Trezni načrti
Programiranje v krajevnih sku-pnostih je dolgoročna naloga ne le njihovili predstavnikov, temveč vseh tamkaj staraujočih občanov, so narn zatrjevali njihovi predstav-niki, ko smo jlh poprosili za krat-ko oceno položaja na njiihovem območju. Programi obsegajo vr-sto problemov, ki jdh občani občutijo na svojth ramah, saj še z njimi srečmjejo vsak dan. Le poglejmo otroSko varstvo, ko-munalno opremljenost, cestne po-' vezave in podobne »skupne zade-ve«. Takoj vidfimo, da so to v re-snioi področja, kateriim velja po-svetiti vsako skrb. Ob&uni se za-vedajo, da je treba pereče soci-alne probleme, komunalne pro bleme in ostale nerešene stvari začeti takoj reševati, saj jiih sicer bo z leti še več. Krajevna skiip-nost kot temeljna celica našega družbemopolitidnega sistema je prva poklicana, da jih rešuje. Saj zato je bila tudi ustanovlje-na.
KS   AJDOVSCINA   —   FOGUMNO V  SPREMEMBE
V krajevni Skuipnosta Ajdovšči-na v zadnjem času posvečajo glavno skrb onesnaževanju zraka, komunalni ureditvl tn otroškemu varstvu. Menijo, da je zato že skrajni čas. Mnogj krajani vedo, da je to nujno. Ce vemo, da je v krajevni skupnost^ iz leta v leto manj mladiine, kl bi bila voljna sodelovati v ustreznih ko-mlsijah za socialno varstvo, ko-mvmalo in podobno, je razumlji-vo, da še vodstvo skupnosti zav-2ema za takojšnje odpravljanje neskladij. Mladi iz KS A.jdovšči-ne odhajajo v druge predele mes-ta, medtem ko so starejši vse bolj potrebnd širše družbene pomoči. Mnogi med njimi nimajo niti to-lko močd, da bi storbeli za redno
prehrano in da bi si nakupili n&jiMjnejše žlvljenske pofcrebšči-ne.
Sicer pa pojdimo kar po vrsti. Kar zadeva varstvo okolja, ki |e tesno povezano z osteliml našte-timi področji, lahko rečemo, da stanje še vedno ni zadnvoljtvo. Res je, da Rast kot TOZD komunalnega podjčtja Ljubljana skrbi za zelenice in druge javne površine. Kljub tetnu pa ostaja še vrsta problemov kot je npr. območje Tivolija, njegovega go-zdnatega dela, ki bl ga lahko spremenili v prelep park, poln sprehajalnih poti, ob katerih ne bi smelo manjkati športnth ob-jektov. V Tivoliju je sicer že TREM steaa, vendar to ne zado-stttje. Res 3e, da jo uporablja veliko Ljubljan^anov, pa vendair mnogi sploh ne vedo zanjo. Kot da ne obstoja. Steza je uirejena tako, da gre lahko po njej vsak občan ne glede na leta. Tisti, ki so jo že večkrat prehodill, vedo, da je primemo upeljana, saj se človek telesno in duševno odpo-6ije, ko jo prehodd. Marsikatere-miu človeku pomenl edini na<Hn rekreacije. Kaj to pomenl za de-lovnega dloveka, nii treba pose-bej   opisovati.
Da bi zavarovali stanovanjska naselja pred onesnaženim zrakom, predlagajo na krajevni skupnosti zaporo noslednjib cest: Puharjeve ullce, del Zupančičeve, Prežihovo itd. Istočasno bi veljalo zgraditi še prehod na križišču pri Dslav-skem damu, v podaljšku Pu-harjeve in na Cankarjevl ulici v Tivoliju. V Tivoliju pa bi končno morali očistiti ribnik, kl Je, tak kot je, velika sramota za vso Ljoibljano. Tu je še pereče vpra-šanje kurjave. V KS je mnogo hiš ogrevanih s klasdi&io kurjavo,
kar ni v redu. Zato sd predstavni-ki KS prizadevajo, da bi Toplar-na v najkrajšem času pTikljtičdla oelotno področje na toplovodno omrežje, kar bi zmanjšalo količi no dima, ki se vali 4z dimnkov.
Poleg dima in dimnikov stano-vatijskih hdš pa se med njitnii nabirajo tudi izpušni plind števil-nih vozii. Poseben problemi je tudi parkiranje. Medtem ko osta-jajo parkirišča pod Halo Tivoll in pri letnem telovadišftu 6ez dan skoraj v celoti neizkoriščena, je na mestniih ulicah parkiraniih to-liko vozil, da se jih celo pešci težko izogibajo. PeSci so zaradi njiih dobesedno ogroženi, saj av-tomobilisti puščajo svoje Jeklenie konjičke celo na pločnifcih. Oe ' upoštevamo še dostavna voaila, vidimo, da je položaj res nevadr-žen. Bes je, da je parkiranje nerešeno skoraj v vsej Ljubljani. To pa nl opravičilo za številne vozniike, kl ne morejo pustiti avto-mobilov v stranskih ulicah. KS upa, dabomestna skupSčina kma-lu sprejela načrt, po katerem bo-do nadzor nad zelenicaml In jav-nimi parkirišči prevzeli komunaJ-ni redarji. Oe bi namesto starih hiš fcu prišli v poštev novi blokl ali celo indlvidtialne hlše, bi bllo prav, da bl pri vsaki hiši bila še garaža, kar bi moTali upoštevati že urbanisti.
Tu naj omenimo še otroSko var-stvo, ki terja še posebno pozor-nost. saj je za skupnost življenj-skega pomena. Ni ndč manj po-membno kot ostale dejavnosti. Zai o otroškem mrstvu glede raz-voja še ni nič znanega, saj bo pristojna komisija o tem šele za-č«la razpravljati. Ofcroci morajo biti deležnd posebne pozornosti še zlastl zato, ker njihovi preaapo Nadaljevanje na 10. stranl
Nadaljevanje s 1. strani
sl«ni starši pogosto ne vedo, kam a njimi. Nenazadnje tu ne gire za-nemariti velikega vzgojnega vpli-va, ki ga lahko diružlba uveljam v vzgojoo-varstvenih ustanovah. V KS Ajdovščina so prepričand, dia bo na predmostniih podirofijih v etoglectnem 6asu vsekakor mogo-če doseči določen napredeik. Olo-veku, ki je seznanjen z vsebino programa, pa se vsekajkor vsilju-jejo pomislekl. Žal pamenrijo ne-kateri ukrepi za KS »buimerang«. Tu misltimo na vptrašanje zapore oest. Tolikšnega števila cest nd mogoče zapreti, saj obvoznlc še dolgo ne bo. TJpoštevati je treba fcudd veliko Stevilo trgovin, ki se zaradi kupcev ne bodo mogle od-reoi   rednd  dostaivi blaga.
Številni kupcd se gotovo ne bi strinjali s slabšo postrežbo, ki bl bila vsekakor posledlca slabše preskrbe z živili. Zato je bolj real-no, vsaj za začetek radtmati na manjše število aaprtih cest, saj ni mogoče pričakovati, da bi fcr-govci živeli le od svojih zalog.
POLJANE SE ŽE FOMLAJUJEJO
V    krajevmd    skuipnosti   Poijane 6brBiwiamjo    podoibne   problame kot  v KS Ajdovščina,  le da ima ta    skuipnost   večje   možnosti   za širjenje  kot prva,  Glede struktu-re  prebdvalstva  je  položaj  podo ben,   se   pa  že   iaboljšuje  v   prid aktivnejšega  prebivalstva,   saj   se je   v noro stolpnico na Poljanski cesti vselilo veliko družin z maj-hnlrni ottroki. Na Poljanaih je tudl več   šolsMh  ustancKr   na,iirazli6nej-šiii   stopenj.
Ne manjka nifci predšoilskili ofcroik, ki pa niso v celoti zajetd v vzgoj-no varstvenjlh ustamovah. V KS računajo, da se bo z -leti zonanja podoba Poljan mo6no spretme-ndla, saj bo na roesto sedanjih »starih Poljan« zraslo vedje na-selje stanavainjisikifa hiš. Te bodo imele verjetno Se garaže, čeprav je za parkdranje že sedaj kar doib-do poskrbljeoo. Na območju KS je registriramih 945 osebnih arvto-mobilov, katerim je na voljo ga-ražna hiša in preoej zasebnih ga-raž. Skuipno je na voljo vozniikom 1.128 garaž. Tudi s parkiranjem ni posebndh težav. Mestnd pramet je v glavnem zadovoljivo razvlt, čeprav so na Jugu ln vzhodu KS nekateri predell bolj oddaljeni od najbližjih postajališč kot tA bilo zaželeno. 2ivimo hdtreje kot našd prednikd, zato je razumljiva želja Ijudi, da bi bdla postajali-šča bližje njihovlm stanovanjsMm hi&am. E>obra aveza je le s oen-ta-om mesta, vsi ostali predeli Ljubljane pa so zaradi mestnega promota precoj težje dostopni.
Nič manj pomeben nd ossbmd promet, kar je eden od pogojev za urejeno Svljenje in delo. Glav-ni ponoblem je ozka Poljanska ce-Sta, katere preobremenjenost se 6e povečuje zaradl Stevilnih vo Eil, ki voodjo material na grad-blSča v štepanjskem naselju in na Kodejevo. Najbolj hsritično je pri Ambroževeom trgu, kjer bo treba porušiitd veHje Stevilo dotra-janiih stai*. Poleg tega bo treba obnoviti StreliSko ulico, urediti podhod za pešče pri Ambrože-vem trgu, in ploOnike na Hradet-skega cestd. Asfaltirati pa je po trebno pločndike na Pavšetovl, Koblarjevi ulici, celotaiem Po-Ijanskem nasipu od križiSCa s Potočnikovo ulioo do dolenjske proge. Ker število prebivalstva stalno narašča, bi biilo potrebno končno. urediti tudj javni prevoz. Viator naj uvede nove avtobusne zveze. Na posameanih postajali-S6ih bi poleg klopi ^eljalo po-staviti še zaščitne strehe, kar bd varovalo čakajode potnike pred dežjem in snegam. To so le ne-katere naloge. Vseh nismo nitn omenjali, saj v bistvu ne gre le aa naštevanje le-teh, temved za kar najhitrejše nresnidevanje za-stavljCTih aUjev v feorist vseih ikrajanov.
V  naslednjem petletnem obdob-}u je treba zgraditl nov vzgojno-
vairstvena zeivod, kj«r naj bi bdlo po dosedanjiih iznadumdih 150 ot-rok. Vsa potrebna sredstva bi rrsorali zbrati s samoprispevkioim. KS taia na svojem območju le mailo ortiroškiih igirišč, pa še ta niso ustrezno urejena. Nekatera so tudi v neposredni bližini pota, po katetrth kljub opozoritaiim tab-lam vozljo šoferji, neikaj pa je tudi kolesarjev, ki se oibnašajo, lcot da ne poeanajo veljaivinih pred-pisov.
Baemmljiivo je, da so starši malčtav nw>6no neaauploivl, ko sktijpnost predilaga to ali drugo lokacijo za igirišče. Vsak oče ali pa nrcuti mMita predvsem na var-nost otrok. <5e ta ni stoodstotno zagotovljena, se bosta gotovo od-lo&ila za kakSno bolj ugodtio re-šdtev. Dogaja se, da ofcroci osta-jajo kar doma, fcar pa je najslab-še. Zaiprhi med Stiri stene nitnajo nobene možniosti, da bi naivezali stike z sovrstoffla. Postajajo osa-inJjeinii, saj jim družfba staršev vsedej ne zadošča.
TREZNI NACRTI
Tesno zvezano z otroSkim var-stvom je varovanje okolja. O tem je bilo že mairsikaj izrečene-ga, pa vendair kaže, da vseeno premalo. Mnogi ljudje se še da-nes ne zavedajo njegcvega vetla-kega pomena.
Tu naj ameniino matanje od-padnega materiala na pločnike, zelendče in njihovio najbližjo okolico, na ulice. Res je, da urna-mo komiumalee, yendar ti ne mo rejo vedno stati za neodgovor-nimi ljiudmi, kd brez sraami meče-jo odpadni mateffiaJ na uMce.
Predvsem bo treba obnovitd ze-lemice. Kjer ni košev za odpad-ke, jih bo tireba takoj postaviti. Za nadzor nad čistočo pa bo tre-ba dobiti kamiumatoe redarje, kd naj bi z mandatninri kazniml vzdrževali red na jaivnih površi-naii.
Več poEomosti bo tirelba posve-titi či&čenju snega, ki sicer ovira parkiranje vozil. Za čiSčenje bi bolj kot doslej moraii zaidolžiti ne le komumalno podjetje, tem-več tudi hišne svete, ki najlažje ugotovijo, kdo noče čistdti. ploč-nika pred  svojo hiSo.
Vsi problemi, s kateriinl se sre-6ujejo krajani, so lepo zajeti v bTOŠuri, kjer imamo poleg gtraiič-nih prUcazov Se iz6rpen tefcst. Je ruamree poln statdstidnih po-datkcvv, ki nam lepo prikažejo stanje na vseh področjih ctružbe-nega življenja.
Brošura je bila izdana ziato, da bi krajani še bolj spoznali svoje probleme in da bd pristojni or-gani videli, da jlh je treba za-četi takoj reševati. Njena najvaž-nejša prednost je v tem, da lju-dem na laihek in razumljiv način pove vse tisto, kar sicer zvedo iz dmevnega dasopisja.
Knjižici so priložene še pire-g-iedne karte Poljan, kl jdto je Iz-delal geodetski zavod. V njih so nazorno prikazana prometna pro-blematika, prometni zastoji t. i. ozka grla, problematiena križišča, neustreana cestišča, kanr vse naj pripomore k temu, da občani do-bijo boljši vpogled v problema-t.iko skuipnosti. Ne nazadnje je treba ammitd Se dobro ponaao-ritev meja skupnosti. Prav to je tisto, česar ne vedo Stevitai kra-jani. To je delno razumljivo, saj je meje zaradi novogradenj vse težje razločitd.
Pol^ na&tetih stvari, ziaznamo-vanih na prvi karti, sta v bro šwi še dodatai karti, in sdc©r so na eni zaznamovane novc^radnje in predvidene oimove cest v ok-viru 10-letoega programa gradnje obvoanic. Kaže, da bo sorazmer-no najveC novogradenj ob Po-ljanski cesti, ker je nujno stare Poljane poruSiti.
Zadnja karta pa priikaauoe, kaj vse je še v skupnosti, to je ko-ldko imamo na njenem obinočjiu upiravnaih sloižb, šoi, infitltutov, zdravstvenaih ustanov, trgovin, go-stinskih   obratov,  ostalih   sektar-
j©v gospodarstva in toultumno- pro-svetaih ustamov. NajveSja komeenr tiracija je v tnikoini med Po-ljansko oesto, Ambnoževim fcrgom in StreliSko ulico.
Prav ti podatki pa opozarjajo še na nekaj. Skito za ustanove nl le v rokah krajevne steupnosti. Ta ne želi, da bi se otiresle pod-pore za ustanove, vendar so jato dolžne podpirati tadi repuiblike in mesto Ljubljana, saij niso le ozkega loteatoega pamena. Nad -navederoo le vjsoikošolske ustano-ve kot piriimer, da te »hraine u6&-nosti« obiskujeiio mraogi študen-tje iz diruigih detov Ljubljane in njeme blizin.je in dailjne okoiioe. Tu Je treba omeniiia še vzdiže-¦vanje &portnfli objektov, kl jih ]e že sedaj premailo.
PRULE SE DUSIJO V SMRADIJ
O fcpaoevina sikUjPnosti Pruie je bito maTsikaj povedanaga že v prejšnji številln Dogovorov, kjer smo jo predistaTili z raajrazlič>-nejših »zomdh kotov«. Obdelali smo varstvo ofaolja, sooialne probleme starih prebivalcev ter proinet in zveze. . Nismo pa se dotataiild problema vairstva oko-Ija, Id je esnako pomembno kot ostala  podiročja.
KTajevna Sloupnost leži na ta-kem podroSju, kl je zaradi svoje svojevrstne lege precej onesna-ženo. Ce pagledamo njeno lego, opaainio, da jo obkroža na eni strani Ljulbljanica, na dirugi pa Grad in naočmo obTemenjema Kar-lovška cesta. Ta je iz teta v leto bolj obremanjeina. Tu vozijo to-vomjaki in druga težja voizija proti Zagrebu in Beogradu. Na Karlov&ko cesto prihajajo tudd vozila iapod Gradu. Vse to je v najtesnejši zvezi z bližnjdmi ae-lenicaimi, ki so vse bolj zanemar-jene. Otiroci, M se tam zadržu-jejo, so iapostavljeni škodljivim vpMvom izpušniih pllnov. Ce bo še obnovljem stari Kiarkrvški most oziroma narejen novi most čez Ljiuibljanico, bo položaj še slabši...
Kako ga ifzboljšati? Naj na-štegemo le nekatere najbolj važ-ne ukrepe. Treba Je naTediti ven-tilacijske naprave pod predorom, omejdti dovoz vozdl z delavcd na delovna mesta. Prebivalce je tre-ba apoaariti na večjo čistočo okoli svojih hlš. Ljudje naj se zavedajo, da Je varovanje oko-Ija v veliki meri odvisno prav od njih. Ko komunalcd odvažajo smeti in drugo ropotijo, opazijo toliko nepmaviliniostd, da bd jalh bilo težtoo vse podrobno opisatd. še zlasti pa je zaskrbljujoče, da pravega odnosa do okolja mma šolska mladina, pa čeprav so ji danes že mnogi vzgojitelji pri-pravljeni marsiikaj karisfcncga po-vedati. Mladina se ne zaveda, da če n« pazi, Skodiuje le sebi ian prilhodnjim podovom. Nič manj pamembno pa ni staJišde raandh podjetij, ki odiagajo kosovne cxJ-padke   ob   sinojjh   poslopjlh.
SE BESEDE
O ONESNAŽEVANJU
NajveČ nesnage najdemo prak-tično v okolici Ljubijane, kjer po mnemju ljudi (i» vsefo!) naj-lažje odloždmo nesnago. Tam je, kot pravijo, skrita »javnerrau ode-su«, tako da lahko mirno ostan«, kjer je. Zaman so opotzorila, ki jih dajejo m^tne arganizacije, ko   so   na   sporedm   pramovanja.
Letos je npr. socialistaeina zve-za izdala posebno broSuro Za lepši videz mesta. Kdor jo je paaljivo prebral, je lahko opazil veliko skrb družbe za disto oko-lje. Knjižica je bila sicer izdana v počastitev 30-letnice osvobodi-tve našega glavnega mesta, kar pa ne zmanjšuje njenega po-mena. Skrb političnih orgajnov mesta za 6i®točo je prišla tu v polmi meri do svoje veljave. Po-Mtični organi vedo, da je tefc način obravnave problemov v zveai z varstvom okolja najbolj priMadm.                               C. P.