Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šiiingov P. b. b. t-POMK XXXVii CELOVEC, PETEK, 15. OKTOBER 1982 ŠTEV. 41 (2092) Oktobrski tabor je tudi letos potrdil svojo upravičenost Oktobrski tabor, ki zdaj že vrsto ^t vedno zelo prepričljivo dokazuje svojo upravičenost, je tudi letos Pokazal, da je to pot, po kateri bo Prej ali slej uspelo zgraditi med obema narodoma v deželi mostove Oprave, medsebojnega razumevanja 'n mirnega sožitja. To niso samo *faze in prazne besede, kakor bi Oekateri radi podtikavali tej prireditvi in njenim organizatorjem — Prav Oktobrski tabor je od vsega ščetka napravil korak stran od Verbalnih deklaracij k dejanskemu Prakticiranju enakopravnosti, ki je brez dvoma prvi in glavni pogoj za dokončno pomiritev. Ravno v tem je tudi vsebina taborskega gesla „Za nov oktober": Proč od stare, ..podedovane" miselnosti, po kateri se mora na Koroškem celotno družbeno življenje Odvijati po načelu, da predstavljata koroško prebivalstvo dva dela — vladajoči nemški in obvladani slovenski. V tem je Oktobrski tabor brez dvoma alternativen ..tradicio- nalnim" desetooktobrskim prireditvam, ki slej ko prej potekajo, včasih povsem odkrito in drugič malo manj, v duhu „zmage v nemški noči". Alternativen pa je tudi marsikateremu od tistih dvojezičnih nastopov, ki jih sicer radi navajajo kot dokaz, kako dobro se razvija medsebojno sožitje, pri katerih pa je le prečestokrat slovenski prispevek zaželen in dopuščen le kot folklorna obogatitev ali turistična atrakcija, medtem ko o resničnem enakopravnem sooblikovanju ne more biti govora. Taborske prireditve pripravljajo in izvajajo pripadniki obeh narodnosti in dvojezičnost na njih ni le samoumevna v besedah, ampak predvsem tudi v razumevanju in po vsebini. Ko so udeleženci v Globasnici po manjših skupinah razpravljali o konkretnih primerih diskriminacije in zapostavljanja, so se dobro razumeli v obeh jezikih (kljub razumljivim jezikovnim oviram, ki pa bi jih lahko uspešno od- Počastimo padle borce proti fašizmu! Tudi ietos bodo zastopniki ^Veze koroških partizanov in ^tugih organizacij za btižnji Dan mrtvih poiožiii vence na partizanska grobišča širom !lžne Koroške. OSREDNJA SPOMiNSKA SLOVESNOST b° ietos v petek 29. oktobra °b 16. uri na pokopaiišču v Sorovijah. Počastimo spomin naših pad-'h junakov, ki so darovati živ-'isnje za svobodo v borbi proti 'Sšizmu! Zveza koroških partizanov pravila ustrezna dvojezična vzgoja, kakor jo koroški Slovenci zahtevamo na celotnem narodnostno mešanem ozemlju). Z ugotovitvami, da se diskriminacije ne dogajajo samo v narodnostnem ali jezikovnem oziru, marveč tudi na raznih drugih področjih družbenega dogajanja, pa je bilo poudarjeno, da je tudi manjšinsko vprašanje splošno družbeno vprašanje in ga je zato treba reševati v sklopu skupnih prizadevanj za demokratizacijo družbe. Na noben način pa manjšinskega vprašanja ne gre reševati tako, kakor so si to zamislile tri v deželnem zboru zastopane stranke v svojem izrazitem protimanjšinskem dogovoru. Zato se je nadaljnje geslo Oktobrskega tabora glasilo „Zoper protimanjsinski pakt treh strank" in sta tudi govornika obeh osrednjih slovenskih organizacij — za ZSO član izvršnega odbora dr. Janko Malle in za NSKS predsednik dr. Matevž Grilc — v svojih kratkih nagovorih opozorila na posledice, ki jih ima takšno nedemokratično zlorabljanje moči in oblasti za vsiljevanje nesprejemljivih diktatov. Dr. Malle je v tej zvezi omenil predsednika koroške OVP Knafla, ki je prav za 10. oktober spet zahteval „novo ureditev" manjšinskega šolstva; dejal je, da je to nadaljnje potrdilo, da je protislovenska politika na Koroškem tesno povezana z 10. oktobrom. Zavrnil pa je tudi poziv dr. Valentina Inzka (ki je za 10. oktober v Kleine Zei-tung zapisal, da se moramo ko- roški Slovenci zahvaliti Avstriji za ukrepe, ki so bili narejeni za obstoj manjšine) ter poudaril, da Slovenci zahtevamo izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ki je rezultat zmage nam fašizmom, nimamo pa nobenega povoda pokorno zahvaljevati se avstrijskim oblastem. Pa tudi taborsko geslo „Proti strategiji končne črte" je prireditev potrdila na prepričljiv način. Čeprav to ni bilo politično zborovanje, kjer bi govorniki na dolgo in široko razvijali svoje misli in teze, je tudi letošnji Oktobrski tabor nedvoumno izpovedal težnje in zahteve — po eni strani v smeri izpolnitve člena 7 in s tem uresničitve dejanske enakopravnosti Slovencev, po dru-/TčoneC na d. Stran/j 7. srečanje narodnosti sosednjih dežel V Cindrotu na Gradiščanskem se bodo v času od 24. do 26. oktobra zbrali predstavniki narodnih manjšin iz Avstrije, itaiije, Jugosia-vije in Madžarske na 7. srečanju narodnosti sosednjih dežei. Od prvega takega srečanja, ki je biio pred sedmimi teti v Sekiri na Koroškem, so biii podobni posveti potem še v Lendavi, Trstu, Kopru, Že-tezni Kapii in tani v Koszegu na Madžarskem, ietos pa bo gostiteij Hrvaško kuiturno društvo na Gradiščanskem. Na podiagi dogovora na ianskem srečanju bodo ietos posvetiti posebno pozornost manjšinskemu šoi-stvu in predšoiski vzgoji. Poieg tega bodo seveda obravnavati tudi druga vprašanja, ki tarejo narodne manjšine, kot so na primer jezikovna enakopravnost v javnem živije-nju, v tisku, radiu in teieviziji, pa tudi odnosi med manjšinami oziroma manjšinskimi organizacijami ter obiastmi in večinskim narodom. Napovedujejo, da bo udetežen-cem srečanja v Cindrofu spregovorit tudi gradiščanski dežetni gtavar Theodor Kery. Svoje ugotovitve in statišča pa bodo predstavniki narodnosti strniti v posebni resoiuciji, ki jo bodo sprejeti na zakijučku svojega posveta. Ocene gospodarskega razvoja v avstrijskem in koroškem merilu V analizi, ki jo je zdaj objavila OECD (organizacija za gospodarski razvoj evropskih držav), je prikazan razvoj 24 včlanjenih držav v zadnjih dvajsetih letih. Na podlagi teh podatkov ugotavljajo, da je gospodarstvo v omenjenem obdobju doživelo pravo prelomnico, in sicer leta 1973 s tako imenovanim energetskim šokom; od tega leta dalje je države zajela kriza, ki ji tudi še danes ni videti konca. Za Avstrijo so ugotovitve OECD dosti bolj razveseljive. Kažejo namreč, da se je naša država od 1). mesta v obdobju 1960—1967 povzpela na 6. mesto v obdobju 1967—1973, v letih 1973—1980 pa je zavzela celo 2. mesto. Naravnost v odkritem nasprotju s temi pozitivnimi ugotovitvami so trditve, ki jih je bilo slišati na tiskovni konferenci, ki so jo te dni imeli predstavniki koroške industrije. Povedali so med drugim, da je med posameznimi panogami zabeležiti tako velike razlike, da bi to lahko imelo za posledico omejitev proizvodnje v nekaterih podjetjih in s tem skrajšanje delovnega časa, ponekod pa morda sploh začasno ustavitev obratovanja in s tem povečanje števila nezaposlenih delavcev. Pri sedanjih pesimističnih ugotovitvah koroškega gospodarstva je treba spomniti, da so bili isti krogi pred pol letom še dosti bolj optimistični. Po drugi strani pa je Koroška s svojim gospodarskim razvojem že vedno zaostajala za drugimi predeli Avstrije. PREBERITE „Nočemo končati v objemu, ki bi nas Zadušil" (misli ob letošnjih oktobrskih prireditvah) 2. stran Koroško mladje je spet izšlo 3. stran Dvojezičnost in materinščina 5. stran Čas vinske trgatve 7. stran Simpozij „Kein einig Volk von Brudern" 8. stran Spet avstrijske bombe v podporo južnim Tirolcem /zzžnot/ro/sbo vprašanje oč/tno spet stopa v srez/zšče zanzmanja š/rše javnost/. Prez/sez/n/b /Za/zjansbe v/az/e 5paz/o/;nz je /me/ 7?%fnre