Gostinstvo in turizem
Naj takoj pripomnimo, da »«-likosl gtistinske^a prometa Rl bdvisna samo od številč-nosti staei<niir<ineg:. prebHal-stva, temveč tudi od vrste dre-gifa pog>jpv in momentov. E»-zen stacioniranega r»rebivate>7i» je »snovni činitelj vendarle «r-ganizacUfikega rtačaja, kajt* kollkur bolj je gtfetinska mreia organizjrana in izpopolnjena. toliko večji je njen piomet. 3e-vcda pa Iraajo tudi drugi 6>nt-telji, kahor na primer tsiiizem, sejmj, razstave in drugo pra» tako svoj delei pri poverznju gostinskega  prameta.
V prepledn je zajet samo pits-met gostinsbib podjetij iu obr»-tov, nstvarjen i prodajo biane iii pijač, od vrednosti za v »a jcta vzcta težišča in od drugib gostinskib nslug. Promet rcsta-vracij v sestavn raznib domcv. internatov, restavracij, kj *ib dektvei in dslnžbcnci vodijo v lartnj režiji, kakor tudi rainib neregistriranih tostinskih uhjek-tov v posameznih podjetjib in ustanovah, počitniikib doroavib in okrevališčib sociaJno zdrav-stvenib ustaoov ta ¦: apoštevan.
Največji gostinski protnet je v tistib naših okrajiii, kj iiuaj« predvscm vclika tnesta, vaint indastrijake, trgovske ali ro-n>etnc kraje, al) v Hstih oki&>!h. ki so znani po svnjib nftravnib Irpotab jn je zato tam razvit t»-rizem. Zato ridimo, da je bU največji promet v letb 955 ustvarjen t beograjskem okraja. najmanjši pa v sniilan-,kero okrajn Tedenski prorne' be«-grajs&ega okraja je skoraj tri In polkrat večji kakor ves etnl promet okraja  Gnjilane.
ZaDhnivo je prav Kko Bgoto-viti, da ob&ega promet prvih petih okrajcv (Beograd. Zagreb. Reka. Ljobljana in Sarajevo) 32 odsto<kov vsega gosHnskega .>ro-meta, kakor tndi to, da je ca vei kakor 1 m>li]ardo prometa imelo v <eto 195' samo 14 okra-iev. NajTeč naših ikrajeT (46 odstotkov) doseže 200 do 500 ti-lijonov  din  pronieta  na  leto.
V  naši  državi   -mc  ra  sprem Ijanje   rarvoja   torizraa   spre.jeii Siršo  medt aroiino  defin.cijo  tu-rizma,  prl kalerl se kot obisk« valec — torist šteje  vsaka tifta nseb^.   ki   izv*r>   kraja   svojega
jtaJnegi blvilišea preblje vsa| eno uft v costia^tih podjetjih, ki jib pojDin.ieKn » širšem »ml-sln- Za iDozemskega obiskovalea pa štejemo vs^kega ubiskovalca, ki pride i* inosemslva na začas-no biv.inje v rtaso državo. oe-glede r.st U>, kakšeo je smol« ajesoviga bHaii? Reškl okraj, ki obsega našo krarnersUo rivi-ere in ima dobro .rgaoiziran« gcstjnsko io hoteUke mrežo, j* paš daieč najmočnejši okraj ele-de štcvila obi.kovtlcev hkratl ps tndi okraj i oajvečjitn dele-žem tujih ob;skovalcev (45 od-¦ilotkov). Po številu oblskuval-ce\ je dvakiat m-'čnejši kakof beograjski okraj i> okrou -30 krat močnejn od okraja Kutino, k' ima najmanjše število obisi^o* valcev.      *
Le dra iša okraja. in si-cer Kntina. ter Gnjitane, sts okraja, ki leta 1955 nista ime!« oit, po tiki široki definiclfi uitj enega to,>g<t obiskovalca — iirist*. Dvanajst okrajcv, kar /naša ekrog 10 sdstntkov sknp-aega l^eviHa okrajev, ima ve4 kakor po l».000 inoz« mskih tn-ristov. Ti okraii »majo skupaj 85 odstotkov vsega števila 'ujill obiskov ltev.
Povprečno šterilo noenln ene-?» obiskovalca jc pokazatell stopnje "stacioa^i—.nfgt tnrizmt. Poiemtakem. kolik je to eS-fe. pomeni, da so večje tudl možnosti za radovoljitev turt-stov. V tem pogledu jk Makar-ska daleč prer1 vsemi drugimi »kraji.
Oposoriti pa moramo tukaj na dcjstvo, da se v oekaterih drugih turistčno važnih okra-jih, » politično in gospodarsko ¦DOČnimi središči, ta kocficient rmanjšnje prav zaradi vpli»a teh srrdise. tbiskovalci leb sre-dišč, ki hl.ra'i navadn« pred-slavljajo tudi osnovno množico obishovalcev, pri)ia}ajo navadno službeno na dan a>'i dva, kar zrnanjšnje povprečje drugib obiskovalcev. ki so stacionirani v drugih mestih. Ce pogledamo nporedjc okrajev po tej značil-ncsti, jasno cpazirao tako ež-r.jo. ManjSi okraji ali okraj) brez teh vcčjih središč. \\ pa imajo kakšno kopaJišče, zdravi. lišie*, obmorsko plažo ali podob-no imajo znatno večje število nočnin ma enega obiskovalc*.