^-tvTl^A KNJIŽIC* LITIJA ★ GLASILO OBČANOV GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LITIJA 4.12.1941 NOVEMBER 1992, ŠT. 9 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61270 LITIJA 11K MATICNA KMJI 2MI CA Parmova 9 61270 LITIJA 1 LITIJA JE BOGATEJŠA ZA NOV POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT V lanski majski številki vah na gradnjo poslovno Mire Pregljeve v Litiji. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da so se takratne napovedi uresničile še malo pred predvidenim časom, kajti izgradnja tega objekta je v zaključni fazi. Tako bo mesto postalo bogatejše za zgradbo, ki se lepo vklaplja v okolje in sicer na izredno občutljivi lokaciji prehoda stanovanjske soseske v staro mestno jedro. V teku so namreč priprave za celovito prenovo starega centralnega mestnega središča. Nova poslovna stanovanjska zgradba predstavlja enega izmed objektov, ki naj bi oblikovali glavni mestni trg ob blagovni hiši Centro-merkurja, z druge strani pa dopolnjuje strukturo urbanih prostorov ob Ulici Mire Pregljeve ter povezuje že obstoječe in predvidene programe na tem prostom. Zato je v objektu podan povdarek javnemu programu. Večji del spodnjih prostorov zajemata nova pošta in pohištveno prodajni salon Modemih interierov. Nadalje so tu še trije manjši lokali, od katerih enden še nima lastnika. V prvem nadstropju bo gostiaski lokal, ki ga ureja prejšnji lastnik Barona, ker ga je dobil kot nadomestilo za podrti objekt na me- Glasila občanov smo lahko prebrali članek o pripra-stanovanjskega objekta pri občinski zgradbi ob Ulici stu izgradnje poslovno stanovanjskega objekta (Ple-ničarjeva oz. Čuričeva gostilna). V tej etaži so še prosti prostori za ureditev večje trgovine in trije manjši lokali. V drugem nadstropju urejuje prostore republiška davčna uprava, manjši prostor pa je namenjen za potrebe arhiva Slovenije. V tej etaži je tudi troje stanovanj z ločenim dostopom. Tretje nadstropje zajema stanovanjski del, ki gaje odkupila občina Litija predvsem za invalide. V objektu je namreč zgrajeno osebno dvigalo, ki je povezano tudi z zgradbo občine in bo tako omogočalo lažji dostop invalidnim osebam tako do občinskih upravnih prostorov kot do lokalov in stanovanjskih prostorov v novem objektu. V zgradbi so, kot je že omenjeno, še nekateri prostori manjši lokali, ki so pri- merni za opravljanje trgovske, storitvene in druge dejavnosti kot so trgovine, bu-tiki, graverstvo, urarstvo, drogerija, delikatesa, zlatarstvo i.p. Obrtniki in drugi interesenti, ki bi jih zanimal nakup prostorov na tej izredno lepi in ugodni lokaciji, lahko dobijo okvirne podatke v oddelku za urejanje prostora občine Litija. Priprave na gradnjo novega poslovno stanovanjskega objekta so tekle pod vodstvom DP Marking Maribor ob tesnem sodelovanju pristojnih organov občine Litija. DP Marking opravlja tudi vse inženiring posle pri gradnji objekta, investitor pa je Investicijsko podjetje SKB Ljubljana. Daje objekt zgrajen solidno in v tako kratkem času, pa je pripomogla Gradbena operativa iz Litije skupaj s svojimi soizvajalci. Viktor Šešok Naslednja številka Glasila Občanov bo izšla 18. decembra 1992. Rok za oddajo gradiva je 8. decembra. Uredništvo NI NAM VSEENO Pred nami so volitve. V nedeljo, 6.12.1992, bomo oddali svoj glas najboljšim kandidatom, ki nas bodo vodili in zastopali prihodnja 4 leta. Slovenija je mlada demokratična država. Zato potrebuje tudi novo, pošteno vodstvo, ki nas bo gospodarsko, kulturno in moralno popeljalo iz Balkana v Evropo. Kandidati obljubljajo, da se bodo zavzeli za preprostega človeka, družino, otroke, mladino, delavce, upokojence. Zato jim po svojih močeh vsi pomagajmo. Prvi pomemben korak bomo prispevali na volitvah, kjer bo vsakdo našel svojega predstavnika. Torej, v nedeljo, 6.12., vsi na volišča! Lučka Hoslnik "NOVE ORGLE NAJ BODO ZNAMENJE LEPŠE PRIHODNOSTI!" Grad Bogenšperk je zaradi Valvasorja že nekaj let v središču slovenske pozornosti. Pred tremi leti smo se spominjali 300-letnice izida njegovega dela "Slava vojvodine Kranjske", drugo leto pa bomo počastili 300-letnico polihistorjeve smrti. Sedanji Odbor za obnovo gradu, vodi ga litijski župan Mirko Kaplja, se zelo trudi, da bi obnovitvena dela pripeljal do konca prihodnje leto. Od zadnjega torka v okto- svečanostim ob porokah, kul bru je Valvasorjev Bogenšperk bogatejši za novo pridobitev, ki bo obogatila njegovo kulturno ponudbo -to so nove orgle. Izdelali so jih v Škofijski orglarski delavnici v Mariboru, oblikovali pa v Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Instrument je darilo SKB - investicijskega podjetja gradu Bogenšperk. Omenjena slovesnost je privabila v Valvasorjevo knjižnico okoli 100 gostov, predstavnikov političnega, kulturnega in znanstvenega življenja RS in domače cbčine. Med njimi so bili tudi dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva RS, akademika dr. France Bcrnik in dr. Janez Mličinski, predstavniki SKB iz Ljubljane, Škofijske delavnice iz Maribora in drugi. Župan Mirko Kaplja je po uvodnem nagovoru podelil kot zahvalo za nove orgle Ui Valvasorjeve plakete, ki so jih prejeli Ivan Nerad, Jože Kavčič (oba predstavnika vodstva SKB) in Škofijska orglarska delavnica Maribor, Mariborčani pa so županu izročili kelih, njihov izdelek, saj bodo orgle služile turnim prireditvam in verskim obredom. Nove orgle, ki imajo enajst registrov, je blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, dr. Alojzij Šuštar, ki je dejal, naj bi pomenile lepšo prihodnost, saj smo lahko veseli, da pri nas doživljamo obnovo gradu v času, ko drugje podira vojna. Prve zvoke je iz instrumenta izvabil akademik dr. Primož Ramovš, nato pa sta domača umetnika, Franc Žibcrt - harmonika in Marija Fojkar - orgle, prvič izvedla Ramovševo skladbo "Inavguracija za harmoniko in orgle", ki jo je umetnik napisal prav za to priložnost. Slovesnost je sklenila Marija Fojkar z orgelskim recitalom, v uvodnem delu pa so se predstavili še Zasavski rogisti in Oktet Valvasor. Župan Mirko Kaplja je prepričan, da bo Bogenšperk prenovljen dočakal 300- letnico svojega nekdanjega lastnika Valvasorja, ki je tu deloval 20 najbolj plodnih let življenja in da bo v prihodnje zbudil še večje zanimanje javnosti in obisk. K njegovi uveljavitvi pa bodo dale svoj prispevek tudi omenjene orgle, zato se njihovim darovalcem ponovno iskreno zahvaljuje. Boris Žužek Preden je Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Aloj/.ij Šuštar nove orgle blagoslovil, je čestital Odboru za obnovo gradu in izrazil dobre želje tudi za v prihodnje. (Foto: Zofka) 11 Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v Litiji odprl nove poštne prostore in se z gospodarstveniki pogovarjal o prizadevanjih slovenske vlade, za stabilizacijo in odrzdanje inflacije. STRANKE SPOROČAJO SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI! ■ Kdo realno obljublja nova delovna mesta, napoveduje gospodarsko rasi, s tem pa boljši zaslužek in višji standard? • Zagotavlja varno starost, racionalno pokojnino ter zmanjševanje prevelikih razlik med pokojninami? ■ Kmetijam zagotavlja obstoj in spodobno preživetje na ekosocialnem sistemu razvoja. Posebno pozornost pa ho morala država posvetiti mladim družinam, ki ostajajo na kmetijah in obstoju hribovskih kmetij. ■ več modemih avtocest, moderniziranih cestnih povezav, predvsem v odročnejše kraje ■ družina naj dobi svojo odločilno mesto v slovenski družbi. ■ zagotovijo naj se pogoji za enakopravno vključevnje žensk v družbeno življenje ter spoštovanje njihovega materinskega poslanstva. V uradnih ustanovah države .Slovenije naj se sliši samo slovenski jezik. Graditev slovenske družbe na spoštovanju krščanskih vrednot. Mladini pravico do izobraževanja na vseh nivojih Državljanom Slovenije je potrebno zagotoviti brezplačno osnovno zdravstveno varstvo Vsi posegi v prostor bodo morali upoštevati evropske naravovarstvene pogoje. Za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost se mora Slovenija temeljito pripraviti. Občutno zmanjšanje državne uprave, s tem v zvezi razbremenitev visokih davčnih obveznosti državljanov. Oblast naj dela po volji ljudstva, ne pa mimo njega. Vso nepošteno pridobljeno imetje vodilnih delavcev v podjetjih z. divjo privatizacijo bo potrebno vrniti po pravni poti. SLOVENIJA NAJ BO JUTRI SREČNEJŠA! Zato 6. decembra GLASUJTE ZA PROGRAM SLOVENSKE LJUDSKE S1KANKE. Sami brez vas ne obljubljamo ničesar, z vami pa smo sposobni uresničiti konkretno zastavljene cilje. Franci Rokavcc SLOVENIJA NAJ BO JUTRI SREČNEJŠA ZATO BOMO VOLILI SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO, NJEN PROGRAM JE ŽIVLJENJSKI NAS PREDSEDNIŠKI KANDIDAT dr. STANKO BUSER Učitelj, doktor znanosti, univerzitetni profesor, svetovljan je dr. Stanko Buser in predvsem človek, ki prihaja iz socialnega dna, to je iz majhne kmetije na Ponikvi, kjer so doma dobri ljudje. Ko hodi po deželi od Pohorja, Bele Krajine, Dolenjske, Primorske in Gorenjske, ga ljudje pozdravljajo. Kako to? Ko smo letošnje leto imeli planinski tabor na Jezerskem, sem ga prosil, da nas obišče in nam kaj pove iz svoje stroke. Prišel je dvakrat in se po ves dan posvetil mladim planincem, da bi jih kaj naučil o kameninah, zemlji in pokrajini. Prišel je na svoje stroške, odklonil vsako plačilo, le pojedel je isto kosilo kot ostali planinci in v naši družbi popil steklenico piva. Ko smo z njim hodili po Jezerskem, so mu kmetje mahali s traktorjrv in ga pozdravljale učiteljice. Ko bi vsak od nas vsaj malo vedel kako je davnina oblikovala to pokrajino, dala take in diugačne kamenine, na katerih so nastale tako različne prsti, rastline, živali, ljudje, njihove hiše, vasi, mesta, hi se počutil bogatejšega! Vodstvo države bi zaupal človeku, ki pozna ljudi, kar je pogoj, da jih lahko tudi osreči. To poznavanje pomeni pričakovati in razumeti spontane dogodke, njihovo razreševanje in usmerjanje k miru in enakopravnim odnosom. Takim nalogam ne more biti pisarniški intrigant temveč le človek takih kvalitet, kot je dr. Stanko Buser! Pavel Smolej FRANCI ROKAVEC -KANDIDAT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Franci Rokavec, rojen leta 1963, živi in dela na hribovski kmetiji. Po izobrazbi je kmetijski tehnik. Na političnem področju ga srečamo že v letu 1985 ob glasnosti takratne litijske mladine, kije že takrat opozarjala na nujne spremembe v litijski občini. Jauarja 1989 je postal predsednik novo ustanovljene podružnice Slovenske kmečke zveze, ki je v tem Času prerasla v Slovensko ljudsko stranko. Sedaj opravlja funkcijo člana IS SO Litija, predsednika kmetijsko gozdarske zadruge Litija ter je podpredsednik glavnega odbora Slovenske ljudske stranke. Vseskozi povezan z ljudmi, je sedaj predlagan za kandidata SLS za državni zbor iz Litijskega okraja, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj: Kateri del strankinega programa meniš, da je najpomembnejši in kako si zamišljaš njegovo izvedbo? Najpomembnejši se mi zdi gospodarski del programa. Ta del programa SLS se bistveno razlikuje od programa ostalih parlamentarnih in izvenparla-mentarnih strank. Prinaša Sloveniji konkretne rešitve: stabilizacijo denarnega trga z odpravo oderuških obresti, prava javna dela z izvedbo cestnega projekta (saj je prav SLS predlagala in spravila ta zakon skozi parlament). Zagon podjetništva z davčnimi razbremenitvami. Razvoj kmetijstva kot garant za poseljeno in kulturno krajino. Zelo pomemben pa se mi zdi tudi socialni del programa, kjerzagolavljamo vsem upokojencem in ostare lini občanom varno in sigurno jesen življenja. Poseben pomen družine za Slovenski narod, brezplačno osnovno zdravstveno varstvo ter preko programa pravih javnih del aktivno so-cialnopolitiko. Ce boš izvoljen, za kaj se boš kot poslanec predvsem zavzemal? Na prvo mesto poslavljam pravno državo. Prav v teh prehodnih težkih časih opažam, da vlada velika brezpravnost. Mali človek je brez pravne zaščite, delajo se razne malverzacije, prevare nad ljudmi, ko jim določeno ■ Dr. Stanko ttuser Franci Rokavec osebje al i posameznik i krojijo u sodo. To je zelo surov liberalizem, ki Slovencem jemljepogum,zatojepotrebnopripraviti tako zakonodajo, kjer bo državljan zaščiten pred državo ali katero drugo skupinooz. posameznikom. Kako načrtuješ reševanje problemov, ki jih ima Litijska občina? Probleme laliko uspešno razrešujemo le, če prisluhnemo ljudem oz. občanom, pa preko legalnih občinskih teles SO Litija in Izvršnega sveta. Vprašanj pa je v Litijski občim veliko, med prednostne pa sodijo: izgradnja infrastrukture po vnaprej določenih kriterijih prispevkov krajanov ( cest, vodovodov, telefonskega omrežja, električnih vodov, itd.), obstoj in razvoj kmetij. Za vsestransko sprostitev zasebne iniciative se preko normalne obrestne mere odpre možnost obrtnikom, podjetnikom za večja vlaganja. Izgradnja plinovoda in litijske ter šmarske obvoznice, regionalne deponije komunalnih odpadkov, obstoj in posodobitev osnovnih šol ter podružničnih šol, posebno mesto mora dobiti razvoj turizma, pocenitev drŽave in občine, nizširilev cerkve v Litiji ter spoštovanje krščanskih vrednot, več mora biti posluha tudi za kulturo in Šport, Litija potrebuje lastno televizijo, kvalitetno in ugodno trgovsko ponubo. Posebno pozornost pa bom posvetil spreminjanju lokalne samouprave, kjer naj imajo odločilno besedo občani. socialistična stranka Slovenije SLOVENIJA ODPRTA IN VARNA -VIZIJA SOCIALISTOV NE PREPRIČUJEJO BESEDE MARVEČ DEJANJA! IMAMO KAJ POKAZATI! Ena izmed številnih asfaltiranih Poslovno - stanovanjski objekt s Valvasorjeva knjižnica na gradu cest v občini PTT enoto, osnova za nove tele- Bogenšperk odslej tudi koncer- fonske priključke v občini tna dvorana USPELI SMO, KER SMO BILI SLOŽNI! ZAUPANJE - POT DO USPEHA ZAUPAJMO LJUDEM, KIJIH POZNAMO Mirko Kaplja, predsednik SO Litija, kandidat za DRŽAVNI ZBOR Slavko Rokavec, predsednik IS SO Litija, kandidat za DRŽAVNI SVET ZA KAJ SE ZAVZEMAVA? Občina Litija, središče države Slovenijo naj postane ponovno okraj da se hitreje razvijajo demografsko ogrožena območja občine da se več vlaga v razvoj kmetijstva, turizma, obrti in podjetništva ter zagotavlja pogoje za nadaljnji razvoj tradicionalne industrije v občini da se odpirajo nova delovna mesta da sc rekonstruira magistralna zasavska cesta z obvoznicami v Litiji in Smartnem ter zagotovi modernizacija regionalnih, lokalnih in krajevnih cest da se čim preje zagotovijo novi telefonski priključki na območju občine Litija da se postavi čistilna naprava in zgradi odlagališče odpadkov za lepše in bolj zdravo okolje da se nameni več denarja za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, šport, kulturo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje da se omogoči srečno življenje vsem ljudem naše občine STRANKE SPOROČAJO mm M KANDIDAT SDK ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE IVO BIZJAK EDINOST, SREČA, SPRAVA 1. ZA SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO - takojšnje sprejetje pravične lastninske zakonodaje; - zakonodajo, ki Širokogrudno podpira obrtnike; - preprečevanje divje privatizacije in nemoralnega, kriminalnega lastninjenja - vsakemu zaposlenemu delo in pošteno plačo 2. VEČJO VELJAVO DRUŽINAM - otroški dodatek vsakemu otroku - brezplačne šolske knjige v osnovni šoli; - poseben stanovanjski sklad in za ugodne stanovanjske kredite za mlade družine. 3. SPOŠTOVANJE IN PRIZNANJE ŽENA - podporo materinstvu na vseh ravneh; - večjo zastopanost žena na vseh ravneh družbenega odločanja; - human, spoštljiv in kulturen odnos in enako vrednost njihovega dela z delom moških. 4. BODOČNOST MLADINI IN VELJAVO ŠPORTU - pluralno in kakovostno šolstvo - štipendijsko politiko, ki bo šolajočim omogočala normalno življenje in intelektualni razvoj - učinkovito podporo mladim pri iskanju prve zaposlitve; - pravično podporo amaterskemu in vrhunskemu športu ter podpiramo uresničitev "Olimpijade treh dežel". 5. KMETU VELJAVO IN PRAVIČNO CENO DELA ZAKAJ SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI? Ker NAM NI VSEENO, poudarjamo svojo usmerjenost k prednostim naše stranke, ki smo jih uresničevali že v času Peterletove vlade: poštenost, odgovornost, širina, vzgoja narodne zavesti, odprtost do soljudi in idej, privrženost dialogu in iskanju rešitev za skupno dobro. Podpiramo kmetijstvo kot odraz ljubezni do slovenske zemlje in človeka in skrbimo za gospodarsko uspešnost naše države. NAŠE GESLO JE: SREČNA SLOVENIJA! Ker smo stranka, ki izhaja iz ljudstva, je naša osnovna naloga delati za dobro otrok, mladih, delavcev, kmetov, upokojencev, skratka vseh naših državljanov. Na osnovi potreb, ki jih poznamo, imamo ustrezen program, ki ga bomo po izvolitvi tudi izvajali. Naš program ZA SREČNO SLOVENIJO bodo v prvem pravem slovenskem parlamentu uresničevali z vašim zaupanjem izvoljeni poslanci SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV - SKD. SREČNO SLOVENIJO - pravično vrednotenje kmečkega dela in izenačenje njegovega družbenega položaja s položajem drugih skupin družbe; - podporo mladim družinam, ki prevzemajo kmetije - podporo kmetijam in kmečkim družinam v hribovitem svetu in drugih področjih s težjimi obdelovalnimi pogoji. 6. PRAVO ZASTOPSTVO UPOKOJENCEV - ločitev pokojninskega in invalidskega sklada, kot to predlagajo organizacije upokojencev; - razumno povišanje osnovnih pokojnin, da bo omogočeno preživetje upokojencev; - povišanje regresa na 85 % od povprečnega regresa zaposlenih. 7. ZDRAVJE VSEH LJUDI V ČISTEM OKOLJU - zmajnševanje onesnaženosti zraka, smotrno ravnanje z odpadki, boljšo izrabo sedanje energije in dajemo prednost koriščanju obnovljivih virov energije; - strog nadzor obratovanja JE Krško; - gradnjo in nadzor delovanja čistilnih naprav, ki preprečujejo onesnaževanje KANDIDAT SKD ZA DRŽAVNI ZBOR MARTIN HOSTNIK ing. strojništva, roj. 1958, poročen, oče šestih otrok, zaposlen v Kovini- Šmartno, vodja tehnologije, stanuje: Zavrstnik 65, Šmartno. Predsednik SKD 00 Litija. Kljub mladosti, kot oče številne družine, delavec v tovarni, in nenazadnje kot kmet, poznam življenje tako iz temnih kot iz sončnih strani. Ko boste volili mene, vedite, da dajete glas svojemu kandidatu, ki bo vas pošteno zastopal v novem slovenskem parlamentu. VRNIMO SLOVENIJI SRCE, DUŠO in NASMEH vode, rek in zraka; - rešitev vprašanja odlagališča jedrskih odpadkov z meddržavnim dogovorom med Slovenijo in Hrvaško. 8. KULTURNO SLOVENIJO - ohranitev celotne kulturne in naravne dediščine naše države; - enakovredno podporo vsem kulturnim zvrstem, posebej še kulturnemu delu na deželi; - za skupni kulturni prostor vseh Slovencev doma in po svetu. 9. SOCIALNO VARNOST IN PRAVIČNI RED - pravico do celovite zdravstvene oskrbe za vsakogar, - možnosti učinkovite prekvalifikacije brezposelnih in odpiranje novih delovnih mest; - pravico do brezplačne izobrazbe vsaj za osnovni poklic. 10. ZA UGLED SLOVENIJE PO SVETU - zunanjo politiko, usmerjeno v evropske združenja namesto preživete neuvrščenosti. SPOROČILO Glede na večkratna vprašanja mladih in njihovih staršev, o možnosti služenja vojaškega roka v civilnih službah, smo se pozanimali na ustreznih ministrstvih. Tako smo dobili informacijo od Ministrstva za pravosodje in upravo, ki nam je sporočilo imena organizacij oziroma ustanov, kjer je moč opravljati, oziroma kjer se izvaja civilna služba: 1. Prehodni dom Republike Slovenije za tujce 2. Ministrstvo za šolstvo in šport 3. Zavod za gasilstvo in reševalno službo Sežana 4. Društvo mišično obolelih Slovenije 5. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije 6. Center "Janka Premrla Vojka" Vipava 7. Zavod za delovno usposabljanje mladine PO-Črna na Koroškem 8. Zavod za delovno usposabljanje "Miha Pinter" Dobrna 9. Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik 10. Gimnazija Želimlje OE Janeza Boska 11. Društvo STIGMA-pomoč, nasveti, informacije 12. Slovenska Karitas Mladi krščanski demokrati občinski odbor Litija STRANKA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV SE PREDSTAVLJA V tem kratkem pismu se Vam želimo predstaviti, saj nameravamo v kratkem ustanoviti občinske podružnice tudi na vašem območju. Stranka krščanskih socialistov (SKS) izhaja idejno iz krščansko socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel dr. JANEZ Evangelist KREK. To gibanje odločilno prispeva h gospodarski in politični okrepitvi slovenskega naroda pred prvo svetovno vojno in po njej. SKS je nastala po volitvah 1990 iz spoznanja, da nobena od novih strank v novi državi ni postavljala v ospredje svojega delovanja skrili za t iste ljudi, ki živimo od tega, da prodajamo svoje delo in znanje in za socialno ogrožene ljudi. V prizadevanjih za politično osamosvojitev Slovenije, čemur je bilo v začetku gotovo potrebno nameniti več naporov, so pteveč zanemarile go- spodarska in socialna vprašanja. Zaradi prestižnih strankarskih interesov so dopustile, da se nam je gospodarstvo že skoraj sesulo, da je veliko preveč ljudi ostalo brez dela, da naši mladi strokovnjaki ne najdejo dela doma in kar je dolgoročno gledano nemara najhujše, da naše nacionalno premoženje nekontrolirano in nezakonito preliaja v roke domačih špekulantov (ki so bili v glavnem privrženci prejšnjega režima in ki ta kapital praviloma nalagajo v tujini) in tujcev. Na ta način se nezadržno spodkopava temelje naši politični samostojnosti in narodni samobitnosti. Mi pa se zavzemamo za takšno lastninjenje, da se bo ohranila in v bodoče okrepila gospodarska moč našega naroda, za socialno tržno gospodarstvo, v kate- rem bosta delo in kapital enakovredna gospodarska dejavnika in v katerem bo država na osnovi široke solidarnosti vseh državljanov prevzela odločilni del skrbi za socialno ogrožene (za socialno državo torej) za popolno in učinkovito zaposlenost, za razvoj zlasti domačega podjetništva in zadružništva, za usklajen razvoj podeželja in mest. Poudarjamo dostojanstvo vsakega človeka in na tej osnovi pravico do dela in samoupravljanja, brezplačno temeljno izobraževanje, odločilno vlogo družine za zdrav razvoj družbe, odločilen pomen lastnega znanja ter kulture in narodne edentitete. Nismo proti temu, da posamezniki postanejo bogati, če je to plod njihove prizadevnosti in sposobnosti, nasprotujemo pa bogatenju s pomočjo špekulacij, prevar in izkoriščanja drugih. Z izrazom: "krščansko" poudarjamo zavezanost krščanskemu etosu in se navezujemo na slovensko krščansko socialno izročilo, ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov po svetu. Na volitvah bomo nastopili skupaj z delavsko stranko NAPREJ iz Idrije, ki nadaljuje tamkajšnjo tradicijo delavskega gibanja in Svobodno stranko, ki se Zavzema predvsem za pravično delitev ustvarjenega bogastva in svobodo mišljenja. Vabimo vas, da se nam pridružite kot član ali somišljenik. NAŠ NASLOV: Stranka Krščanskih Socialistov TOMŠIČEVA 5, 61000 Ljubljana MIO MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI NOVA OBZORJA SLOVENIJE To je geslo Mladih krščanskih demokratov na II. kongresu v Celju. Mladi krščanski demokrati iz občine Litija smo v duhu priprav na ta kongres izvolili tudi novo vodstvo. Tako je predsedniško mesto prevzela Lea Pikovnik in tako občinskemu odboru doprinesla nove moči. Prav tako smo v odbor izvolili novega podpredsednika, tajnika in dva člana odbora. Obenem smo imeli med seboj čast gostiti predsednika OO SKD Litija in kandidata za državni zbor - ing. Martina Hostnika. Iz pogovora smo izvedeli marsikakšno zanimivo informacijo v zvezi z volitvami. Med drugim smo sprejeli sklep, da bomo volili SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRATE, ker: - so bili krščanski demokrati prvi, ki so opozorili na problematiko mladih in zahtevali izboljšave na tem področju - so edina stranka v občini, kjer mladi lahko ustvarjalno razvijamo svoje talente - so Slovenski krščanski demokrati mlada in neobremenjena stranka, kjer imajo ustrezno mesto tudi mladi Ker se mladi vidimo prav v programu SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV, bomo volili ZA SREČNO SLOVENIJO. Mladi krščanski demokrati, občinski odbor Litija SE ENKRAT 0 MLADINSKI PROBLEMATIKI Mladi krščanski demokrati smo že v spomladanskem delu letošnjega leta, pred sprejetjem občinskega, proračuna dali pobudo o ureditvi statusa mladih oz. njihovih interesnih organizacij. Da se je proračun sprejel, je bil dan pogoj, da IS občine Litija skliče sestanek o mladinski problematiki z vsemi zainteresiranimi. Očitno pa je vsa stvar ostala le pri obljubah in do mladih ostaja ignorantski odnos. Še manj pa je IS občine Litije do tega, da se na tem področju kaj konkretnega naredi (vse tako kaže). Zato apeliramo na vse stranke in poslance, da končno "pritisnejo" na IS občine Litija, da le ta vendarle naredi nekaj tudi za prihodnost. Saj vendarle pravite: NA MLADIH STOJI! Upamo, da jim boste to tudi omogočili. Mladi krščanski demokrati - občinski odbor Litija STRANKE SPOROČAJO OKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Ker se letošnje volitve nezadržno bližajo, je treba pohiteti s predvolilnimi aktivnostmi. Volivce moramo čimprej seznaniti s kandidati v državni zbor. SDSS - predsedstvo Litija - predlaga za poslanca v omenjeni zbor g. Andreja Levičnika. NAŠ PROGRAM JE KRATEK IN JASEN Obrazložitev je enostavna, saj je znano, da ima g. Levičnik kot generalni direktor RSC Slovenije velike zasluge za ureditev in asfaltiranje občinskih cest na območju občine Litija. Sicer stanuje v Ljubljani, vendar večino prostega časa preživi v svoji skromni počitniški hišici v Gradišču nad Litijo. Menimo, da smo predlagali najprimernejšega kandidata in prepričani smo, da nam bo kot naš človek z ogromnimi izkušnjami, kot strokovnjak in človek, ki pozna vso problematiko v naši občini in kot strokovnjak, ki ima velik vpliv v slovenskem prostoru, še veliko koristil pri nadaljnjem reševanju gospodarske problematike v občini. Sicer pa se bo naša stranka - SDSS - zavzemala za naslednje cilje: - V naslednjih štirih letih bomo zagotovili takšno dinamiko razvoja gospodarstva, da bo omogočila sprotno zaposlitev celotne letne generacije (24.000) novih iskalcev zaposlitve v Sloveniji. Sedanje spanje brezposelnih (101.000) v naši državi bomo omilili z organizacijo javnih del, z uvedbo dveh izmen, z davčnimi olajšavami za odpiranje novih produktivnih delovnih mest in z omejitvijo zaposlovanja tujcev. - Na področju pokojnin bomo zagotovili tako rast, ki bo najmanj usklajena z rastjo plač. - Na področju stanovanjske politike bomo podpirali lastninska stanovanja, zadružno stanovanjsko gradnjo in prenovo stanovanjskega sklada. - Večji poudarek bomo namenili družini in družinski politiki. - Šolstvo in štipendiranje bo imelo tako mesto, da bomo na tem področju dosegli raven znanja, ki bo primerljiva z ravnijo v zahodnoevropskih državah. - V zdravstvu se bomo zlasti zavzeli za to, da bomo zagotovili osnovno zdravstveno varstvo vsem državljanom, zavarovalniški način plačevanja storitev pa ne bo vnašal razlik med zavarovanci v osnovnem zdravstvenem varstvu. Vsem zaposlenim bomo zagotovili v primeru bolezni nadomestilo, ki ne bo nižje od zajamčene plače. - Varstvo okolja bo v našem programu pomembnejše področje kot do sedaj. Naš volilni manifest je kratek, jasen in zbuja zaupanje. Če so njegovi cilji tudi vaši, podprite na volitvah kandidate stranke z vrtnico - socialdemikrate. Ker je program konkreten, ga boste lahko sproti preverjali nas "držali" za besedo. Skupaj ga bomo zagotovo uresničili. Prišel je čas, ko lahko zaživimo bolje. SDSS - Litija SVEZA KRIV POLITIKI ZA BLAGOSTANJE V ZDRAVEM OKOLJU Kandidatka ZELENIH LITIJE za Državni svet je MARIJA KLUN, direktorica KZ Gabrovka Dole - Presad. Že več let uspešno vodi podjetje. Njen poglavitni projekt je BIO hrana, torej proizvodnja pijač oz. hrane, ki bo biološko neoporečna, zdrava. Je poznavalka tistih problemov, ki nas najbolj pestijo - ekonomije in varstva okolja. Z njeno izvolitvijo bo veliko pridobila Slovenija in z njo vred tudi naša občina. O njeni prodornosti tudi ni dvoma, trdijo tisti, ki jo malo bolj poznajo. In kaj bo najprej storila, ko ho izvoljena v državni parlament? Predlagala bo, da Slovenija sprejme svojo lastno zakonodajo v celoti, da ne bomo več uporabljali del zakonov Jugoslavije, ki je ni več. Obenem pa bo predlagala, da Slovenija sprejme zakone, s katerimi se bomo uveljavili v mednarodnih standardih. (M. B.) Kandidat ZELENIH LITIJE za Državni zhor je Nace Šteferl, uspešen podjetnik iz Litije. Ljudje ga dobro poznamo, saj je tudi podpredsednik občinske skupščine in predsednik litijske obrtne zbornice. Da dobro pozna gospodarsko in finančno politiko, ni dvoma; na tem področju je za njim kopica rezultatov in uspehov. In kaj nas v naši občini najbolj žuli? Ravno gospodarska in finančna problematika, da o varstvu okolja ne govorimo, saj je danes nujno povezovanje ekonomije in ekologije. In kaj bo najprej storil, ko bo izvoljen v državni parlament? Predlagal bo, da Slovenija stopi na pot pospešenega gospodarskega razvoja, ki bo ustvarjal nov kapital in da se bo to tudi poznalo pri vsakdanjem življenju ljudi, vendar ne na račun degradacije okolja. (M.B.) ^Hliiiilj ZDRUŽENA LISTA KANDIDATI ZDRUŽENE LISTE Na volitvah v državni zbor bodo SDP Slovenije, Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev in Social-demokratska unija nastopile s skupnimi kandidati na Združeni listi. V litijskem volilnem okraju je kandidat združene liste Stane UPELJ, upokojenec iz Jevniee, znan kot uspešen predsednik Zveze društev upokojencev Litija. Pri tokratnih volitvah je potrebno vedeti, da bodo volitve pokazale pravo voljo volilcev le, če bodo volilci vedeli kakšno vlogo ho imel njihov glas pri ugotavljanju rezultatov. Volilec mora vedeti, daje njegov glas predvsem glas stranki in ne posameznemu kandidatu. Glasovi z veh volilnih okrajev se združujejo v enoti in šele če je lista v celotni volilni enoti dobila 1/11 vseh glasov, tej listi pripada en poslanec. Zato bo glas za kandidata Združene liste obenem tudi glas za ostale kandidate liste v tej enoti, pa tudi izven nje. Tako boste s svojim glasom v tej enoti lahko pripomogli k izvolitvi: prim. dr. Vasilija Ceraja iz Ginekološke klinike v Ljubljani, dr. Mateje KOŽU1 l-NOVAK - direktorice Inštituta za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, dr. Leva Krefta, profesorja na ljubljanski Univerzi in prodornega poslanca v Rep. skupščini, in dr. Maksa Tajnikarja - ministra za malo gospodarstvo. Pri volitvah v državni svet pa združena lista podpira kandidaturo Aleša Ocepka, 33 letnega dip. agronoma in direktorja arboretuma Volčji Potok. Kandidata za državni zbor Staneta UPIJA smo poprosili še za kratek pogovor. Kako ste se odločili za nastop na volitvah? V politiko sem prišel preko delovanja v društvih upokojencev. Leta 1983 sem se upokojil in se takoj vključil v delovanje Društva upokojencev Litija. Tam so me zadolžili, da pomagam ustanoviti Zvezo društev, kar smo v naslednjem letu tudi storili. Z delom v društvih in zvezi sem spoznal probleme upokojencev pa tudi vseh prebivalcev naše občine. Pokojnine v občini Litija so na 43. mestu v republiki, za nami so samo še nekatere vzhodno-štajerske občine. fPodobno je tudi z osebnimi dohodki v naši občini. Tudi zdravstveno stanje naših upokojencev je izredno slabo. Zaradi tega sem pričel razmišljati k;iko pritegniti upokojence v športhd rekreativno dejavnost. Zamisel o tednu športa sem predstavil organom zveze, ki so jo z navdušenjem sprejeli. Tako smo letos že šestič organizirali teden upokojencev, prireditev pa sedaj dejansko traja že 14 dni. V kakšnem letu od zadnjih volitev smo postali izredno razočarani nad politiko, ki jo je vodila takratna Peterletova vlada. Spraševali smo se kaj storiti, da bi zaščitili svoje lastne interese, nekateri so predlagali organiziranje protestnih shodov, drugi smo bili za politično oraniziran-je. Tako sem junija 1991 že sodeloval na ustanovnem zboru Demokratične stranke upokojencev, isti mesec pa smo področno organizacijo ustanovili tudi v občini Litija. Moje delovanje je bilo vedno usmerjeno v reševanju konkretnih problemov. Glavna naloga je bila zaščititi materialni položaj upokojencev, zato sem se z. velikim veseljem lotil dela v komisiji za pripravo zakona o po-kojninsko-invalidskem zavarovanju, liil sem tudi predsednik te komisije. Da poseženi v volilno bitko sem se odločil na podlagi predlogov s terena in soglasne zahteve vodstva stranke, da kandidiram. V kolikor boste izvoljeni v državni zbor, /.a katere cilje se boste zavzemali? Predvsem se zavzemam za socialno državo, ki bo zagotovila zmanjšanje števila brezposelnih, pošteno plačilo za pošteno delo ter takšne pokojnine in invalidnine, ki bodo zagotavljale preživetje in ne le umiranje na obroke. Zavzemam se za popolno in prezplačno zdravstveno varstvo vseh zaposlenih, upokojencev in invalidov in tistih ki so brez. svoje krivde nezaposleni. V državnem zboru bi se zavzemal za tak komunalni sistem, ki bo po volji ljudem, ne pa da se jim vsiljujejo neživljenjske rešitve. Slovenija potrebuje mir, napredek in prekinitev medsebojnih obtoževanj, kdo je bil na levi in kdo na desni strani hudournika II. svetovne vojne. Ta vprašanja prepuščam zgodovinarjem, moj pogled pa je usmerjen naprej v bodočnost. Zavzemam se za resnično brezplačno šolanje na osnovni in srednji šoli, študentom na višjih in visokih šolali pa naj se omogoči najetje ugodnega posojila, saj se zavedam, da edino s pametjo in razvojem lahko napredujemo. Tudi sam imam tri vnuke in ni mi vseeno, kakšna bo njihova preihodnost. Zavračam misel, da bi šele čez 5 - 10 let dosegli raven kulturnega preživetja. To se mora zgoditi takoj! Hvala lepa za pogovor in veliko uspeha na volitvah! S.T. ZELENI LITIJE BOMO V PREDVOLILNEM BOJU NASTOPALI SAMO S SVOJIMI PROGRAMI, KI SO NAM KN-JKNI IZKLJUČNO OHRANJANJU ZDRAVEGA, LEPEGA IN NARAVNEGA OKOLJA. NE BOMO IZRABLJALI SLABOSTI DRUGIH, NITI NE BOMO SODELOVALI V UMAZANIH IGRAH, KI SE IGRAJO PRED VOLITVAMI. ZAKAJ LAHKO ZAUPATE ZELENIM? Res je, da ZELENI v Sloveniji nismo (zaradi preglasovanja v skupščini!) uspeli realizirati prav vseh projektov, med drugim tudi ne uveljavitve zakona o referendumu za zaprtje jedrske elektrarne Krško, pričakovanega očiščenja Save in preprečitev nadaljevanja gradnje HE Golica; toda v dveh letih sodelovanja ZELENIH v parlamentu je Slovenija na področju varstva okolja zaradi aktivnosti ZELENIH (navajamo del): " zagotovila večjo naravovarstveno preventivo, ~ zaustavila trende onesnaževanja okolja, posegi v okolje so poslali prijaznejši in obzimejši, ~ ustavila negativne trende pretekle energetske polilike, ■ pripravila sonaravno strategijo Slovenije. ... in v litijski občini? Tudi za občino Litija velja, da ni bilo realizirano prav vse iz programa varstva okolju, saj so bile po sredi predvsem denarne težave, delno pa tudi dejstvo, da je "Čez noč" težko uveljaviti sodobno ekološko aktivnost na vseli področjih. Vendar pa se je v občini Lilija zaradi aktivnosti ZBLNIH izvedlo tudi več nalog: ~ sprejetje bil nov odlok o ravnanju Z odpadki, " v zaključni fazi je strokovna študija 0 primernosti lokacije za deponijo komunalnih odpadkov, ■ izdelan je bil koncept ravnanja /. odpadki, - organizirana strokovna ekskurzija z ogledom modeme deponije komunalnih odpadkov v Tinjah v Avstriji, - odlagališče komunalnih odpadkov v Pbnovičah je s pogodbo oddano v upravljanje in vzdrževanje in s lan bistveno bolje vzdrževano, " očiščenih je bilo nekaj divjih odlagališč odpadkov, " nameščeni so bili dodatni kontejnerji za odpadke na mestih, kjer so se pojavljala divja odlagališča, " nameščenih je bilo 12 zabojnikov za ločeno zbiranje stekla in 15 zabojnikov za ločeno zbiranje papirja, ~ izdelani so bili štirje strokovni predlogi za varovanje vodnih virov (Sava, DragovŠek, Lelič vrh, Kostrevuica), ■ občina odslej pri izdaji dokumentacije za uvajanje novih dejavnosti izdaja tudi ekološka mnenja, " iz starega mestnesga jedra je bil umaknjen avtobusni promet, - dokončno je planirana varianta obvozne magistralne ceste preko Konja, " uveden je bil poskusni sistem zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru za del Litije oz. Gradca, ■ izvedeni sta bili dve veliki akciji zbiranja kosovnih od|xidkov, - očiščeni so bili bregovi reke Save, - v osnutku je pripravljen odlok o zavarovanju reke Save z obrežno vegetacijo in sipinami za naravno dediščino, " sprejel je bil nov odlok o varovanju virov pilite vode, " oblikovana je bila samostojna inšjtekcija za komunalno, vodno in cestno gospodarstvo, " z urejanjem cvetličnih gred in parkov dobiva Litija lepšo podobo, - zaustavljene so bile nekatere nameravane investicije, ki bi jiov-zročile ekološko škotlo, - sprejetje bil sklep o vključitvi novtfa območij občine v org;uiizira-no zbiranje in odvažanje odpadkov, " pri sprejemanju prostorskih dokumentov je močno prisoten ekološki faktor, - v občini je bila na splošno zaustavljena nadaljnja degradacija okolja. " občinska skupščina je sprejela informacijo o stanju okolja in aktivnostih, ki jih izvaja na tem področju, kar predstavlja pravzaprav temeljni dokument za ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, ■ ljudje so na splošno dobivali od ZELENIH ustrezno pomoč zaradi prizadetosti od onesnaženega okolja.. ZELENI LITIJE ZA CISTO SAVO Zeleni Lilije so organizirali javno tribuno in obravnavali problematiko Save. Litija in ostali kraji ob tej reki so namreč vseskozi v preteklosti bili močno navezani na dejavnost v zvezi s Savo. Nenazadnje je bila do pred dvajsetimi leti Sava tudi nadvse primerna za kopanje, Zadnjih dvajset let je bilo stanje katastrofalno, saj je bila reka v tretjem kakovostnem razredu, pa tudi dmgi posegi so Savo močno prizadeli, zlasti pretirano črpanje sipin, zidanje obrežnih zidov itd. Vendar pa je Sava v zadnjem času spet postala nekoliko lepša, letos je bilo spet celo primerna za kopanje! V glavnem na račun prenehanja proizvodnje celuloze v Goričanah in splošnega zmanjšanja industrijske proizvodnje gorvodno ob Savi. Litijski Zeleni so opozorili predvsem na dejstvo, da Sava v Litijo še vedno priteče preveč umazana in da tudi iz Litije ne odteče nič boljša, saj mesto nima nobene čistilne naprave za komunalne odplake, največji delež, k onesnaževanju pa prida industrija, ki v Savo spušča mnogo preveč onesnažene vode, pri tem je bilo največ razprave okrog Industrije apna v Kresnicah in Usnjame v Šmartnem. Javne tribune so se udeležili tudi dr. DUŠAN PLUT, predsednik Zelenih Slovenije, dr. PETER TANCIG, preds. sveta Zelenih Slovenije in minister za raziskovanje in znanost, dr. BOŽIDAR VOIJČ, minister za zdravstvo in socialno politiko mag. MITJA BRICELI, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije. Najavni tribuni sta se predstavila s svojimi pogledi na bodoči razvoj Slovenje tudi kandidata Zelenih Litije za Državni zbor in Državni svet - NACE ŠTEFERL in MARIJA KLUN. Martin BRILEJ STRANKE SPOROČAJO VABILO SDP Slovenije - Občinska konferenca Litija vabi vse občane, da se udeleže javne tribune "TELEVIZIJA SLOVENIJA - POLITIČNE STRANKE -GLEDALCI" ki bo v sredo, 2. decembra 1992 ob 18.00 uri v sejni sobi SO Litija, Jerebova 14. Javne tribune se bosta udeležila dr. Slavko SPLICHAL -dekan Fakultete za družbene vede v Ljubljani in priznan strokovnjak za področje sredstev javnega obveščanja in Lenart ŠETINC - predstavnik SDP v svetu RTV. SDP SLOVENIJI Slavko Splichal Lenart Šetinc Na tribuni bomo skušali odgovorili na nekatera odprta vprašanja: - je televizija preveč pod vplivom političnih strank? - ali so upravičene zahteve po politični razdelitvi Lin II. programa televizije? - ali je televizija monopolna? - kakšen naj bo odnos med javno in komercialno televizijo? - kakšen je sploh še vpliv gledalcev na program? Vabimo vse občane, da se tribune udeležijo in na njej tudi sami postavijo kakšno vprašanje oz. povedo svoje mnenje! Vabljeni SDP SLOVENIJE, Občinska Konferenca LITIJE SvS VOLILCEM SE PREDSTAVLJA SVOBODNA STRANKA - SVS V volitvah za državni zbor 6. decembra 1992 nastopamo s skupno listo: Krščanski socialisti - Delavska stranka Naprej - Svobodna stranka. Delovanje Svobodne stranke - SVS je nenasilno in ustvajalno. Glavno prizadevanje Svobodne stranke - SVS je v smeri prvične razdelitve ustvarjenega narodovega in svetovnega bogastva ter v smeri svobodnega razmšljanja in svobodnih odočitev svobodnega človeka. Svobodna stranka - SVS je na pobudo državljanov in državljank Slovenije že izvedla množične akcije za urejenost šolstva, prometne infrastrukture itd. Posebej želi SVS - Svobodna stranka omogočiti aktivno sodelovanje in afirmacijo dosedanjim v družbi politično zapostavljenim skupinam: ženskam, revnim in invalidom. Zato ima SVS - Svobodna stranka na svojih kandidatnih listah izmed vseh strank največje zastopanost ženske populacije. V sodobnem svetu prevladuje v gospodarstvu trg. To je tekma ponudbe in povpraševanja. V tem boju, kije v kreativnem smislu pozitiven, je treba upoštevati dejstvo, da vsi ljudje v njem ne sodelujejo z enakimi izhodiščnimi možnostmi. Zato se Svobodna stranka - SVS zavzema za telesno in duševno prizadete ter za vse tiste, ki si niso mogli ali zmogli pridobiti ustreznega znanja in zaposlitve. Svobodna stranka - SVS se zavzema za socialno državo, ki temelji na: - upoštevanju svetovno deklariranih človekovih pravic; - uravnoteženi davčni politiki, ki omogoča državni in posamični gospodarski razvoj ter trdno socialno moralno hrbtenico; - konkretnem in ustvarjalnem odnosu med nosilci kapitala inj sindikati; - državnem lastništvu nad očitnimi monopoli; - brezplačnem zdravstvu in šolstvu; - državni podpori vsem človekoljubnim organizacijam, ki skrbijo in pomagajo marginalnim skupinam in ljudem v stiskah; - zaščiti državne in kulturne dediščine, Program in delovanje Svobodne stranke - SVS je namenjeno vsem slojem in vsem ljudem dobre volje, zato pričakujemo na volitvah množično podporo naših članov, simpatizerjev in ostalih državljanov Slovenije. Volilkam in volilcem pa obljubljamo, da bomo izpolnili njihova pričakovanja, saj bomo pri oblikovanju vlade angažirali vse najsposobnejše in najbolj požrtvovalne ter osebno poštene ljudi iz Svobodne stranke - SVS tako iz domovine, kot tudi iz zamejstva, pa tudi druge posameznike, ki se bodo sposobni predstaviti s kvalitetnimi programi. NE BODITE MALODUSNI DO VOLITEV!! PRIDITE KOT SVOBODEN ČLOVEK, SVOBODNE MISLI IN SVOBODNE ODLOČITVE! SVOBODNA STRANKA - SvS MI HOČEMO, MI ZMOREMO Za državni svet je skupni kandidat koalicije nevladnih strank za 2 volilno enoto g. ERVIN ANTON SCHWARZBARTL, ki ga podpiramo tudi krščanski demokrati Litije. SE VEDNO VERJAMEM Verjamem in zaupam ljudem, verjamem in upam v poštenje, resnicoljubnost, pravičnost, demokracijo; verjamem, da lahko premagamo čas, ki nam ni bil naklonjen. Tako sem pisal in mislil ob prvih demokratičnih voitvah, tako pišem in mislim danes. Od tedaj se je mnogokaj zgodilo, več kot smo pričakovali pa tudi manj, kot smo se bali. Ali ni takšna ugotovitev vzpodbudna? Ali ni to jamstvo, da boj za demokracijo in drugačne odnose med državljani, ni bil zaman? Z zadovoljstvom se spominjam tudi svojega deleža, ki sem ga lahko prispeval po volji ljudstva - volilcev, ko so me na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 izvolili v republiški parlament in za "župana" občine Domžale kot krščanskega demokrata. Ni me sram ničesar, kar sem rekel v času pred volitvami in ne tega, kar sem storil in zagovarjal po volitvah. Zavedam pa se, da bi marsikaj naredil danes drugače, bolj umirjeno, manj hrupno, z več strpnosti, boh; prevdarno in tako pravočasno prprečil nejevoljo prizadetih, ki prvi trenutek niso dojeli globjega in dolgoročnega pomena mojih prizadevanj. Morda je to posledica neznanja političnega začetnika, entu-ziazma in zanesenjaštva, morda osebnega prepričanja, da je dobro razumljeno samo po sebi, ali celo izkustvo nezaupanja do prejšnega režima... Ne vem. Vsekakor so mi pridobljene izkušnje republiškega poslanca in občinskega "župana " dale tudi mnogotere napotke kako zagovarjati interese različnih družbenih skupin občanov in državljanov ter širše regije. Ne tako, da bi se borili za sedež volilne enote ali stališča zgolj svoje stranke, ampak tako, da bi zadostil poštenim in dobronamernim interesom večine, uveljavil komparativne prednosti, ki jih neka zaključna gospodarska in geografska celota omogoča in zagotovil čim enakomernejši razvoj vseh prebivalcev in vsem območjem OSREDNJE SLOVENIJE. Čeprav obremenjeni vpijejo in zganjajo hrup ter se prilagodljiva ozirajo in razgledujejo, kje je politična premoč, stanovitni vztrajamo, ker naše odločitve izhajajo iz etične moči in etičnih načel evropske civilizacije. Zame so bila etična načela vedno: zakonitost, uravnoteženost in osebna vest. ZAKONITOST kot konvencija možnega pa ni zgolj spoštovanje sprejetega, ampak predvsem sprejemanje poštenega. Zato pri sprejemanju zakonov v parlamantu in odlokov Skupščini občine nisem zasledoval toliko pravne skladnosti kot hotenja po pošteni in ne samo pravni državi. URAVNOTEŽENOST kot modrost odločanja je eiično načelo nepristanosti, ki ne daje prednosti Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija podpira kandidaturo gospoda Ervina - Antona Schvvarzbartla za državni svet republike Slovenije. enemu zaradi politične pripadnosti, ampak zaradi vključenosti večine in dolgoročne koristnosti čim širšemu sloju državljanov. OSEBNA VEST pa je merilo kulture in samoobvladovanja posameznika, poštenja do okolja in samega sebe. Upam si trditi, da sem v času, ko mije bila zaupana politična funkcija poslanca in "župana" le malokdaj zatajil zgornja načela in sem prav zato ravnal, morda koga kdaj tudi prisiljeval, predvsem pa glasoval večkrat tudi v nasprotju s pričakovanji svoje stranke ali somišljenikov. In ni mi žal, ker so moje odločitve in ravnanja izhajala iz etične moči osebnega ponosa, jasne vizije, potrpežljivosti, vztrajnosti in načel pluralnosti za vsakogar, ki je potreben ZAŠČITE, ki smo mu dolžni SLUŽITI in zanj SKRBETI. Prepričan sem, da lahko še pomagam, ker so trenutna stihijnost, neučakanost in konfuznost odločanja v slovenskem parlamentu posledica ali'blokad tistih, ki želijo ohraniti stari sistem v preobleki demokratičnosti, ali prevelike vneme po spreminjanju drugih, ki izhajajo iz prepričanja, daje možno vrednostne sodbe in vrednote spremeniti "čez noč". Zato moremo biti zadovoljni, ker smo z novo ustavo dobili tudi državni Svet, ki bo s svojo večjo preudarnostjo in z večje "oddaljenosti" od realnih problemov družbe, lahko boj smotrno oceljeval, kaj je za državo dobro in kaj slabše. Ker je bilo veliko doseženega in ker je še več stvari komaj na pol poti do uresničitve in uveljavitve, sem prepričan, da bi bilo prav še enkrat zaupati usodo naroda preudarnim, poštenim in resnicoljubnim, kot so ljudje to že storili na prejšnih volitvah, ko so se izrekli za DEMOS. Vem in verjamem, da demokracijo predstavljajo različne stranke, ker edino tako se lahko dobro uveljavi. So pa posamezniki, ki demokracijo ovirajo. Zato nikoli nisem zaupal ljudem, ki zavajajo volilce s spreminjanjem imen strankam, ali jih razbijajo. Tudi ne tistim, ki se prilagajajo, menjajo stankarsko pripadnost in gradijo na obljubah, ali pa se zgolj borijo za oblast z namenom, da si zavarujejo v preteklosti priborjene privilegije, ali uveljavijo nove v svojo korist, pri tem pa se sklicujejo predvsem na pragmatičnost in pozabljajo na okolje, človeka, njegovo dostojanstvo, moralo in vest. Ker sta med poštenimi volivci posebno morala in vest, ta dva najvišja človeška razsodnika med dobrim in slabim, še vedno živa in prisotna, ne dvomim, da boste znali prav izbrati. Republiški poslanec, domžalski župan in kandidat za svetnika v državni Svet: Mag. Ervin-Anton Schwarzbartl dipl. ing nova delovna mesta, živahno podjetništvo, spremembo izobraževanja, cenejšo državo, kmetijstvo, urejeno okolje. Človek, ki združuje. Program Aleša Ocepka, 33-letnega diplomiranega inženirja agro- nomije, direktorja Arboretuma Volčji Potok. Direktorja, ki je v 4 letih povezal bogastvo tradicije z obetavno prihodnostjo. Neodvis- nega kandidata za poslanca v državnem svetu. Čeprav je neod- visen, njegovo kandidaturo podpi- rajo različne stranke LDS, SSS, Združena lista (SDP, Delavska Stranka. SDS in DSU) in DS. Ocepek Koliko napačno zastavljenih delovnih mest je v slovenskem gospodarstvu? Z ambicioznimi in ekonomsko skrbno načrtovanimi programi jih lahko spremenimo v učinkovita in upravičena. Koliko nepotrebnih gromozanskih projektov nam bo propadlo, ker ne vidimo posebnosti in prednosti majhne Slovenije? Poiščimo manjše projekte, spodbudimo podjetništvo in ga utemeljimo na znanju, ne na mešetarjenju. Koliko napačno izobraženih ljudi bo iskalo svoj kruh, ker ne vemo kaj potrebujemo? Naj bo izobraževanje bolj prilagodljivo, naj se usmeri k jasnim, konkretnim ciljem. Kolikokrat se bomo še pogovarjali, da je država predraga? Spremenimo jo. Naj bo bolj strokovna, bolj racionalna, cenejša. Koliko kmetij bo še propadlo, preden bomo spoznali, da mora razvoj kmetijstva podpirati tudi država? Naj mu prizna splošen, strateški pomen! Kolikokrat nam bo ob novih razkošnih objektih zmanjkalo denarja za ureditev krajine ob njih in bo velika naložba ostala le sračje gnezdo? Naj bo urejeno okolje temelj slovenskega turizma, naj bo vir novih zaposlitev in razvoja. IZ KRAJEVNIHSKUPNOSTI OBČINE LITIJA OBČINSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA SPREMLJAVO PRIPRAVE IN SPREJEMANJA PROSTORSKO IZVEDBENH AKTOV JE ZAČELA S SVOJIM DELOM JURIJU HUMARJU SO ODKRILISPOMINSKO PLOSCO Župnija Primskovo je letos že tretje leto zapored organizirala Humarjevo nedeljo, v spomin na svojega nekdanjega župnika in "čudodelnika", kije tu deloval od leta 1876 do smrti leta 1890. Znan je bil po tem, da so mnogi bolniki z domovine in tujine prihajali k njemu iskat pomoči in vsem je nesebično pomagal. Letošnja slovesnost, ki je zaradi izredno lepega vremena zadnjo oktobrsko nedeljo privabila nad 400 ljudi od blizu in daleč, seje začela s slovesno mašo v župnijski cerkvi. Vodil jo je stiski opat, dr. Anton Nadrah, z njim pa sta somaševala še domači župnik in 88-letni biseromašnikTomaž Holmar, ki župnikuje na avstrijskem Koroškem. Stiski opat je v svoji pridigi predstavil Jurija Humarja kot duhovnika, kulturnega delavca in "zdravnika" s čudežno močjo. Svečanost seje nadaljevala pred vhodom v cerkev, kjer je Humarjeva daljna sorodnica Marta Slak odkrila spominsko ploščo, blagoslovil pa jo je opat Nadrah. Poleg nagovora krajana Cirila Slaka je odkritje popestril še župnijski zbor s pesmino Slovenec sem, za zaključek pa so zapeli vsi prisotni. Tudi tokrat so se domačini izkazali kot zelo gostoljubni ljudje, saj so vsem, ki so prišli ta dan počastit Humarjev spomin, postregli s pecivom, kavo in novim moštom. Župnik, prof. Pavle Šporn, ki je slovesnost pripravil, se zelo trudi, da bi praznovanje Humarjcve nedelje postalo tradiconalno. Dosedanje tri svečanosti dokazujejo, da Primskovljani mislijo resno in da nas bodo čez leto dni povabili na četrto srečanje. Miha Ovnik Stiski opat dr. Anton Nadrah blagoslavlja spominsko ploščo duhovniku, kulturniku in zavednemu Slovencu Juriju Humarju. (Foto: Miha Ovnik) Izšel je stenski koledar z dvanajstimi grafikami avtorja Pavla Smoleja, na katerih je upodobljeno nekaj tipičnih motivov in posebnosti iz litjske občine. Koledar lahko kupite ali naročite v PAPIRNI GALANTERIJI A. Jovano-viča na Valvasorjevem trgu 9a v Litiji, telefon (061) 881-843. Podjetniki in obrtniki! Koledar je tudi uporabno novoletno darilo, s katerim lahko izkažete pozornost svojim znancem in poslovnim partnerjem. Nudimo vam dotisk logotipa, podatkov o vaši dejavnosti, ali reklamno sporočilo, kar bo omogočilo vaso nevsiljivo prisotnost vse leto pri vsakem, kateremu boste koledar podarili. Krajevna skupnost Šmartno ZANIMANJE ZA UREDITVENE NAČRTE KRAJA V mesecu oktobru je bil razobešen načrt nove ureditve mestnega jedra in obvoznic Šmartna. Odziv Šmarčanov na zboru krajanov, kjer so o tem razpravljali, je presegel vsa pričakovanja organizatorjev javne razprave. Izkazalo seje, da se krajani zelo dobro zavedajo občutljivosti posegov v prostor, kjer so številni razpravljalci pokazali s tehtnimi pripombami na izdelani osnutek. Največ zanimanja je bilo za načrte prepotrebnih obvoznic. Enotno mnenje vseh navzočih je bilo, da so izdelovalci načrtov premalo upoštevali mnenja, predloge, pripombe in pobude, ki jih je na prvotni osnutek načrtov že podala krajevna skupnost. Izgradnja obvoznic bo za dolgo obdobje v prihodnost dajala pečat izgledu, funkcionalnosti in razvoju kraja. Zaradi tega moramo pri načrtovanju misliti na prihodnost in stvari obravnavati kompleksno. Največji poudarek mora biti na čim bolj smotrni izrabi našega omejenega prostora in istočasno čim bolj funkcionalnim rešitvam ureditve Šmartna. Odgovornost vseh, ki zdaj in tu rešujemo probleme prostorske ureditve šmartna, ki niso nastali danes in jih tudi ne rešujemo samo za jutri, je izredno velika. Večina se tega zaveda, najbolj pa se morajo zavedati tisti, ki so za to najbolj odgovorni. Potrebno sije vzeti dovolj časa, imeti dovolj volje in znanja ter sodelovati z vsemi, ki jih reševanje tega probhlema kakorkoli zadeva, da pridemo do najboljših rešitev. Vedeti moramo, da izgradnja obvoznic ni pomembna samo za Šmartno in Šmarčane. Rudi Vidic TURIZEM - DONOSNA DOPOLNILNA DEJAVNOST Če imate lepo urejeno kmetijo, ste ravno pravšnji, da se lotite tudi turizma. Kar nekaj jih je, ki nosijo to misel v sebi, hkrati pa se jim poraja dvom v donosnost te dejavnosti. Če znate poprijeti za delo, naj vsa ne bo strah. Tako pravi kmet Koroša iz Šentanela na Koroškem, ki se s turizmom ukvarja že vrsto let. Izračunal je, da ima prenočišča, kije zasedeno 100 dni v letu, enak dohodek kot od krave, za katero skrbi 365 dni v letu. Obiskovalcev ne manjka, čeprav je daleč stran od večjih mest. Privablja jih predvsem z dobro domačo kuhinjo. Vse, kar na njegovi turistični kmetiji ponujajo gostom, je pridelano doma. Zavrača izraz kmečki turizem in ga prepušča tistim, ki šepajo v kvaliteti. Turistična vas Šentanel je zelo znana. Po urejenosti jo naša Spodnja Slivna prav gotovo prekaša, le da tu vrata domačij ostajajo za obiskovalce zaprta. Prav tako so postala vabljiva Mala Sela. Asfaltna cesta jih je približala in naredila iz njih prav prikupen zaselek. Pri Selanovih pa so že znani po prijaznosti in dobn kuharici. Tudi na Mačkovcu bi bilo prijetno posedeti v senci pod lipo ob častitljivo stari kamniti mizi. Le majhen sprehod skozi gozd in že smo na Kleniku ob povečani kopiji situle. Tu skoraj ne mine dan brez turistov, ki bi se še kako radi okrepčali pri Gašperetovih. Bližina Ljubljane in kulturno zgodovinske znamenitosti so prednosti, o katerih lahko kmet Koroša samo sanja. Vendar on zna. Kaj pa mi? Se bo kdo sklonil in pobral iz zlate jame, ki jo je odprl projekt Vače 81? Milka Rogelj PROTI JEDERSKEMU ODLAGALIŠČU V OBČINI LITIJA Republiška vlada intenzivno išče možne lokacije za odlagališče jedrskih radioaktivnih odpadkov. Med možnimi lokacijami se je pojavila tudi občina Litija. Slovenski krščanski demokrati s tem obveščamo občane, obenem zagotavljamo, da bomo storili vse, da jedrska odlagališča v litijski občini ne bo. Naša občina je že brez tega preobremenjena z divjimi odlagališči, ki čakajo na sanacijo. Litija spada med potresna območja, zato je možno proti takim posegom nastopati tudi s strokovnimi in ne samo političnimi argumenti. Slovenski krščanski demokrati-Občinski odbor Litija-ne priznavamo nikakršnih tajnih dogovorov o teh perečnih problemih brez kakršnega koli obveščanja javnosti. Vsi, ki nas v navedenih problemih podpirate, pridružite se našemu geslu: ZA ČISTO IN ZDRAVO OBČINO! SKD OO LITIJA Na pobudo poslancev občinskih zborov je Izvršni svet občine Litija koncem maja letos imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo spremljala priprave in se aktivno vključevala v sprejemanje izvedbenih dokumentov za urejanje prostora v občini Litija. Njene naloge in pristojnosti so naslednje: - sodelovanje s pristojnimi občinskimi upravnimi organi za urejanje prostora pri pripravi razpisov in oddaji del za izdelavo zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov, prostorsko ureditvenih pogojev in ostalih dokumentov za urejanje prostora, - sodelovanje v javnih razpravah in pri javnih razgrnitvah prostorskih izvedbenih načrtov - priprava strokovnih predlogov, pripomb in mnenj izvršnega sveta pri obravnavah prostorske problematike in posegov v prostor. Komisija je devetčlanska, vodi jo Marko Boltin. Do sedaj se je sestala dvakrat. Na prvem sestanku seje komisija najprej seznanila z dejavnostmi prostorskega urejanja v občini, ki že potekajo ali pa so v pripravi. Nato je izčrpno proučila problem nedovoljene gradnje na objektu Starctov trg 13 v Šmartnem. Za območje osrednjega dela Šmartna je namreč v pripravi načrt urejanja oziroma je že javno razgrnjen osnutek načrta. Razni nedovoljeni posegi v prostor pa bi lahko izničili prizadevanja za načrtno urejanje in ohranjanje tipologije gradnje na obravnavanem območju. Zato je komisija pripravila predloge za sanacijo objekta Staretov trg 13, da bi se lahko vključil v ambient prenove ostalih objektov v centralnem delu Šmartna. Ugotovljeno je namreč bilo, da je investitor z nedovoljeno gradnjo, tj. z nadzidavo in spremembo naklonov strešnih v bistvu prilagodil stavbo sosednjim objektom, kjer so bili podobni posegi že prej opravljeni. S primemo ureditvijo fasade pa bi se dala hiša kljub nedovoljenemu posegu lepo vključiti v sklop prenovljenih zgradb na trgu pred cerkvijo. Zato je bila na pobudo komisije izdelana barvna študija uličnih fasad, kar bo treba upoštevati pri urejanju objektov v tem delu naselja. Komisija je o svojih ugotovitvah in stališčih obvestila tako Izvršni svet kot tudi lastnika samega, da bo lahko njene predloge upošteval pri nadaljnji obnovi objekta. Nadalje je komisija pregledala dopolnjeni osnutek načrtov za ureditveno območje mestnega središča Litije na obeh bregovih reke Save in pripravila pripombe, ki so bile nato vključene v predlog načrtov in sprejete na skupščinskih zborih v mesecu septembru letos. Po pregledu ponudb, ki so prispele na razpisani natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika za izdelavo ureditvenega načrta naselja Gabrovka in izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje občine Litija, se je komisija strinjala, da sta najugodnejša ponudnika Beneton-projekt Zagorje in Razvojni center Celje. Z njima sta bili kasneje podpisani pogodbi za izdelavo obeh prostorsko izvedbehih dokumentov, ki se že pripravljata. Osnutki bodo javno razgrnjeni predvidoma že v letošnjem letu. Komisija je na svojem drugem sestanku v začetku meseca septembra pripravila pripombe na dopolnjeni osnutek Prostorsko ureditvenih pogojev za Graško Dobravo v Litiji. Pripombe so bile upoštevane pri pripravi predloga, ki gaje občinska skupščina na predlog Izvršnega sveta sprejela na skupni seji zborov še isti mesec. Nadalje je komisija obravnavala predlog za gradnjo prizidka k cerkvi sv. Miklavža v mestu Litija. Po temeljiti proučitvi vseh elementov so bila sprejeta naslednja stališča: - cerkev sv. Miklavža v starem jedru mesta Litija na desnem bregu reke Save ni samo kulturni spomenik s svojo zgodovinsko tradicijo, ampak opravlja svojo uporabno funkcijo in prav zaradi nje se je cerkev ohranila "pri življenju" v sedanji obliki. - Komisija se strinja z ugotovitvijo, da je glede na svojo funkcionalno uporabno vrednost cerkev na Valvazorjevem trgu premajhna. - V planskih dokumentih občine je načrtovana gradnja novega sakralnega objekta tudi na levem bregu Litije, kjer je predvideno pokopališče za mesto Litijo. - Gradnja novega pokopališča z novim sakralnim objektom je za Litijo velik zalogaj inje zaradi finančnih problemov odmaknjena za daljši čas, pomanjkanje prostora uporabnikov obstoječe cerkve pa je izredno pereče in ga je treba začeti takoj reševati. - V prostorskih izvedbenih aktih za ureditev mestnega središča je sicer predvidena širitev cerkve, vendar ta poseg ne sme v nobenem primeru "pokvariti" stare arhitekture in izgleda obstoječega objekta ter ureditve cerkvenega trga v sklopu prenove mesta. - Preveriti je treba tudi variantno možnost razširitve cerkve proti zahodu z istočasnim saniranjem oz. vklopitvijo že prej dozidanega dodatka v novi prizidek, (bližnji objekt Borova je v urbanističnih dokumentih predviden za rušenje). - Gradnja prizidka proti zahodu bi bila veliko bolj ugodna tako glede ohranitve izgleda starega dela cerkve kot tudi boljše ureditve cerkvenega trga pred vhodom na vzhodni strani, - Osnova za dimenzioniranje novega prizidka mora biti predhodna analiza potreb z ugotovitvijo, koliko vernikov ostane pri obredu izven cerkve, oziroma kakšna udeležba se v naslednjih letih predvideva ob najbolj množičnih cerkvenih praznikih in shodih. - Komisija glede samega oblikovanja prizidka ni zavzela stališč, ker je bila tema razgovora le obravnava fizičnega posega v prostor z ozirom na lokacijo in njen vliv na okolje ter prenovo mestnega središča. - "Peš coni" v prenovljenem delu mesta bodo dajali življenjski utrip ljudje, ki bodo penovljene in ohranjene objekte uporabljali, zato je treba uporabnikom cerkve pomagati in jim omogočiti, da z nujnimi funkcionalnimi posegi uporabno vrednost objekta zboljšajo ob istočasnem upoštevanju ohranjanja tradicije ter kulturne in zgodovinske vrednosti obsotječe cerkve sv. Miklavža. - Opustitev opravljanja verske dejavnosti v stari cerkvi in prenos te funkcije na novo lokacijo ne pride v poštev, novogradnja sakralnega objekta na Graški Dobravi pa naj ostane kot perspektivna rešitev glede na bodoče potrebe. Člani komisije so se dogovorili, da bodo na naslednji seji obravnavali osnutek javno razgrnjenih načrtov ureditve osrednjega dela naselja Šmartno in pripravili predloge in stališča za obravnavo na Izvršnem svetu. Občane bomo o delu strokovne komisije in o njenih stališčih obveščali v Glasilu občanov, saj je bilo tako sklenjeno na njenem prvem sestanku. Viki Šešok 12. SLOVENSKO SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN Zaključna prireditev 7. kulturnih dnevov v središču Slovenije se je zgodila 17. oktobra v Kresnicah z revijalnim koncertom dvanajstih malih vokalnih skupin iz različnih koncev Slovenije, nato pa še v štirih krajih z nastopi posameznih skupin. Revijalni koncert 12. slovenskega srečanja malih vokalnih skupin so letos organizacijsko dobro izpeljali člani KUD Kresnice. Udeležili sta se ga tudi dve skupini iz zamejstva, Kvartet bratov Smrtnik iz Kort pri Železni Kopli in ženski sekstet Slomškovega prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba ter kar dve* domači skupini: kvartet Šmar-tin iz Šmartna in Ženski sekstet iz Kresnic. Revijalni koncert sta strokovno spremljala gospoda Janez Močnik in Marko Studen, ki sta ga ocenila zelo dobro. Po njunem mnenju je to srečanje že pokazalo kvalitetno rast in jasnejušo programsko usmeritev skupin, vsako leto pa spoznamo tudi nekaj novih skupin. Poleg splošne strokovne ocene pa sta pripravila tudi podrobnejši pisni komentar nasto-pOv. Po revijalnem koncertu v Kresnicah pa je osem skupin pohitelo na nastop še v štiri okoliške kraje. Kvinteta Pomladni odmev iz Logatca in Sumus iz Ajdovščine sta imela koncert v podružnični cerkvi v Kre-sniških Poljanah, kjer sta poslušalce razveselila predvsem z narodnimi pesmimi, pevci pa so po nastopu navdušeno povedali, da so le malokje v Sloveniji peli v tako akustični cerkvi. V galeriji "19" na Kračevi domačiji v Dolskem sta obiskovalcem pripravila nepozabni večer Dekliški sekstet iz Koga in Kvartet bratov Smrtnik iz Kort. V dvorani krajevne skupnosti Velika vas-Dešen sta nastopila vokalni sekstet Dekleta iz Bukovice in kvintet Pueri cantorum - sinovi pevcev iz Tržiča. V zaselku, ki nima svojega kulturnega društva, pa tudi zelo redko kulturne prireditve, so domačini pevce sprejeli v polni dvorani nadvse hvaležno. Četrti nastop je bil v gostilni Situla na Vačah Kvinteta družine Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu in kvarteta Spev iz Škofje Loke. Ta nastop je bil od vseh najbolj "po domače" izpeljan, pa zato nič manj topel, saj so uživali vsi - pevci in maloštevilni poslušalci, večer pa se je končal, kakor tudi v ostalih treh krajih, šele precej po polnoči. R. M. POZDRAV JESENI Naša dopisnika Veronika Hauptman in Miha Ovnik nam sporočala, da je mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Litije, v katerem poje 38 pevk in pevcev, vodi pa ga zborovodkinja Lojzka Koritnik, v oktobru gostoval na Polšniku in Primskovem. Na Polšniku je sodeloval ob krajevnem prazniku; krajani so se spoininjali leta 1945, ko so se na svoje domove vrnile družine, kijih je okupator preselil v nemška taborišča . O dosežkih in uspehih v krajevni skupnostii je spregovoril predsednik Lado Ribič, v kulturnem programu pa so sodelovali še domači šolarji in moški zbor Polšnik pod vodstvom Ivana Fojkarja. VELIKA AKCIJSKA PRODAJA AVTOPLAŠČEV SAMO DO KONCA NOVEMBRA 1992 VAVTOTRGOVM M 0 T 0 C 0 M BLAGOVNICA CENTROMERKUR - LITIJA telefon: 061/882-264 Poleg nizkih cen Vam je omogočen nakup na 3 obroke s čeki in brezplačna montaža avtoplaščev pri VULKANIZERSTVU MAJORANC IZTOK Zg. Log 18, LITIJA AVTOPLAŠČI 135R-12Bcst M+S 145R-12Exact 135R-12Exact 135R-13 Exact 135R-13 Exac2.k. 145R-13TOPGRIP 145R-13Exact 145R-13TOP LIFE 145R-13TOPGRIP 135R-13Best M+S 145/70R-13 M601 155/70R-13 Exact 155R-13TOPGRIP 155R-13 HI LIFE 155R-13 TOP LIFE 155R-13 PIRELLI 155R-13 PROTECT 145R-13 PIRELLI 165/65R-13 Exact 165/70R-13 FULDA 165/70R-13 Exact 165/70R-13 Top Life 165/70R-13Top Grip 165R-13Exact 2.k. CENA Sava- 2295 SIT Sava- 3399 SIT Sava- 2860 SIT Sava- 3859 SIT Sava- 2780 SIT Sava- 3995 SIT Sava- 4095 SIT Sava- 4258 SIT Sava- 3795 SIT Sava- 3279 SIT Sava- 3466 SIT Sava- 4690 SIT Sava- 4210 SIT Sava- 3945 SIT Sava- 4495 SIT 4945 SIT - 2852 SIT - 4645 SIT Sava- 5120 SIT 6116 SIT Sava- 4465 SIT Sava- 5143 SIT Sava- 4835 SIT Sava- 3838 SIT AVTOPLAŠČI CENA 175/70R-13 Best M+S Sava- 4327 SIT 175/70R-13 Top Grip Sava- 5095 SIT 175/65R-14 Top Grip Sava- 6385 SIT 175/70R-13 Top Life Sava- 5443 SIT 175/70R-13 Exact Sava- 5233 SIT 175/70R-13 HI LIFE Sava- 4768 SIT 175/70R-13 PIRELLI - 7932 SIT 175/70R-13 Exact2.k. Sava- 4150 SIT 175/70R-13 Exact Sava- 4958 SIT 185/70R-13 Exact Sava- 5915 SIT 185/65R-14Exact2.k. Sava- 5338 SIT 185/70R-13 Top Grip Sava- 8116 SIT Na zalogi snežne verige vseh dimenzij: - GR 4 obročna grt- 3819 SIT - GR 5 obročna grt- 3889 SIT - GR 6 obročna grt- 4299 SIT - GR 7 obročna grt- 4499 SIT Prtljažniki za smuči kos- 2304 SIT Plastična korita R-4,R-5,Lada- 450 SIT Prevleke (sodobni design)- 4199 SIT ležaj Z-101 S.T.- 1999 SIT ležaj Z-101 N.T.- 2187 SIT Lamela sklopke Golf- 2148 SIT Kabli za svečke- 499 SIT Poleg navedenega še mnogo zanimivih stvari za Vas in Vaš avto! PREVERITE CENE IN NAS OBIŠČITE! SE PRIPOROČAMO! Na Primskovem pa so litijski upokojenci zapeli najprej nekaj lepih slovenskih pesmi; da pa petje ni tuje tudi najmlajšim, so dokazali domači šolarji. V drugem delu so spet zapeli gostje, na harmoniki pajili je spremljal prof. Jan- ko Slimšek Z venčkom narodnih so navdušili poslušalce, za konec pa so zapeli še Prešernovo Zdra-vljico. Z obema prireditvama so želeli nastopajoči pozdraviti prihod jeseni Po skupnem nastopu v Kresnicah so skupine Koncertirale še v štirih manjših krajih; dve sta nastopili v podružniški cerkvi v Kresniških Poljanah. (Foto: K. Šušteršič) Mešani pevski zbor litijskih upokojencev je v šoli na Primskovem poskrbel za prijetno vzdušje in navdušil tamkajšnje obiskovalce nedeljskega koncerta. (Foto: M. Ovnik) LITIJA NEKOČ IN DANES Letos je v Litiji izšla knjiga naslovom "Litija nekoč in danes". Njen avtor Ivan Godec se je potrudil zbrati in obdelati obilo zanimivih podatkov o našem mestu in ustvariti tudi zanimive primerjave pri razvoju posameznih področij, vključno s prostorom, med "nekoč in danes". Uvodoma je avtor na kratko obdelal zgodovino Litije, s čimer je delo dobilo primemo vsebinsko konstrukcijo, nato pa sledita poglavji o rudarstvu in brodarstvu, ki sta v daljnji preteklosti poleg obrti predstavljali glavno dejavnost na tem prostoru. Železnica je v knjigi dobila posebno pogavje, saj je predstavljala za Litijo prelomni dogodek. Podrobno je predstavljen tudi razvoj pošte. Litija kot industrijski kraj je znana predvsem po predilnici, zato jo je avtor predstavil v poseben poglavju. Opisan je tudi razvoj lesne industrije, pa gradbeništva, kmetijstva, obrti, trgovine in mesne industrije. Tudi razvoj šolstva, vzgojnovarstvene dejavnosti, čitalništva, pevskega društva Lipa in litijske godbe je prikazan z najzačilnjšimi dogodki. Razvoj župnije je avtor povzel po brošuri, ki je bila izdana ob 50-letnici litijske župnije. V tem poglavju spoznamo tudi litijski župniji pripadajoče podružnice in razne - tudi datumsko navedene - zanimive dogodke iz kronike litijske župnije. V knjigi zasledimo tudi podatke o litijskem prebivalstvu, stanovanjih, gostinstvu, še posebno vrednost pa ji dajejo podatki o pomembnih ljudeh, ki so se rodili ali delali v Litiji. Ne manjkajo tudi najbolj bistvene razvojne usmeritve Litije in nekatere pomembnejše institucije. Vsekakor je knjiga "Litija nekoč in danes" delo, ki ga človek sprejme v dveh dimenzijah. V prvi ga zaradi vedoželjnosti prebere od začetka do konca, v drugi pa ga shrani na ugledno mesto v svoji knjižnici, da mu je vedno pri roki, saj v njem večkrat kaj paberkuje. Po mnogih letih smo Litijani pravzaprav postali lačni takšne knjige, ki bi lepo in razumljivo ter jedrnato prikazala dokaj celovit pogled na naše mesto danes in pred mnogimi leti. V zbiranje, preverjanje in pisanje knjige je bilo nedvomno vloženega dosti dela. Že samo poglavje o zanimivih dogodkih v Litiji iz preteklosti je zahtevalo ogromno iskanja in ugotavljanja informacij, zato veljajo avtorju Ivanu Godcu iskrene čestitke in priznanje, da mu je uspelo o Litiji ustvariti to trajno knjižno vrednoto. K dokončnemu in lepemu ter vsebinsko pestremu delu so prispevali tudi avtorjevi sodelavci, ki so v knjigi navedeni, zlasti pa Zofka Hauptman z odličnimi fotografijami. Uvodnik je napisal litijski župan Mirko Kaplja, tiskala pa Papirna galanterija Aco Jovanovič iz Litije. Knjigo je izdal in založil Košarkaški klub Litije, kar je v prvem hipu malo nenavadno, vendar ob dejstvu, da ta športni klub v Litiji deluje že veliko desetletij in si je tu že pridobil zgodovinsko mesto, je tudi kot založnik lahko kar pravšen. "Litija nekoč in danes" je naprodaj v litijski knjigami, in kdor želi imeti stalno pri sebi zanimivo in lično delo o svojem mestu, naj poseže po njej. Ne ve se, kdaj bo spet izšlo takšno delo. Prav kmalu zagotovo ne. Martin Brilej SREČANJE S PISATELJI KMETISKIH POVESTI Na deževno nedeljo, 4. oktobra, se je v dvorani na Dolah zbralo precej krajanov, ki so prišli preživet uro in pol s pisatelji kmetiških povesti. Po uvodnem pozdravu je sledil nastop učencev OS Dole in članov KUD Venčeslav Taufer. Gostje so bili presenečeni, kako ponosni so krajani na svoje vasi. To so preprosti, a topli ljudje, pripravljeni sprejeti vsakogar, ki gaje pot zanesla mimo. Tokrat so to bili naši dragi umetniki pisane besede, slike. Zanimivi pa so tudi naši otroci. Ne razlikujejo se dosti od mestnih otrok. Šolo imajo radi, kaj tudi ne, ker so skupaj z. učitelji nanjo zelo dolgo čakali. Tukaj je prijetno, saj veste, doma jih čaka veliko dela, v šoli pa so prijatelji, okrog igrišče, v razredu lahko počneš marsikaj, v knjižnjici lahko sežeš po knjigi... Mnogi, zlasti tisti, ki so danes že odrasli, so se že srečali z nekaterimi. Marija Ncmanič je bila pri nas 1983. leta, radi pa se še spominjamo Anice Zidarjeve, ki nas je obiskala leta 1986. Marija Nemanič nas je navdušila s pesmijo Moda, kjer je na hudomušen način predstavila modne novosti Adama in Eve in s tem požela gromki aplavz. Preprosta kmetica, vajena trdega dela, nosi v sebi mnogo pesniškega duha. Pohvalila seje z obljubo, da bodo njene knjige izšle tudi v Avstriji pri Mohorjevi družbi. Janez Švajncer nam je govoril o "iniru", ki ga ima, da lahko ob glasnih vnukih piše. Veselega Štajerskega značaja ni mogel skriti, zato pa je izredno dobro skril svoja leta. Pavla Voje, domačinka iz Polšnika, je izvabila solze v oči mnogih udeležencev, ko nam je pripovedovala o začetkih svojega pisanja, o številni družini, ki je živela v bedi in pomanjkanju, a v duhovnem bogastvu. Zlata Volarič nam je predstavila deklico, ki je prečkala cesto ob rdeči luči na semaforju, ker se ji je mudilo zapraviti stotak, kiji gaje dala mama, z izgovorom, daje rdeča njena najljubša barva. Njen soprog Jože je obiskovalcem ponudil na ogled skulpture križev pot in čudovito oljno naivo. Na koncu nam je zaigral še na orglice. Anici Zidarjevi se [»zna, da je bila prosvetna delavka. Besede ji gredo tekoče iz ust, v govorništvu je bila taka mojstrica kot v pisanju. Ni pozabila povedati, da še danes dela z najmlajšimi, s katerimi se sestaja kar doma. Podatila nam je en izvod lista Kapljice, delo njenega literarnega krožka. Občudovali smo lahko njene risbe. Vsi so potamali o težavah, ki jih imajo z založniki. Večina je strpnih, pridno delajo in čakajo na boljše čase založništva. Edino Zlata Volarič je menila da jo je čakanje tako utrudilo, da raje izdajata z možem v samozaložbi. Prav na tisto o prijatelji smo se velikokrat v razgovoru, ki ga je z gosti vodila gospa J. Konjarjeva, spomnili. Tega je danes vse premalo in to radi v vsakdanjem življenju pozabljamo. Vsi, ki smo se tisto deževno nedeljo zbrali v dvorani v šoli, nismo pozabili. Živa in pisana beseda, slika, bodo živele v knjigah, po katerih naši ljudje vse raje posegajo. Nam je uspelo ustavili čas in se posvetiti lepi slovenski besedi? Na to si bodo lahko odgovorili le mnogi ljubitelji, ki so se tega srečanja udeležili. Jožica Vrtačnik NOVA GENERACIJA FANTOV NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA V jesenskem delu letošnjega leta je odšla na služenje vojaškega roka nova generacija fantov iz naše občine. Triinšlirideset fantov bo svojo vojaško obveznost izpolnilo v štirih učnih centrih Teritorialne obrambe Slovenije, in sicer v Cerkljah, v Kranju, na Vrhniki in v Ljubljani. Pred napotitvijo na služenje, ki je bila 15. oktobra letos, je upravni organ za obrambne zadeve pripravil s temi fanti srečanje, jih seznanil z načinom služenja vojaškega roka ter z obveznostmi in pravicami, ki jim sledijo pri opravljanju vojaške dolžnosti v enotah teritorialne obrambe Republike Slovenije. Bodoče vojake je pozdravil tudi podpredsednik Skupščine občine Litija, gospod Nace Šteferl ter jim zaželel uspešno usposabljanje, mir in srečno vrnitev. Svečano prisego so imeli novi vojaki 30. oktobra 1992, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki občine. Oddelek za obrambne zadeve. ŠOLA Učenci 5. neredov osnovne šole Šmar- razmer na Hrvaškem, v maju pa so vse tno se vsako leto znova veselijo začetka zamujeno nadoknadili z odlično organizi- šolskega leta. Vsi namreč nestrpno rano šolo v Slovenskem primorju. Go- pričakujejo šolo v naravi. Lanski pelarji stoljubje jim je nudil hotel Delfin v Izoli, so jeseni sicer ostali praznih rok zaradi kamor so se podali tudi letošnji petarji. V HVALEŽNOSTJESENI V nedeljo 8. novembra 1992 je v zadružnem domu v Jevnici potekala prireditev "V hvaležnost jeseni", kije postala že prav tradicionalna. Letošnja je bila tudi prva, ki je imela tekmovalni značaj in sicer za najlepši letošnji pridelek. Razstavo si je v prostorih zadružnega doma ogledalo kar precej obiskovalcev, na zaključku prireditve v popoldanskih urah pa so bila podeljena priznanja za najlepši pridelek tega leta, ki jih je podelil predsednik ocenjevalne komisije g. Pavel Smolej. Na razstavi je sodelovalo 39 razstavljalcev s skupaj kar 160 pridelki iz naslednjih krajev: Dole pri Litiji, Primskovo, Sobrače, Vintarjevec, Vače, Kresniški vrh. Kresnice, Golišče, Zgornja Jevnica in Ribče. Osrednje proslave seje udeležil tudi kandidat za predsednika Republike Slovenije g. Stanko Buser, ki je vse prisotne seznanil s kmečko problematiko in hkrati predstavil tudi svoj program. Poleg tega so za popestritev programa nastopili tudi pevci iz 1 lotiča, citraš Bojan Kotar iz Dol pri Litiji in hamionikaša Dušan Št rus iz. Kresnic in Tomaž Rožanc iz. Senožeti. Za konec pa seje predsednik Slovenske ljudske stranke Lilija g. Franci Rokavec zahvalil vsem razstavljalcem za razstavljene pridelke ter izrekel čestitke za podeljena priznanja, obiskovalcem za obisk ter povabil vse, da se v naslednjem letu taka prireditev ponovi še v večjem številu. Kannen Benčič Franci Rokavec in Stanko Buser si ogledujeta razstavljene pridelke A N vas v bližini Valvazorjevega gradu Bogenšperka, na nadmorski višini 560 metrov. 57 učencev je startalo pred šolo in seje tja po treh urah tudi vrnilo.kcrnjihovaturanivklučevala prevoza.jebilabrezplačna. Tretja varianta, ki sem jo prej izpustil, je bila Vršič - Prisank. Tudi sam sem bil član 22-članske "odprave", ki naj bi osvojila 2547 metrov visoki Prisojnik ali Prisank. Tura je bila seveda najbolj zahtevna: hoje je bilo za približno šest ur in pol. Z Vršiča se je pot lahno vzpenjala. Prisojnika na žalost zaradi megle nismo videli. Na poti smo srečali gamse, kar nam je popestrilo hojo. Na Prisank naj bi prišli po najlažjem pristopu, ki pa smo ga zaradi izredno slabo markirane poti zgrešili in kar naenkrat smo se po treh urah hoje znašli pred skoraj navpično steno, v kateri je bila le pol metra široka pot, pokrita s snegom. Ustavili smo se in vodja odprave se je odločil, da s sabo vzame le nekaj najresnejših učencev, ki so tudi dobro pripravljeni, tako da bodo zagotovo vsi, brez tveganja, prišli na vrh. Odločil seje za šest učencev. V vetru in rahlem mrazu smo osvojili vrh, deset minut počivali in se odločili, da se bomo v dolino vrnili mimo Prisojniko-vega okna. Skoraj tekli smo po pobočju in na tisto pot, ki se je prej tako rahlo vzpenjala, prišli le pet minut za skupino, ki ni šla na vrh. S lem ne pravim, da so drugi reve, ker niso prišli do cilja, temveč lahko le pohvalim učitelje, za njihovo izredno pametno in odgovorno odločitev. Športni dan je zelo uspel. Podatki, ki sem vam jih nanizal, kažejo, da Šmarčani nismo mamini sinki, saj smo z vztrajnostjo premagali prene-katero hudo strmino in osvojili vrhove znanih slovenskih gora. Grega Omahen, 8.a Šole v naravi se je od 81 petošolcev udeležilo 76 učencev. Od tega jih je bilo 11 prvič na morju, 29 pa je bilo neplavalcev. Ko so zadnji dan potegnili črto pod opravljenim delom, so bili rezultati zelo razveseljivi. Šest učencev je osvojilo značko zlatega delfina, devet srebrnega in kar 57 učencev bronastega delfina. Dva učenca sta se uvrstila med pripravnike, dva pa nista splavala. Že samo ti suhoparni podatki kažejo, da je šola v naravi uspela. Učencem pa bodo poleg plavanja še dolgo ostale v spominu ekskurzije po obali, izlet z ladjo v Piran, ogled akvarija, obisk Škocjanskih jam, veseli večeri in še vrste veselili doživetij, ki jih v takšnih veselih druščinah nikoli ne zmanjka. Takole se šole spominja ena od učenk: TEKMOVANJE ZA ZLATEGA DELFINA Premišljam, kaj vse sem doživela v času, ko smo imeli šolo v naravi in največkrat se spomnim na dogodek v bazenu. Nekega dopoldneva smo imeli tekmovanje za značko srebrnega delfina, pogoj za osvojitev te značke je bil določen čas, ki si ga moral doseči. Po končanem tekmovanju sem zvedela, da je bil moj čas veliko boljši od potrebnega in da sem se s še eno deklico in štirimi fanti uvrstila v popoldansko tekmovanje za zlatega del-finčka. Zanj je bilo treba preplavati trikrat po perdeset metrov in sicer vsakih petdeset metrov v drugem slogu. Ves čas pred kosilom in med njim sem bila zelo zamišljena in nervozna. Končno je napočil čas, ko smo se iz sob odpravili na bazen. Od učiteljev smo ponovno dobili vsa navodila in tekmovanje se je začelo. Prvo so začeli tekmovati fantje. Gledala sem njihov nastop in ko sem videla, kako ma-liajo in se trudijo, sem tudi jaz začutita neko moč in si rekla: "Tudi meni bo uspelo!" Že sem stala na robu bazena in ko je učitelj zamahnil z roko, sem se pognala v vodo. Slišala sem, kako me vzpodbujajo, zalo sem plavala še hitreje in upala, da mi bo uspelo. Ko sem priplavala do cilja, je bil učitelj zelo dobre volje, vendar mi rezultata ni povedal. Šele zvečer je pri proglasitvi sem izvedela, da sem bila prva med dekleti in da mi je uspelo dobiti zlatega delfinčka, ki sem si ga zelo ieiela. Zmagala je moja volja! Tanja Berčon SREČANJE ŠOL S KOMBINIRANIM POUKOM NA VIŠJI STOPNJI 24. oktobra so se na Vačah učitelji, ki poučujejo na šolah, kjer zaradi manjšega števila učencev poteka kombiniran pouk tudi na višji stopnji. V Sloveniji je 15 takšnih šol. Največji med njimi sta Dole in Vače,k obe v litijski občini. Najmanjša takšna šola pa je Brezovec v občini Slovenj Gradec. Obiskujejo jo le trije učenci. Učitelji so izmenjali mnenja in izkušnje, prisotnost predstavnikov Ministcrstva in Zavoda za šolstvo pa izrabili za predstavitev kopice problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Ustanovili so svoj strokovni aktiv, v katerem jih bodo ob sodelovanju šolskih oblasti skušali tudi razrešiti. Čeprav je bila tega dne sobota, seje neka posebna napetost čutila tudi med vaškimi učenci. Skupaj s svojimi učitelji so uredili prostor, sprejemali goste in jih pozdravili s pesmijio. Vsakemu so podarili majhno lutko, ki sojo izdelali iz ličkanja. Naj jih spominja na njih in njihovo šolo. Milka Rogelj VELIKI BOŽIČNO NOVOLETNI "ŽIV - ŽAV" Zavod za izobraževanje in kulturo v Litiji prireja v soboto, 19. decembra 1992, pod vodstvom moderatorjev-Dragice in Milana Turudič - v vejiki Športni dvorani za vse otroke naše občine in širše regije VELIKI BOŽIČNI - NOVOLETNI "ŽIV - ŽAV" kakršnega v Litiji še ni bilo. Na prireditvi bodo lahko otroci preizkušali svoje likovne sposobnosti v pravljični likovni delavnici,peli, recitirali in se zabavali posvoji volji. Tudi lačni in žejni bodo prišli na svoj račun. Sodelovali bodo: Pop Design, čarovnik Magic in hipnotizer Marjan Marlizz, Plesna šola Urška, Taček pod vodstvom Načeta Simončiča in Marka Okorna, voditelja iz televizijske oddaje Klub Klobuk, pravljična likovna delavnica pod vodstvom akademskega kiparja Zlatka Rudolfa in akademskega slikarja Jožeta Meglica in vrtca Litija, plesna skupina iz občine Litija. Božično - novoletni "ŽIV - ŽAV" so omogočili Diskoteka "Slovenija" in ostali sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Oranizatorji "Živ - Žava"v Litiji Likovna delavnica na letošnjem Pustnem ŽIV-ŽAVU z akademskim kiparjem Zlatom Rudolfom. (Foto: K. Šuštaršič) TRGOVINA ZA ŠPORT MARIJA KUNC Valvazorjev trg 11 61270 LITIJA (061) 881-040 CENJENI KUPCI! Bližajo se božični in novoletni prazniki, ki jih vsakdo med nami že veliko preje doživlja v veselem pričakovanju. Naša trgovina si bo v tem času nadela praznično podobo. Vse do konca letošnjega leta vam bomo za nakupe pri nas nudili posebne ugodnosti: - 5 % popust za vse nakupe, ki jih boste plačali z gotovino: - možnost plačila v 2 obrokih pri nakupih, katerih skupna vrednost bo presegla 4.000 tolarjev; - možnost plačila v 3 obrokih, če bo vrednost kupljenega blaga presegla 7.500 tolarjev. Poleg tega pa smo vsem tistim, ki bodo med 20. novembrom in 19. decembrom 1992 pri nas opravili enkratni nakup v vrednosti, ki bo presegala 5.000 tolarjev in plačali z gotovino, pripravili naslednja darila, ki jih bomo izžrebali v nedeljo, 20. decembra 1992: - silvestrovanje na gradu Bogenšperk za 2 osebi, - za ljubitelje plesa letno vstopnico za obisk Diskoteke "Slovenija" v letu 1993, - karton šampanjca. Nagrade vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih tudi osebno prevzamete v trgovini od 21. decembra 1992 dalje. ŠPORTNI D Tudi letos smo na šmarski šoli organizirali jesenski športni dan, ki ima že po tradiciji planinski značaj. Učitelja športne vzgoje že vrsto let skrbno pripravljata vsebino športnih dni. Tudi tokrat sta izbrala takšne smeri, daje vsak učenec lahko našel primerno zase. Športni dan je bil že 7. septembra; z njim smo se vključili v akcijo Teden športa v Sloveniji. Licenci smo izbrali med sedmimi možnostmi, ki so se po ceni in težavnosti tako razlikovale, da se športnega dne niso veselili samo najhujši dolgočasneži. Prva varianta: Vršič - Sleme - Sle-menova špica, je bila ena najlažjih. Ker je bilo hoje vsega skupaj le za dobi dve uri, je bila ta tura najbolj "oblegana". Udeležilo se je je kar 148 učencev. Učenci so potrebovali le lahko športno opremo, kljub temu daje Sleme visoko 191 lm. In plačilo za vloženi napor? Prekrasen pogled s ptičje perspektive na Tamar in pla-niške skakalnice. Na levi pa so jim z vrha stene mahali mravljice učenci, ki so si za cilj izbrali Mojstovko. •Zanimivo je, da seje za drugo varianto odločilo najmanj učencev -vsega 18. Nasprotno od Slemena je Mojstovka veliko bolj zahtevna, planinec pa rabi pravo planinsko opremo, zlasti dobre goj zarje. Tura jedrugačelepa.skrasnimrazgledom ob lepem vremenu, učenci pa lahko napovratku uživajo v spustu pome-lišču, ki je dolgo kar nekaj sto metrov. Mojstovkaje visoka 2332 metrov, skupni čas hoje je slabe tri ure. Za četrto možnost Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo, se je odločilo 27 učencev. Za pot v obe smeri so potrebovali le per ur. Peta možnost Rudno polje (Pokljuka) - Viševnik je privabila 28 učencev. Hoje je bilo za približno tri ure in pol, učenci pa so osvojili razgledni Viševnik (2050m). Startali so iz Rudnega polja, kjer so si ogledali šc vojašnice teritorialne obrambe in Šport hotel na Pokljuki. Šesta varianta je potekala le nekaj kilometrov izven Šmartna. 36 učencev se je povzpelo na 792 metrov visoke Janče. Z avtobusom so se pripeljali do Jevnice, od koder so dve uri in pol hodili do vrha. Po počitku in ogledu Janč so se spustili do Štange, kjer jih je čakal avtobus. Zadnja varianta je bilo Javorje, FRIZERSKI STUDIO PAŽ Ustje 77, Šmartno Vas obvešča, daje pričel delovati z naslednjim delovnim časom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 19. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure Priporočamo se za obisk! Fani Pohar V NARAVI V IZOLI Ni več mogoče zbližanje teles, kar večnost zagrnila je zastore, beseda tvoja k meni več ne more; zašepetaj v vrhove jo cipres. (S. Šali) V SPOMIN 1. novembra 1992 so minila dolga, žalostna 3 leta, odkar si nas za vedno zapustil ljubi, dobri mož, oče, zlati dedek BLAŽO VUKOVIĆ iz Litije Pogrešamo le bolj in bolj. In hvala ti za mnoge, mnoge reči. TVOJI Ni moči izmeriti, kako boli, ko tebe, Ivan, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in nečaka IVANA VRANA iz Pečic pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo Kmetijski zadrugi Gabrovka - Dole, Sladičevim in ostalim sosedom ter znancem za darovano cvetje in pomoč. Hvala še gasilskima društvoma Selo in Tihaboj, Francu Kinnu in Stanetu Mikliču za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalost inke. Hvala tudi njegovim sodelavcem iz Pečic in Presada, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: mama Marija, brat Tone z družino, stric in tete z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubu našega sina in brata ROBIJA VEHOVCA iz Kresnic se iskreno zahvaljujemo PRAV VSEM, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga spoštljivo in v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu! Mami, ati, brat Usoda kruta te je od nas ločila, vsem bolečo žalost povzročila, solze naše le ne obade, ostal je le spomin na te. V SPOMIN 29. novembra 1992 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati MILAN RESNIK iz Gobnika pri Gabrovki Zahvaljujemo se vsem, ki nam s toplo besedo in dobrimi dejanji pomagate prestati to nenadomestljivo izgubo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še spominjate in postojite pri njegovem preranem grobu. Žena Mari, sin Simon in hčerka Janja Vse misli zvirajo z ljubezni ene in kjer ponoči so zastale, zbode se, ko spet zarja noč prežene. V SPOMIN Mineva leti) žalosti in spominov, odkar nas je za vedno zapustila po hudi bolezni predraga mamica in žena JELKA KIMOVEC roj. GOSTIČ Čeprav te nam je kruta usoda vzela, bo spomin na tebe ostal večen. Radi smo te imeli. Zahvaljujemo se vsem, ki se Jelke spominjajo in se ustavijo ob njenem preranem grobu. Hvala vsem, ki sle jo imeli radi. Žalujoči: mož. Jane, sin Miloš, hčerka Janja, ata, mama, Dani in Marinka z družinama Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice ANGELE JUDEŽ v roj. Šuštar z Vač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji poklonili toliko prelepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju ZD Litija za lajšanje bolečin, pevskemu zboru Lipa za zapete žalostinke, govorniku Lojzetu Osolniku za besede slovesa in g. župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Danici Bokalovi za vso njeno nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo cenili, jo obiskovali in ji bogatili jesen njenega življenja! Žalujoči otroci: Ludvik, Marija, Ela, Tone, Pavla in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ■fF ^% brata FERDINANDA VIDERGARJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, delavcem Lesne industrije Zagorica, Usnjame Šmartno in Kmetijske zadruge Litija, za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za izražena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Vida z družino, sin Bojan, sestra Ani in brat Metod z družinama Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. V- V SPOMIN 22. novembra 1992 mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi FRANCI PEČAR mlajši iz Jevnice Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi Ugasnilo je tvoje plemenito srce, nam pa je ostala velika nepozabna bolečina. V SPOMIN Dne 3. novembra mineva žalostno leto, odkar si nas po težki bolezni za vedno za-pustla, ljuba hčerka, sestra, teta, mamica in žena JELKA KIMOVEC roj. GOSTIČ fannacevtski tehnik s Spodnje Slivne Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. S tiho bolečino v srcu: mama Francka, sestra Bojana in brat Rajko z družino Moravče, v oktobru 1992 Na gričku v Litiji so pokopane vse naše sanje, ogromno ljubezni in spoštovanje /Tončka/ V SPOMIN STANETU ROZMANU 2. 10. 1987 - 2. 10.1992 Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo in se jim korak ustavi v prezgodnjem zadnjem domu. Posebna zahvala svaku Franciju ter družini Šuštaršič - Kovač. Oči, pogrešamo te! Tvoje: žena Tončka, hčerki Vanja in Melita Sovraštvo skrijte v srcu svojem, naj človek me ne obsoja več, sprejel obsodbo sem od Boga in mirno, tiho k njemu odšel. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, tasta in svaka IVANA RAVNIKARJA se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku ali karkoli storili zanj. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Kresnic, g. Pepelnaku za poslovilne besede in zdravstvenim delavcem ZD Litija, posebno dr. Kurentovi. Hvala vsem sosedom, ki so mi stali ob strani, posebno pa Romanu Ponebšku, ki mi je nesebično pomagal in opravil vsa pota in dela namesto mene. Bog vam povrni vsem za vso doboto in razumevanje! Žalujoči: žena Mihaela, hči Dragica z družino, hči Janja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica FILIPA HVALA iz Jevnice 51 ^gmT" se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose- s/. IH J|HP dom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala ga. Evi Kovic za poslovilne besede, g. Jožetu Godcu za pomoč in g. župniku za opravljen obred. Hvala pogrebcem, cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, gasilcem za častno stražo, praporščakom in društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hči Zdenka, vnukinja Marta in ostalo sorodstvo V SPOMIN Prvega decembra 1992 mineva žalostno leto, odkar nas je po hudi bolezni prezgodaj zapustil moj mož, naš oče in dedek MIRKO ARSEV Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki se ga še spominjajo in mu prinašajo sveče ter cvetje na njegov grob. Posebna zahvala gospe Slavi Radovanovič. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brala in strica VILJEMA ŽONTA roj. 1931 iz Prelesja št. 1, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem tistim, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala pevskemu zboru iz Polšnika za zapete žalostinke, gasilskima društvoma Dole in Gradišče, g. Vladimirju Oblaku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisr6ia hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Zvone in Stane, hčerka Berta z družinami, sestri Albina in Milka. Živiš z nami s svojim poštenjem in delom. ob nenadomestljivi izgubi našega atka FRANCIJA BERCONA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem, poslovnim partnerjem za pomoč, izraze sožalja, cvetja in sočustvovanje. Posebej topla zahvala vsem Vam, spoštovani, ki sterazumeli njegovo dolgoletno bolečino in mu pomagali. Hvala gospodu dekanu, obrtnikom, lovcem, rogistomin vsem, vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot skozi njego volj ubij eno Litijo. Njegovi SPOMINSKA PLOSCA VSEM ŽRTVAM 2. SVETOVNE VOJNE V KRESNICAH Pobuda za postavitev plošče z napisom "V SPOMIN VSEM ŽRTVAM 2. SVETOVNE VOJNE IZ KRESNIŠKE FARE" je bila dana spomladi na župnijsko pastralnem svetu. Ko je župnik dobil načelno dovoljenje, daje to ploščo možno vzidati na cerkveni zid, so dela takoj stekla. Člani sveta in drugi, ki so sodelovali, so izbrali eno od šestih predloženih rešitev, ki se je ukla-pljala k že vzidani plošči iz 1. svetovne vojne. Izbran je bil tip kamna "Labrador" in tip rokopisnih črk. Kamnoseška dela in vzidavo plošče je izvedel domačin Jani Brunček. V teku del pa je prišlo pismo iz Škofije, ki opozarja in daje navodila, da je treba rešitve poslati v presojo tudi njim, zlasti zaradi vsebine napisov. Zaprosili smo za sprejem pri g. Lešniku, ki nam je razložil, da jim je interes, da napisi upoštevajo načelo spošto- vanja spomina za vse žrtve, torej nikogar ne izloča, načelo humanosti in načelo pomiritve, ki ne spodbuja novih napetosti. Na dan mrtvih, 1. novembra je ploščo blagoslovil domači župnik Viktor Kastelic. Ob tej priliki je bil tudi krajši kulturni program, v katerem so nastopali domači pevci. Fani Drnovškova pa je zrecitira-la pesem "To jutro", Franca Balantiča. V nagovoru je Alojz Rokavec, ki je bil v vojni partizan, ugotovil, daje ta čas zbranih podatkov za 92 žrtev iz fare in da bo celoten seznam možno dobiti kasneje v župnišču. Poudaril je, da je plošča namenjena tudi nedolžnim žrtvam po vojni. Množica rož, sveč ter ljudi ob plošči je potrditev, da sojo ljudje Pavel Smolej ZAHVALA Oh izgubi moje drage žene METKE >~ 1 KOKALJ se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi Leseni industriji Lilija, 1UV - obrat Šmartno, OŠ Štangarske Poljane, (H) Štangarske Poljane, vsem sosedom, pevcem cerkvenega in moškega zbora Šmartno, dr. Pajntarju in sestri lloucke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Viktor, sinova Dejan in Bojan, mami in oči, sestra Tončka z družino, bral Jože z družino ler bral Ciril z Magdo in oslalo sorodstvo Dragi ati, ni te več, spomin na tebe je boleč. Je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega očeta ALOJZIJA KOBILŠKA se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še gospe Mari iz IUV - obrat Šmartno, sodelavcem za darovano cvetje, g. Antonu Zavrlu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoča: sin Primož in hči Patricija Ljubila si pelje, zemlji) in Jam, sedaj pa brez tebe je prazen miš dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice IVANKE BRČAN iz Zavrstnika se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pogrebcem in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zalivala patronažnim sestram ter ostalemu osebju ZD Litija za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Žalujoči: vsi njeni Ob boleči izgubi našega dragega sina, brala, moža, očeta in strica FRANCA TORNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in RK PRESAD ter Kegljaškemu klubu Litija za darovano cvetje in izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Bolečina se da skrili, pa tudi sol; ni težko zatajili, le dragega Roka nam ne more nihče več vrnili. ZAHVALA Oh boleči in prerani izgubi našega dragega sina in vnuka ROKIJA OSREDKARJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Masniku za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Kovini Šmartno in pogrebcem. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 26. oktobra 1W2 mineva žalostno leto. odkar nas je po hudi bolezni prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in ata ALOJZ HAUPTMAN iz Gradiških Laz Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite, postojite ob njegovem grobu in prižigale sveče. Vsi njegovi OPRAVIČILO V oktobrski številki Glasila občanov nam |t» jc v zahvali /a pokojnega Cirila Coža zagodel tiskarski Škrat. Zadnja vrsta se praviloma glasi: Žalujoči: žena Mira, sin Peter, mamo, ata, brata Toni in Marjan z družinama ter sestra Pepi z Lojzetom in MarjiUico. Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo. Parani Kresnic so tia dan mrtvih odkrili na župnijski cerkvi spominsko ploščo vsem žrtvam 2. svetovne vojne in ima podpis: P.K.S.,d.o.o. Litija C. kom. Staneta 5 KVALITETNO OPRAVIMO USLUGE: Računovodstva Obračune plač in ostalih knjigovodskih storitev Posredovanje in svetovanje pri nakupu računalniške in programske opreme ZA PODJETJA IN OBRTNIKE POKLIČITE NA TEL.: 88 29 58 PALČIČ SLAVKO Nudimo honorarno delo izkušenemu knjigovodji glavne knjige, možnost kasnejše redne zaposlitve. tel.:882-958 ŠPORTNA ZVEZA OBČINE LITIJA objavlja RAZPIS evidentiranja za: - Športnika leta občine Litija - Športnice leta občine Litija - Mlade(ga) špornice/ka leta (starost do 18 let) - Športne ekipe leta s področja občine Litija Kandidate, ki morajo imeti stalno prebivališče v naši občini, lahko evidentirajo vsa športna društva, klubi in druge pravne osebe s področja občine Litija do 10.12.1992. Osnovno merilo pri izbiri bo kvaliteta športnih rezultatov, doseženih v letu 1992. Ime in priimek športnika oz. ekipe s kratko obrazložitvijo pošljite po pošti na naslov športna zveza Litija, p.p. 45, 61270 Litija. Svečano razglasitev športnikov in njihovo medijsko predstavitev bomo izvedli v mesecu decembru 1992. Športna zveza Litija PRIDRUŽITE SE BIO BOYS-OM! Smo navijači rokometašev Presada in vabimo vse pristaše rokometa iz Litije in Šmartna, naj se nam pridružijo. Smo dobro organizirani, vendar nas ni veliko. Imamo članske izkaznice, v načrtu pa šc šale, majice, kape in transparent Članstvo vam ponuja mnogo ugodnosti pri obisku rokometnih srečanj. Na tekmah v Litiji imamo prost vstop, na gostovanja pa se vozimo z avtobusom brezplačno. Vse to vam nudimo za borih 300 SIT članarine na mesec. Seveda morate redno prihajati na tekme in glasno navijati za naše fante, ki letos merijo prav na vrh lestvice. ZATO VAS POZIVAMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE, NE BO VAM ŽAL! Na koncu prosimo ostale obiskovalce rokometnih tekem, naj bolj pogumno navijajo, da bo našim fantom laže zmagovati in doseči željeni cilj: UVRSTITEV V EVROPO! NAVIJAŠKI POZDRAV! BIO BOVS mali OGLAS V Litiji sem 14. okt. 1992 zgubila zlato zapestnico. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti nagradi, ker mi je zelo drag spomin. Naslov je v uredništvu Glasila občanov. ŠPORTNA ZVEZA LITIJA V NOVIH PROSTORIH Športna zveza občine Litija obvešča vse svoje člane in prijatelje rekreacije, da od oktobra dalje deluje v novih prostorih športne dvorane v Litiji, v ulici Mire Pregljeve 1, šolski vhod. Uradne ure za stranke so vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 16. do 17. ure. Poleg Športne zveze so v isti zgradbi pridobili nove prostore tudi Odbor za tehnično kulturo. Planinsko društvo in Šahovski klub. KOŠARKA Članska ekipa KK Litija je do sedaj odigrala šest prvenstvenih tekm v sezoni 1992/93, in sicer: 1. kolo: Litija: Jesenice 107:78 (50:32) 2. kolo: Ellcs Borovnica: Litija 86:80 (47:43) 3. kolo: Litija: Črnomelj 120:72 (59:39) 4. kolo: "Snežnik" Kočevska Reka: Litija 63:71 (28:33) 5. kolo: Litija: Alpkomerc Tolmin 123:75 (64:46) 6. kolo: "Iskra" Nova Gorica: Litija 99:104 (49:53) Lilija se trenutno nahaja na drugem mestu prvenstvene lestvice z 11 točkami, za do sedaj še neporaženo ekipo KK Kraški zidar (Sežana) z 12 točkami. Karolina Šušterišič OBČINSKO PRVENSTVO V JESENSKEM KROSU OBČINE LITIJA PLANINSKI KOTIČEK Atletika v občini nima tradicije in tudi zunanjih športnih objektov za izvajanje atletskih disciplin ne. Tako se naši otroci ne morejo enakopravno pripravili na atletska tekmovanja v medobčinskem ali republiškem merilu, ki jih razpisuje Atletska zveza Slovenije. V občini tudi ni atletskega kluba. Zato smo se športni pedagogi odločili, da določena tekmovanja v atletiki za učence osnovnih šol le izpeljemo. Tako je osnovna šola Gabrovka z OE Dole organizirala letos že drugo občinsko prvenstvo v krosu.jesenski kros je izvedla 13. oktobra 1992. Šole so po predhodnih šolskih tekmovanjih izbrale ekipe, ki so predstavljale svoje šole oziroma kraj. Tekmovalo je 260 učencev iz vseh matičnih šol in nekaj podružnic, tekmovali sov 16-ih kategorijah, deljenih po spolu od letnika 1985 do 1978. Razglasitev rezultatov je potekala v dveh delih. Njuspešnejši so prejeli medalje in praktične nagrade, ki jih je prispevel pokrovitelj-obrat "PRE-SAD" iz Gabrovke. Tekmovanje so organizirali in izvedli učenci in delavci osnovne šole Gabrovka z OE Dole. Računalniško je rezultate obdelal profesor športne vzgoje Berto Pavli. Šola je dala na razpolago svoje prostore za preoblačenje tekmovalcev. Težave pa nastanejo vedno pri GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Kannen Benčič, Mi-ja Bernik, Stane Čme, Lučka Ho-stnik. Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul-tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za infonniranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode infonnalivne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. vprašanju, kdo bo takšna tekmovanja financiral. Res je,da ŠŠD-ji dobijo v ta namen sredstva iz občinskega proračuna, vendar so ta sredstva indeksirane vsote iz prejšnjih let, prilagojene višini in obsegu občinskega proračuna in ne dejanskim stroškom take prireditve in so seveda veliko premajhne. S temi sredstvi se pokrijejo le prevozi učence v, za prehrano pa že zmanjka, da ne govorimo o tem, koliko ljudi mora biti brezplačno akti vnih za uspešno iz-vedbotakega tekmovanja. Želimo, da bi občina zagotovila za tekmovanja občinskega pomena sredstva v dejanski višini. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke letnikov 1980, 1979 in 1978 so se udeležili tudi državnega prvenstva v krosu dne, 17.10.1992 v Velenju, kjer so dosegli odlične rezultate. V kategorijah je teklo od 80 do 120 tekmovalcev iz cele Slovenije. NEKATERI BOLJŠI REZULTATI Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA: 11. mesto: UROŠ DOBČNIK, le«. 1980; 13. mesto: GORAN MUZGA, let. 1979; 18. mesto: VESNA PAVLIN, let. 1979; 20. mesto: TOMAŽ MARTINČIČ, let 1978. ZMAGOVALCI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH PRAZNIČNE ČESTITKE IN VOŠČILA Vse, ki bi radi v Glasilu občanov objavili praznično čestitko, prosimo, da besedilo z označeno velikostjo objave oddajo na naslov uredništva GO, Jerebova 14, Litija ali na naslov: PRELEST, d.o.o., Dunajska 7, Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite na telefon 314-957. LETNIKI 1985 - 300m, DEČKI: Miha KOS, 1.13, KOSTREVNICA. DEKLICE: Veronika PAVLIN, 1.11, GABROVKA. LETNIKI 1984 ■ 300m, DEČKI: Gorazd DOLŠEK, 1.01, ŠMARTNO. DEKLICE: Nataša OSREDKAR, 1.08, ŠMARTNO. LETNIK 1983 - SOOm, DEČKI: Matjaž MARTINČIČ, 1.38, KOSTREVNICA. DEKLICE: Vesna PATERNO-STER, 1.40, ŠMARTNO LETNIKI 1982 - 500m, DEČKI: Zdenko BOSTIČ, 1.37, DOLE. DEKLICE: Polona BUČAR, 1.44, ŠMARTNO LETNIKI 1981. lOOOm, DEČKI: Jani KUNC, 2.58, LITIJA - DB. DEKLICE: Lili CEGLAR, 3.08, ŠMARTNO LETNIKI 1980. lOOOm, DEČKI: Uroš DOBČNIK, 2.51, ŠMARTNO. DEKLICE: Mihaela RESNIK, 3.05, GABROVKA. LETNIKI 1979 -lOOOm, DEČKI: Goran MUZGA. 2.40, ŠMARTNO. DEKLICE: Vesna PAVLIN, 3.01, GABROVKA. LETNIKI 1978 - lOOOm, DEČKI: Matic SVRŠINA, 2.38, ŠMARTNO. DEKLICE: Alenka SIRK, 3.25, ŠMARTNO. Igor Medved PLANINSKO DRUŠTVO V NOVIH PROSTORIH O prostorski stiski Planinskega društva smo v glasilu občanov že pisali. Sedaj pa smo litijski planinci končno dobili svoje prostore. No, ne čisto svoje. Večjo pisarno v 1. nadstropju v sklopu nove večnamenske dvorane na Rozmanovem trgu si bomo planinci delili s Športno zvezo občine Litija. Uradne ure društva so še vnaprej vsak četrtek od 16. - 18. ure. Obiščite nas! Dostop jc skozi stranski vhod nasproti šole. Avtošola AMTK Litija, Podkraj 6 (881-022) PO: 14-16. SR: 15-18. SO: 9-11. V dobrem desetletju dela smo v Litiji oblikovali stotine dobrih voznikov! ORGANIZIRAMO: - brezplačne tečaje cestnoprometnih predpisov - vožnja na vozilih R5 in Z 128 (cena ure = 800 SIT) Naslednji tečaj za kat. A, B in traktor: PO, 30. nov. ob 18.00 na Delavski univerzi Litija NUDIMO VAM VEC KOT DRUGI: - brezplačen tečaj CPP - brezplačen društveni izpit - obročno odplačevanje brez obresti PRIDITE ALI NAS POKLIČITE IN DOGOVORILI SE BOMO! VABILO NA XII. POHOD NA TIŠJE Planinsko društvo Litija bo v nedeljo 13.12.1992 organiziralo že 12. pohod na Tišje. Pohod je v tem času postal tradicionalen, kar seveda pomeni tudi to, da poteka vsa leta po istih pravilih in po isti trasi. Letos pa se je organizacijski odbor odločil za nekaj novosti. Tako so uvedli startnino, ki jo bo plačal vsak udeleženec v višini 100 SIT in je namenjena izključno pokritju materialnih stroškov pohoda. Odbor se je po slabih izkušnjah z lanskimi "sponzorji" (veliko obljub, pa nič denarja) odločil, da se v celoti opre na lastne sile. Pričelek pohoda z razdelitvijo kontrolnih kartončkov bo med 7. in 10. uro. Smer pohoda je ostala nespremenjena in jo večina udeležencev dobro pozna: od spomenika preko Rozmanovega trga in Ježe do Zagorke, kjer zavijemo na sleme nad Jablaniškim potokom, pri kapelici nad Bajcrnikom prečkamo cesto Šmartno - Ce-rovica, se povzpnemo do Jelše ter nato nad naselji Rodni vrh, Bič in Liberga prispemo na Tišje (540 m), kjer nikar ne poza- bite potrditi kontrolnih kartonov. Sledi še sestop čez Presko, Libergo in Lupinico do Velike Kostrevnice, kjer vam bodo pohod vpisali v dnevnik. Udeleženci prejmejo za večkratno udeležbo posebna priznanja: za drugi pohod bronasto znako, za četrti srebrno in za sedmi zlato. Vsi, ki se bodo pohoda tokrat udeležili desetič, pa prejmejo lično plaketo. Celotna pot bo dobro označena in se vam ni treba bati, da bi zašli. Hoje je za tri do štiri ure. Iz Kostrevnice bodo na vsake pol ure vozili osebni avtobusi, prvi bo odpeljal ob 11.30 zadnji pa ob 15. uri. Cena vozovnic bo enaka dnevni ceni za lokalni prevoz v tem času. Pohod bo v vsakem vremenu. Planinsko društvo in odbor za organizacijo pohoda vas vljudno vabita, da se pohoda udeležite. Borut Vukovič Na Jelši bodo udeležencem brezplačno postregli s toplim čajem, prav tako tudi na Tisju in v Veliki Kostrevnici. (risba: Joži Jumšek)