceno očuvala avtoriteto oblasti. Narodna skupščina je v ponedeljek zvečer pri končnem gla- sovanju odobrila proračunske dvanaj- stine z 218 glasovi proti 1. Ostali poslanci niso glasovali. Prihodnja skupščinska seja bo sklicana pismeno. p Nov poslanski klub. Po razcepu Jevtičevega poslanskega kluba, ko je okrog 200 poslancev vstopilo v klub vladne večine, je dober del narodnih poslancev ostal izven teh dveh klubov. V ponedeljek je del teh poslancev osnoval svoj klub, ki si ji nadel ime »Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub«. Za predsednika kluba je bil iz- voljen Milan Božič, za podpredsednika pa Ivan Prekoršek in Fran Horvat. Tajnika sta Dušan Ivanisevic in Risto Gržič, blagajnik pa Manfred Paštrovič. p lzgredl v Zagrebu. Zagrebške demonstracije ob priliki rojstnega dne- va dr. Mačka so se ponekod prevrgle v izgrede, pri katerih je bilo v soboto in nedeljo blizu 20 ljudi več ali manj hudo ranjenih. Razne od thujskačev razgrete skupine so napadle tudi hiše, o katerih so domnevali, da v njih prebivajo politični nasprotniki dr. Mačka. Policija |se je sicer trudila ter prepre- čila večje število težkih nesreč, vseh incidentov pa ni mogla preprečiti. Naj- težja incidenta sta se odigrala v ulici Kraljice Marije, kjer je streljal policij- ski agent Dušan Kolubi|a v silobranu ter težko ranil nekega mladeniča Mu- taka, in pa na Preradovičevem trgu. Tam sta se spopadli dve skupini z za- stavami. Intervenirala je policija, ki je pretepajočo se maso razgnala. Ker se je umaknil del omladincev, ki so bili napadeni, v kavarno »Metropol«, so na njo navalili demonstranti in razbili šipe na oknih. Izgredi so se nadalje- vali tudi v noči na ponedeljek. Tako je bil na Ilici ranjen tesarski pomočnik Ivan Hrzič. Ponoči so prepeljali v bol- nišnice še celo vrsto drugih ranjencev. Med njimi so huje ranjeni Josip Lo- sek, Ivan Bobek in Ivan Detal. V po- nedeljek so po odhodu podeželskih gratulantov dr. Mačka dobile zagreb- ške ulice že precej normalen izgled, vendar pa so se izgredi ponavljali še v ponedeljek. Tako so hrvatski omla- dinci zjutraj napadli manjSo skupino ljudi in ranili tri osebe, ki so jih nato prepeljali v bolnišnico. j.V noči na po- nedeljek se je razvil pri glavnem ko- lodvoru hud pretep, pri katerem jsta bila hudo ranjena jugoslovenska na- cionalista, delavca Blaž Novak in Du- šan Čutič. p Konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom je bil v četrtek dopoldne svečano podpisan v Vatikanu v pri- sotnosti odličnih predstavnikov. Za Ju- goslavijo je podpisal konkordat mi- nister dr. Auer, za Vatikan pa državni podtzjnik kardinal Paccelli. Po pod- pisu konkordata je papež sprejel mi- nistra dr. Auerja v posebni avdijenci in ob tej priliki izrazil svoje zado- voljstvo, da so končno urejeni odno- šaji med Jugoslavijo in ^Vatikanom. Konkordat ureja dokončno meje škofij, tako da so v skladu z novimi poli- tičnimi mejami kraljevine Jugoslavije. Obnovljena je ninska škofija in usta- novljena škofija bačka in banatska. Splitskemu škofu se vrne čin metro- polita, isto dostojanstvo pa dobi tudi Ijubljanski škof. Cerkvi se prizna go- spodarska avtonomija vzporedno s ti- stimi, ki so jih že dosegle druge ve- Majcen na 5 mesecev strogega zapora; Miha Stropnik in Anton Juvanc na 3 mesece zapora in 60 Din denarne kazni; Henrik Majcen na 2 meseca zapora. Poleg tega morajo vsi plačati sodne stroške. Josip Gorenjak je bil oproščen. roizpovedi. Cerkveno imetje ne sme biti predmet razlastitve in tudi ne no- vih agrarnih zakonov brez popreišnjega dogovora s cerkviio. Na äolskem pod- ročju se prizna cerkvi možnosr, da opravlja svoje lastne akcije, kakor velja to že v mnogih drugih državah. V javnih šolah sta zajamčena pouk in verska vzgoja katoliških učencev. Za- koni sklenjeni v katoliški cerkvi, imajo popoln državljansko pravni efekt in discipline, ki urejajo zakonski stan, se izenačijo za vse področje kraljevine. >Katoliška akcija« je iznad in izven strank in podrejena škofom, ki zanjo odgovarjajo. Sveta stolica je voljna izdati potrebne odredbe, s katerimi bo dušebrižniški duhovSčini in aktivnim nameščencem cerkve prepovedala pri- padanie k političnim strankam in ak- tivno " udeležbo pri njih. VpraSanje uporabe glagolice v liturgiji je urejeno tako, da se bodo vpoštevala ne samo nacionalna čustva, temveč tudi disci- plina katoliške cerkve in Želje priza- detega katoliškega duhovništva. p 9000 nerešenih prošenj je ostalo po bivši Narodni skupščini v odboru za prošnje in pritožbe. Te prošnje se se nanašajo večinoma na podpore od- nosno povečanje pokojnin in invalid- nin, je torej njih reSitev brez pri- stanka finančnega ministra in breztza- devnih kreditov nemogoča. To morajo vedeti vsi tisti, ki take prošnje vla- gajo in tudi tisti, ki so naivni ali pa zlobni dovolj, da gre ta kup prošenj v breme „brezsrčnosti ali pa nedelav- nosti prejSnjih poslancev. Upajmo, da bo dosedanja vlada dala na razpolago potrebna sredstva in da Stevilo ne- rešenih prošenj ne bo postalo Se večje. p Obe Prosvetni zvezi oživljeni. Notranji minister dr. Anton Korošec js odredil obnovitev Prosvetnih zvez v Mariboru in Ljubljani z vsemi včla- njenimi društvi. p Anglija In Japonska proti Itallji. Stališče Anglije in Japonske, ki sta se v italijansko-abesinskem sporu posta- vili proti Italiji, je izzvalo v kaliji velike demonstracije proti obema dr- žavama, ki ne marata razumeti »kul- turne misije« fašistične Italije v vzhod- ni Afriki. Domače vesti d Kentski vojvoda in vojvodinja bosta konec julija odpotovala iz Anglije v Jugoslavijo na obisk h knezu-na- mestniku Pavlu. Visoka gosta se bosta nastar.ila v knezovem gradu v Bohinju. d Obletnica smrti generala Maistra. Danes je poteklo prvo leto, odkar je umrl na Uncu pri Rakeku general Rudolf Maister, slovenski pesnik, junaški osvo- boditelj Maribora in branilec slovenske Koroške. Slava generalu Maistru ! d Gradnfa ceste Beograd-PanČevo. V ministrstvu za gradbe je bila licita- cija za dela na državni cesti Beograd- Pančevo. Dela je izlicitiral n=ki beo- grajski podjetnik za 14,366.000 Din. Izvršena morajo biti v dveh letih. d Generaini načrt za gradnjo že- lezniške proge Kočevje-Sušak je v oddelku za gradnje železnic v promet- nem ministrstvu že izdelan. Čim bodo zagotovljena denarna sredstva, se bo pričela ta važna proga graditi. d Ignjat Bajloni, bivSi guverner Narodne banke in znani beograjski in- dustrijec, je umrl v ponedeljek zve- čer v Beogradu. d Direktor Rado Pavlič f. V četrtek je umrl v Ljubljani v 52. letu starosti direktor II. drž. realne gimnazije na Poljanah g. Rado Pavlič, odličen šolnik ter zaslužen narodni in kulturni delavec. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! d Dva požara v Vojniku in Vitanju. V nedeljo zgodaj zjutraj se je vnel gornji del žage posestnika in žagarja Franca Canka v Višnji vasi pri Vojniku. Ogenj se je hitro razširil na vse po- slopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celja, Gaberja, Vojnika in Nove cerkve ter po napornem delu omejili požar in obvarovali skladišče lesa po- leg žage. Ogenj je uničil vse stroje v gorečem poslopju. Skoda je delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Malo pozneje pa se je vnela tudi neka žaga na Fužinah pri Vitanju. Žaga je pogorela do tal. d Umrl je v nedeljo zvečer v Socki pri Novi cerkvi g. Josip Mastnak, dimnikarski delovodja pri ge. Zofiji Zurmanovi v Celju, ki se je ponesre- čil lani 30. septembra pri avtomobil- ski katastrofi v Levcu, pri kateri je storil tragično smrt gasilski organi- zator, višji poštni kontrolor g. Jernej Vengust, ponesrečil pa se je slikarski moister g. Bogomir Schlosser iz Celja, ki je za posledicami poškodb pred meseci umrl. Pokojni Mastnak je bil simpatičen in marljiv mlad mož ter agilen član gasilske čete v Celiu. d Skrivnosten okostnjak v pod- zemski jami. V nedeljo 14. t. m. so se napotili trije dijaki v podzemsko jamo v Peklu v bližini Podloga pri Št. Petru v Savinjski dolini. Ko so se ze kake pol ure spuščali po vrvi, od- nosno se plazili po trebuhu v globino, so zadeli na neki polici ob stranski steni na nekaj črnega. Najprej so mis- lili, da je prgišče prsti, ko so pa tja posvetili s svetilko, so s strahom o- pazili, da čepi tam močno razpadlo moško truplo, ki se je bilo v teku časa sesedlo. Pri neznancu so našli dozo za cigarete, klobuk, dve škatlici vžigalic in zaradi strohnelosti nečitljivo vojaško izpravo. Dijaki so prijavili za- gonetno najdbo oblastvom in 19. t. m. se je napotüa sodna komisija iz Celja na kraj naidbe. Ugotovili so, da je truplo ležalo v jami približno 2 leti. Ker na okostju ni videti poškodb, se ne da določiti, ali je postal neznanec žrtev nesreče ali zločina. D2ll"1l6 suhe in oljnate, raznc ßmajlc ter druge slikarske in mizarske potrebščine nudi po zelo zmernih cenah Ivan Ravnikar » Celje d Izšla je 31. števllka radijske re- vije »NaS val«. Na uvodnem mestu prinaša zanimive črtice iz življenja našega priljubljenega glasbenika Zorka Prelovca. Ivan Vuk je prispeval od- lomek, v katerem se dotika reforma- cij Kemala pa5e in vprašanja emanci- pacije muslimanske žene. Objavljeno je zanimivo kramljanje o modi in filmu, nadaljuje se Kresalova novela »Razbojnik Celestin« in tehnični čla- nek »Gledanje na daljavo«. Kakor vedno, so vsi prispevki bogato ilustri- rani. Poleg tega zabavnega dela revije pa najdemo na 12 straneh program- ski del, ki omogoča vsakemu radij- skemu poslušalcu najboljši pregled med oddajami .vseh važnih in velikih evropskih postaj. Kdor se zanima za radiofonijo, film, modo in tehniko, naj piše na naslov : Radijska rovija »Naš val«, Ljubljana, nakar bo dobil 1 šte- vilko brezplačno in brezobvezno na ogled. d Stevilka tri je srečna številka ! Tudi v Vašem življenju je najbolj važno troje : zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob ! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Bräunlicha. S tem odpravite po- lagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranie in razkuževanje ustna voda Kalodont. d Dunajska vremenska napoved za soboto 27. julija: Lepo poletno vreme, zelo toplo, naraščanje nagnjenja h kra- jevnim nevihtam. Celje in okolica Prihodnja stevilka »Nove Dobe« bo izšla ob priliki Obrtne razstave v Celju v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi in sicer v so- boto 3. avgusta ob 14. Ta številka bo posebno primerna za oglaše- vanje. Oglasi se sprejemajo do pctka 2 avgusta do 17. c Minister za vojsko in mornarico genera) Peter Živkuvič je prispel danes okrog pol 12. dopoldne z avtomobilom iz Rogaške Slatine v Celje. Po pregledu obeh vojašnic in kosilu v Oficirskem domu se je ob 13*30 odpeljal iz Celja c Notranji minister dr. Anton Korošec je prispel v sredo dopoldne z Gorenjskega v Celje, kjer je btl gost g. opata Juraka. Popoldne se je odpeljal z avtomobilom v RogaSko Slatino, kjer se je sestal z ministrom za vojsko in mornarico generalom Petrom 2ivko- vicem. Zvečer se je peljal z avtomo- bilom skozi Celje na Zidani most, odtod pa se je vrnil z brzim vlakom na Gorenjsko. c Prihod mltropoltta Dositeja v Celje in umesčenje protojereja gosp. Čudiča. V soboto 27. t. m. popoldne prispe v Celje zagrebSki mitropolit Dositej. Slovesen spreiem bo ob 17. pred pravosfavno cerkvijo sv. Save. V nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne bo v pravoslavni cerkvi svečana arhierejska služba, po kateri bo mitropolit Dos'tej umestil celjskega protojereja g. Manojla Čudiča. Pel bo pevski zbor Bratstva pravoslavnih Slovencev v Celju. c Gradnja praga na Hudinji. Te dni bo sresko načelstvo v Celju raz- pi^alo de!a za zgraditev praga na strugi potoka Hudinje v Šmarjeti pri Celju. Dela so proračunana na 100.000 Din. Njih izvršitev je postala po poplavni katastrofi iz leta 1933. nujna in neod- ložljiva potreba. Gosp. poslancu celj- skega sreza Ivanu Prekoršku gre za- hvala, da je z odločnim posredovanjem na merodajnih mestih dosegel, da pri- stopämo od besed in komisij tudi tu- kaj končno k delu. c Znarnenje časa. Na pred^eCer praznika slovanskih blagcvestnikov je tudi na gričku v Vojniku gorel Ciril- Metodov kres. Po trgu pa so se isto- Č2sno vršile nedostojne demonstracije. Kresovali smo v Vojniku v letih pred o-jvobojenjem nemoteno, v letu 1935. pa je ta lepa spominska svečanost morala biti oblatena po nahujskanih ljudeh. Med temi demonstranti in kri- čači so bili tudi taki, ki pravijo, da so slovenski inteligenti in vzgojitelji na§e mladine. c Tri celjske tlskarne izprte. Po izprtju v Ijubljanskih in mariDorskih tiskarnah so v ponedeljek zjutraj tudi tiskarne Brata Rode & MartinČič, Ce- leja in Mohorjeva tiskarna izprle gra- fično delavstvo. Samo Zvezna tiskarna v Celju obratuje v polnem obsegu dalje s svojim dosedanjim osobjem. Strokovno izdelane ODEJE in MOŠKO PERILO kupite p o c e n i 1c pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Regulacijska dela na Sušnici na ozemlju okoliške občine bodo obnov- ljene šele prihodnji teden, ker j« tr«ba te dni dovršiti razna pripravljalna dela. Izmed delavcev, ki so delali pri regii- laciji Sušnice, jih je okoliška občina kakih 15 začasno zaposlila pri popra- vilih regulirane Koprivnice. c Mladinski dom namerava zgra- diti salezijanska družba v bližini Westnove tovarne v Gaberju. c Tretja kolonlja Kola jugoslov. sester v Celju je odpotovala v četrtek zveČer v Bakarac. Za zadnjo kolonijo, ki odpotuje iz Celja 16. avgusts, spre- jema prijave ga. Ana Zupančičeva, Celje, Gregorčičeva 5/11, vsak dan od 15. do 16. Kdor reflektira na sobe, naj se pravočasno javi, ker je že nekaj sob oddanih. c Vellka Jadranska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljub- ljani bo zbudila prav gotovo zelo ve- liko zanimanje. Zavzemala bo dva oa- viljona v skupni izmeri 1300 m2 in bo obsegala lö oddelkov, ki bodo pri- kazovali vse, kar se nanaSa na morje, tako : zgodovino pomorstva, oro- in geografijo, meteorologijo, folklore, - favno in floro, promet, na§o vojno mornarico, trgovsko mornarico, ro- spodarstvo, turizem, umetnost itd. Po- seben oddelek je namenjen razstavi morsko-vodnih rib v velikih akvarijih z morsko vodo. Prvi oddelek pa bo prikazoval delo, zgodovino in organi- zacijo Jadranske straže. Razstavo bo priredil Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, ki je v to svrho zbral ves potrebni material širom dr- 2ave. — Glede na to razstavo je od- bor Jadranske straže v Celju opustil svojo namero, da priredi na Obrtni razstavi v Celju poseben oddelek in je zato svoj prostor odstopil Olep- ševalnemu in tujsko - prometnemu diuStvu. c Celjski akrobat Adolf Kranjc bo nastopal od 4. do 8. avgusta vsak ve- čer na žici in bo predvajal docela nove produkeije. Vstopnine ne bo, pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki, od katerih je 10 odstotkov določenih za dobrodelne namene. c Nov jugoslovenski državljan. Znanemu celjskemu trgovcu z lesom, dosedanjemu poljskemu državlianu g. Adolfu Glücku je bilo podeljeno držav- Ijanstvo kraljevine Jugoslavije. strv. 31. ______________ »Nova Doha« 26. VII. 1935. Stran 3. c Slovensko obrtno društvo v , CfcJju bo priredilo v torek 30. t. m. ob 19. članski sestanek v dvorani v Obrtnem domu. V četrtek 8. avg. ob 20. pa bo redni letni občni zbor Slov. obrtnega druStva v sejnici v Obrtnem domu. c Ustanovni občni zbor Šahovskega kluba v Gaberju bo v soboto 3. avg. ob 20. v gostilni »Jugoslovan« v Ga- berju. c Na orglarskl Soll v Celju je na- pravilo zaključni izpit naslednjih 6 go- lencev III letnika: Alojzij Babšek iz Poljčan, Janez Dominko iz Dobrovnika, Vladimir Klančnik iz Vojnika, Josip Na- potnik iz Šmartnega ob Paki, Janez Pintarič iz PiŠec in Alojzij Satler iz Šmartnega ob Paki. V 11. letniku je bilo v preteklem šolskem letu 9, v 1 letnika pa 10 gojencev. c sodnl svetnik Rudolf PotoČnlk t- V soboto 20. t. m. je umrl v celjski bolnišnici v starosti 62 let vpokojeni predstojnik sreskega sodišča sodni svetnik g. Rudolf Potočnik iz Rogatca. Pokoinik je bil od binkošti pri Pies- niku v Logarski dolini, kamor je pri- hajal vsako leto iskat leka svoji bo- lezni. Dne 14. t. m. so ga prepeliali v celjsko bolnišnico, a mu ni bilo več pomoči. Pokojnik se je rodil 1. 1873. v Št. Pavlu prrPreboldu. Po dovrSenih študijah je služboval v Celju in neka- terih drugih krajih, potem pa mnogo let do upokoiitve v Rogatcu. Bil je odločno nacionalen mož in prijeten družabnik. Truplo so prepeljali v po- nedeljek v Št. Pavel in ga ob veliki udeležbi pokojnikovih stanovskih to- varišev in priiateljev ter drugega ob- činstva položili na tamkajSnjem po- kopališču k zadnjemu počitku. Pokoj- niku bodi ohranjen časten spomin ! c Žetev smrti. V celjski bolnišnici so umrli : 19. t. m. 27 letna žena Soferia Julija lvanuševa iz Ptuja, v soboto 61 letni obČinski revež Ivan Gologranc s hriba sv. Jožefa pri Celju, 38 'etna dninarica Cilka Hrovatičeva iz Žalca in 48 letni zidarski preddelavec Ivan OgrajenSek iz Nove vasi pri Celju, v nedeljo 48 letna kočarica Eüzabeta Vodiškova s Planine pri Kozjem, v ponedeljek 24 letni trgovski pomočnik Drago Krivec iz Celja. sin višiega sUaznika v p. g. Urbana Krivca, in 48 letni kamnosek Leopold Novak iz Rogatca, v sredo 51 letni dninar Jakob Strmšek iz Draže vasi pri Ločah, v petek pa 46 letni posestnik Franc Mešiček z Zg. Negonja pri RogaŠki Slatini. N. p. v m. ! c Poskus samomora. V četrtek okrog 15. je Avgust K-, trgovski potnik tiskarne »Merkur« v Ljubljana izpil v neki veži v Aškerčevi ulici osminko Iitra lizola. Reševalni avtomobil ga je prepeljal v bolniSnico, kjer so mu izprali želodec in reSili življenje. Vzrok obupnega de- janja ni znan. c S kolom po giavl. V Hrastniku pri Dramljah je neki moški napadel 39 letno dninarjevo ženo Marijo Pre- volnikovo in jo s kolom močno po- škodoval po Čelu. PoSkodovanka se zdravi v celjski bolniSnici. c člani Vodnlkove družbe se pro- sijo, da po možnosti takoj poravnajo letosnjo članarino. S tern prihranijo nepotrebno zakasnitev v dostavi druž- benih knjig. Člani naj se zglasijo v Tujsko-prometni pisarni pri kolodvoru. c Delovnl trg. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo pri- javilo 36 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 19 oseb, posredovanj je bilo izvrSenih 9, odpotovalo je 9, od- padlo 89 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 219 brezposelnih (193 mo- Skih in 26 žensk) nasproti 290 (265 moškim in 25 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo : 2 kovaška in podkovska pomočnika, po 1 kolar, zidar, hiSnik in barvar za Tirano, po 3 kuharice in kmečke dekle ter po 2 natakarici in služkinji. c Vozne olajgave In legitlmaclje za IV. Mariborski teden. Generaina direkcija drž. železnic je dovolila za poset Mariborskega tedna polovično vožnjo in sicer od 1. do 13. avgusta za dopotovanje in od 3. do 15. ivgusta za povratek. Posetniki ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji oziroma pri Put- niku poleg direktne vozre karte do Maribora tudi rumeno železniSko legitimacijo K-13 za 5 Din. Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati kajti na podlagi te karte in rumene legitimacije. na kateri urad Maribor- skega tedna potrdi obisk, imaio brez- plačen povratek. Legitimacije za vstop na Mariborski teden kupijo v Mariboru. Vstopnice in legitimacije za zunanje PQsetnike je določila uprava M. T. takole : Obiskovalcem, ki plačajo za vozno karto do 15 Din, se Žigosa žel. legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za 5 D n. Ako je plačal za vozno karto 15 do 25 Din, mora ku- piti legitimacijo za 10 Din, ki ie veljavna za 2 dnevna in 2 večerna obiska. Pri vozni karti od 25 do 60 Din si mora nabaviti legitimacijo za 15 Din in velja ta za 3 dnevne in 3 večerne obiske. Če ga stane vozna 60 Din ali več, si kupi legitimacijo za 25 Din, ki mu omogoča 6 kratni dnevni in 6 kratni večerni obisk. Le- gitimacija se glasi na ime in je ne- prenosna. Vsak zunanji obiskovalec, ki želi ostati več dni v Mariboru in večkrat posetiti Mariborski teden, lahko, I če je za vozno karto plačal 15 do 25 Din, oziroma do 60 Din, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov. Zunanje obiskovalce opozarjamo na stanovanjski urad Mari- borskega tedna, ki posluje ves čas traiania M. T. dan in noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora. — Vstopnice in legitimate za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujeio polovične vožnje: Enkratna dnevna vstopnica stane 5 Din, enkratna večerna pa 3 Din, za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika pa dnevna ali večerna 2 Din. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, sta- nejo 25 Din. c Za spomenlk kralju Aleksandru I. v Celju so prispevali : Ivan Mikolič, Slovenjgradec 100 Din, Franc X. Po- totschnig, Slovenjgradec 100 Din ; upraviteljstvo narodne sole Frankolovo: po 50 Din : Vida Stukljeva, Mariana Pejchova, lgnac Pejcha, Zora Bregan- tova, po 20 Din : Karol Žerovnik, učenci 28 Din, skupaj 248 Din ; na- rodna sola Galicija : Amanda Florenini- jeva 20 Din, ucenci 40 Din, skupaj 60 Din; Rihard Gorjup, So!, upravitelj pri Sv. Joštu na Kozjaku 10 Din ; nabiralna pola šolskega upravitelja v Št. Vidu pri Grobelnem : Valentin Metličar 10 Din, po 5 Din: Martin Žnidar, Jože Antolinc, Alojz Kolar, Stefan Golob, Anten Senica, Anton Antlej, Franc Hrovat in Ivan Vrečko, skupaj 50 Din ; Fran jo Dolžan, Celje 200 Din. c Antikvarične šolske knjige ku- puje knjigarna, umetnine in muzi- kalije Karl Goričar vdova, Celje, za- loga papirja in pisalnih potrebščin. ' c. Olepšcvalno In tujsko-prometno društvo v Celju se iskreno zahvaljuie Hranilnemu in posojilnemu društvu v Celju za naklonjeno denarno podporo v znesku 1500 Din. c Nočno lekarnlško službo ima od 27. t. m. do 2. avgusta kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska In resevalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 28. t. m. do 3. avgusta 111. vod, reSevalno IV. sku- pina, inspekcijsko v juliju namestnik poveljnika g. KaliSnik, v avgustu strojni mojster g. Gradt. Sport t Razpls lahkoatletskega mltlnga za prvenstvo mesta Celja In IzbirnI miting za dvomatch Marlbor : Celfe. SK Jugoslavia v Celju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne na Glaziji tekmovanje za prvenstvo mesta Celja za I. 1935. Ta miting velja obenem kot izbirni za nastop proti reprezentanci Maribora. Pravico udeležbe imajo vsi člani, verificirani za lahkoatletsko sek- ciio klubov, ki gravitirajo v Cel'e, kakor tudi člani izven tega območja, verifici- rani pri klubih, Clanih JLAS. Tekmuje se po pravilih JLAS Prijavnine ni. Prvi in drugi v vsaki disciplini dobi priznalno plaketo. Prvi dobi obenem naslov »Prvak mesta Celja«. Prvi in drugi v vsaki disciplini bosta s tern tudi določena za reprezentanco mesta Celja proti repre- zentanci Maribora za dvomatch, ki bo 11. avgusta. Tekmuje se v teh-le dis- ciplinah: 100 m, 200 m, krogla, skok v viSino, 400 m, 800 m, skok v daljino, disk, kopje, 5000 m, 1500 m, troskok, 4x100 m. Prijave 28. t. m. do 9. do- poldne na startu. t Mladlna Primorja :mladlna Celja. V nedeljo 28. t. m. ob 17. se bo pri- c"ela na celjski Glaziji prijateljska tekma med mladinama ljubljanskega Primorja in SK Celja. Tekma bo go- tovo ze!o zanimiva, ker je mladina Primorja eno najmoČnejSih mladinskih moštev v Sloveniji ter je dosegla pod vodstvom trenerja g. Puschnerja v teh- ničnem in kombinatornem pogledu vi- soko stopnjo. Tudi mladina SK Celja ne zaostaja mnogo za mladino Pri- morja, kar dokazuje tekma obeh mladin prejšnjo nedeljo v Ljubljani, na kateri je mladina Primoria zmagala s tesnim rezultatom 2 : 1. Ob 1530 se bo pri- čela predtekma II. mladine SK Celja in SK Jugoslavije. t SK Atletlk : SK OHmp 2:1(1:0). V nedeljo 21. t. m. popoldne je bila na celjski Glaziji ob prisotnosti okrog 500 gledalcev odigrana zaključna drugoraz- redna tekma med celjskimi Atletiki in Olimpom. Tekma ja bila napeta in ži- vahna, potekla pa je docela v znamenju borbe za točke. Atletiki, ki so pod vodstvom dunajskega trenerja v kratkem času živahno napredovaii, so nudili dobro tehnično in kombinacijsko igro in so skoro ves čas lahno prevladovali. Olimp je igral z običajnim elanom, toda pre- ostro, igral je nervozno, napad je bil neenoten in neodločen, krilska vrsta pa preveč defenzivna. V prvi polovici so bili Atletiki povečini v premoči. Po odmoru so malo popustili, kljub temu pa Olimpu ni uspelo izravnati. Prvi gol za Atletike je zabil Krempuš v 18. minuti prvega polčasa, drugi gol Wohl- gemuth v 13. minuti drugega polčasa, častni gol za Olimp pa Tkalčič v 21. minuti drugega polčasa. Tri minute pred koncem je prišlo do vsega obžalovanja vrednega dogodka, ki ga je treba s sportnega stališča najodločnejše obso- diti. Igralec Olimpa Ključar je napadel Atletika Goriška, nakar je ta reagiral. I Sodnik je cba i^ralca izključil. V spor so se vmešali še drugi iffralci. Goriška so pobili na tla, nakar se je razvil divji pretep. Poleg tega je tudi občinstvo vdrlo na igrišče. Sodnik je bil prisiljen zakl jučiti tekmo. Ta dogodek meče čudno luč na celjski sport in priča o docela napačnem pojmovanju pravega sporta. Zato pričakujemo, da bo doletela krivce zaslužena kazen. Atletiki so si na tej tekmi z enakim številom točk kakor Olimp, a z boljšo razliko golov priborili naslov prvaka celjskega okrožja. Tekmo je sodil g. dr. Mlinarič iz Zagreba ob- jektivno in energično, bil pa je še pre- malo strog pri presojanju foulov. t Izrednl občni zbor SK OHmpa bo v petek 2. avgusta ob 20. v gostilni Kancian v Gaberju. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. — Odbor. t Nova grebenska pot na OlSevi Podružnica SPD CgIjg jg pred krat-. kim otvorila novo grebensko pot, ki tcče po grebenu Olševe v dolžini okoli 5 km. Ta planinska pot je važna, ker tvori najbližjo zvezo med Mariborom, Dravsko, Mislinjsko in Mežiško dolino na eni ter Logarsko dolino in Sa- vinjskimi Alpami na drugt strani. Tu- risti in izletniki iz vzhodnih krajev Slovenije pridejo z avtobusom do Črne, odkoder se povzpejo na sedlo Sleme in odtod po dobro markirani poti na greben Olševe in dalje mimo svetovno znane Potočke zijalkc. Tu se vrši že več let izkopavanje pra- zgodovinskega orodja in drugih pred- metov pod vodstvom g. prof. Srečka Brodarja v Celju. Pot vodi dalje do prijazne gorske vasice Sv. Duh, odtod pa je v več pravcih mogoč udoben sestop v Logarsko dolino ali pa v Solčavo. Turistu se nudi z grebena Olševe ves čas diven razgled na Sa- vinjske Alpe, v severni smeri pa sega daleč preko slovenske Koroške do večno zasneženih velikanov Centralnih Alp. t Pota na Mrzlo goro niso vidrže- vana. Podružnica SPD v Celju opo- zarja turiste, da pot s Savinjskega sedla in iz iWatkovega kota preko Skafa na Mrzlo goro ni in ne bo več vzdrževana. Obstoječe markacije ka- žejo le približno smer poti, sicer pa I je Mrzla gora namenjena mladim pla- nincem, ki se urijo v plezanju in strmi alpinistiki. t Kongres Zvezeplanlnsklh društev v Dubrovnlku. LetoSnji planinski kon- gres bo v Dubrovniku 1. in 2. septembra. Istočasno bo izlet planincev v planine Crne gore. Odhod udeležencev bo 31. avgusta. Na železnici velja 50% popust, enak popust je dovoljen tudi ' pri vožnji s parniki Jadranske in Du- brovačke plovitbe. Iz Dubrovnika so Lepi zobje brez zobnega kamna tako preprosto! Vzemi = SAWCDV \d I W: PROTI Z0BNEMU KAMNU R • ==z i— ) "=^_______________^_____________ i predvideni izleti na Orjen, Mljet, Sipanj, Lovčen, Budvo, Durmitor itd. Interesenti I naj se prijavijo Savinjski podružnici SPD v Celju. Gospodarstvo Najprimernejši čas za pošiljanje vina v sodih Pri pošiljanju vina v sodih je predvsem upoštevati vremenske raz- mere z ozirom na temperaturo, po- tem za odpremo določeno vino in pa razdaljo. Najugodnejši čas za poši- ljanje vina je taki-at, kadar je zuna- nja temperatura enaka ali vsaj bliž- na temperaturi kleti. Takrat imajo toplotne razmere na vino najmanje ali pa niČ vpliva in vino dospe na naslovno mesto v dobrem stanju. Visoka temperatura ima za posle- dico, da lahko postanejo obroči ohlapni, da sodi puščajo in to tim bolj, Sim topleje je. Sodi niso veL polni, nastaja nevarnost cika in to t;m bolj. Čim dalje Časa je vino na potu. Ce pa pošiljamo vino v zelo mrz- lem času, tedaj vino največkrat po- stane motno in sicer vslecl izločenja vinskega kamna in drugih snovi v vinu nahajajoča se voda. Vsled tega lahko nastanejo neprijetnosti med kupcem in prodajalcem. Za daljše transporte so žlahtna in dozorela vina bolj občutljiva kot mlajša vina. ki še niso pnv.^om raz- vita. Z ozirom na vse to se naj večje količine vina in na večje razdalje po- šiljajo pomladi ali v jeseni, ko so to- plotne razmere najugodneje. Poleti in pozimi pa pošiljamo vina na večje razdalje samo izjemoma, pri čemer je podvzeti vse varnostne me- re. Te obstoje v tern, da obdamo sod s slabimi prevajalci toplote, kakor na primer, da ga vsestransko pokri- jemo s slamo, z lesno volno ali s se- nom in obšijemo s tkanino (vrečevi- no), ali da ga postavimo v večji sod in ves prazen prostor zamašiimo s prej navedenimi snovmi ali l šoto. Tako napraviti je priporočljivo tudi tarn, kjer se večkrat dogaja kraja vi- na iz sodov. g Hmeljarji, pozor! PrtSlo je, Cesar smo se bali. Vnovič opozarjamo vse hmeljarje na vsebino članka v »Hme- ljarskem vestniku* pod naslovom : » Boj tudi žlvaJsklm škodl|lvcem hmeljske rastHne!« UooStevajte vse- bino in ravnajte se po navodilu, da ne bo prepozno! — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. Glasovi iz občinstva Na naslov policije v Celju Bivanie v Vodnikovi ulici v Celju je postalo zadnji čas zlasti ponoči neznosno. Komaj utihne petje raz- ličnih društev in nekaj gramofonov, radio in mačji koncerti (okoli 1. po polnoči), trobenta skozi uMco z vso močjo kak avtomobil, za njim drugi »Nova Doba« 26. V-H- ^0-—¦----------¦¦ ---------"~ Stran 4. __________^ ZVEZNA IISKARMA V CEUU SI RO SS MA VfRJEVA V1ICA t Posebno se priporoča tvrdkam. ki bodo razstavile svoje izdelke na obrtni razstavi v Celju, za narociia vsakovrstnih reklamnih in drugih tiskovin sprejema vsa tiskarska dela ter jih izvršuje hitro. solidno in po zmerni ceni . /. c T M a i^NJ[GOVE7N|CA in tretji, posnemajoč prvega. Nato se oglasi skoro vsako jutro ob 3. ali 4. neki motociklist in poganja svoj motor, ki poka kakor mitraljeza kar pol ure, potem se pripelje ljubljanski avtobus, ki trobi z glasom, kakor ga imajo samo veliki parniki pred svojim od- hodom. Trobi od Ljudske posojilnice do meščanske Sole, nato pa od hiše g. Gradta do pravoslavne cerkve. To navado imajo tudi šoferji avtobusov, ki vozijo v Logarsko dolino ali v Mozirje. Vprašamo, zakaj? Mogoče iz var- nostnih ozirov? Nemogoče, kajti ulica je prazna, razsvetljena ob megli, pro- meta ob tern času ni. Šoferju se menda zdi imenitno, da trobi s hupo, kakor je svojčas poštar pri odhodu kakšno zasviral. Stanovalci na Cankarjevi cesti in Vodnikovi ulici zahtevamo red, kakor ¦ je predpisan in veljaven v vseh me- stih. Šoferji naj dajejo kratek znak pred križiščem ceste, sicer pa naj gle- dajo, da kolikor mogoče tiho in ne- opaženo izginejo iz mesta, brez hrupa in trobljenja. Isto velja za motocikliste. Policiji je gotovo dobro znano, da je celo podnevi (kaj šele ponoči) vožnja z motorji vseh vrst z odprtim izpu- * horn po mestih pod kaznijo prepove- J dana. i Pričakujemo takoišnjo odpomoč in energično postopanje proti vsakomur, pa najsi bo gospod ali sluga. Prizadeti. Po svetu s Prva lokomotiva. Na Angleškem grade novo lokomotivo, ki bo na Jas podobna prvi lokomotivi, katero je leta 1829. zgradil inž. Robert Ste- phenson v Darlingtonu. Ta novi po- snetek prve lokomotive pojde v znan- stveni muzej v South - Kensingtonu. Postavili jo bodo zraven ostankov prvega stroja, ki počiva tarn že od leta 1862. Neki angleški inženjer je časopisju tole javil : »Natančno bomo posneli prvi stroj, da bo sedanji rod bolje vedel, kakšna je bila prva lokomotiva. Original je s časom bil hudo poškodovan. Ko so lokomotivo leta 1844. nehali uporab- ljati, je celih 8 do 10 let stala v neki lopi. Vse količkaj vredne dele so s stroja pobrali; skoraj vsa medenina je izginila. Ko so leta 1862 stari stroj prepeljali v London, so poskusili dati mu prvotno zunanjost. Toda 'pogre- šane dele so slabo ponaredili. Pač pa sedaj lepo gre izpod rok sestavljanje novega posnetka starega stroja. Vse bo točno tako narejeno, kakor je na- redil Stephenson». Trisobno stanovanje I. nadstropje, solnčno, suho, se odda s 1. septembrom. Mariborska cesta 7. Celjska posofilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica in rezerve nad Din 16,2oo.ooo'— t Rupuje mpro- daja devisee f?t valutc Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račnn ter nacH za nje popolno var- ikost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Smešnice Škot: »Danes sem zaslužil svoj prvi denar. Izgruhi! sem namreč neko stvar.« — »Izgubil?« — Škot : »Da, m je ; nisem plačal !« »Grem k vedeževalki, da mi oove, ali mi je on nezvest«. — »Tvojemu možvj bi pravzaprav tega ne presodila«. — »Ah, kdo pa govori o moiem možu ?« * * »Koliko je star tvoj bratec?« vpra- ša prijazen gospad malo deklico. — »To je model 1935.« Učenec z najmanj 2 razredorna meščanske sole se sprejme v clcktrotehnični trgovini Karoi Florjančič, Celje, Cankarjeva c. 2. Enodružinska hi5a s tremi sobami, salonom, kuhinjo in drugimi pritiklinami ter vrtom se da v najem s I. avg. Najemnina 900 Din mesečno. Naslov v upravi lista. Pisalni strof Hdler 7 skoro nov in nove koncerfne Cilre se prodajo ugodno pri urarju g. Dimecu, Celje, Dečkov trg. Meblovana soba se takoj odda. Mestna elektrarna, Vrazov trg 6, I. nadstropje, levo. Kompletno sobno in kuhinjsko pOftlStVQ prodam, v zameno sprejmem knjižice Ljudske posojilnice. Naslov v upravi lista. NÄLIVNA PERESA (2 garancljo do 10 let) v v e 1 i k i i z b i r i Strokovna popravila v 24 urah. Knftgarna in papirmca ,Domovina', Celje, Kralja Petra c. 45. I Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnik^ kakor t.idi vse druge vrste papirja in : trebščine kupite poceni p......... Y*rattc Leskovšek knjigarna in trgovina s papirjeni Celle, Olavai trg 16 3 sobno čiato atanowanje s kopalnico išče za 1. : ¦ , stranka brez otrok. P i uradnik« na upia.^ .;>..< Sobo majho, opremljeno, uporabno tudi za pisarno oddam na Äleksandrovem trgu 4, pritličie. Franjo Dolžan - Celje ?i.k.f.v."M kleparstvo, vodovodne inrtalacije____________________________________ StrGlOVOdnC naprdV6 Prerzema na i zgora] navedene stroke ipadafota dela Id poprsvila — Cene zmerne — Pojtrežba točna in (oUdna Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim driavnim Radiopttton Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vsodavčno močjo No vim hraniinira vlogamjctakojSnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brczpogoj- no in v vsakctn primcru zajamčcna Urejuje Rado Pečnlk. - Odgovoren za konzorcij »Nove Dobea in Zvezno tlskarno Milan Četlna. - ObavCeliu.