BIBLIOTEKA UNIVERZI! V Ljubljani l*eto S. - Štev. 61. Spedizione in abbonamento postale 2° prupp* .. S. Cena za Trst in Gorico /5fr 'sto£i»k \ .Goriški hst iz.at v .a o sredo Ut soboto zjutraj. — Uprava urad-nKtlvo v Gorici, Cojjo Verdi Sl«v. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračunavalo iku. • Račun pri < ussa dl Sisparniio Gorica. Poštnina piačana v gotovi«*. Gorica, dne 2. Decembra 1944. Za mesto Gorica in irst: posamezna številka 0.50 lir, polletna m-rooKiua 26 lir, celolelua 52,— lir. — Izven mesta Gorica in Trat: posamezna številka i.— lir«, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.- Izgube Amerikancev pri Aachnu Odbili anglo-csmertški napadi v Alzaciji -Obramba v trdnjavah okcli Melasa - Uspe-Hi Nemcev v Italiji - Neuspehi Angležev na Egejskem morju - Zastoj na vzhodu PATRI OTI E Trst, 29. novembra. Odkar obstoja naš list smo vedno opozarjali na nevarnost, ki jo predstavlja za našo domovino »osvobodilna fronta«, ker smo za njo videli spačen obraz moskovskih a gentov. Odkar smo pričeli odpirati oči našemu ljudstvu, smo slutili za tem gibanjem, ki je zamoglo preslepiti toliko naših ljudi in ki še danes uži va simpatije mnogih, ki hočejo na vsak način ostati gluhi in slepi, komunizem v vsej njegovi brutalnosti, četudi morda priložnostno prilago-den položaju. Mnogim so naša svarila ostala klic izgubljenega v puščavi, premnogi se če sedaj držijo vzora sv. To- j maža in hočejo na vsak način otipati rane našega naroda, predno bodo milostno izjavili, da verujejo. Toda če je čas delal proti nam, je delal tudi za nas. Več dežel je bilo »osvobojeni«. Večina teh dežel je imela tudi svojo »osvobodilna fronto«. Povsod so nastopali proti okupatorju »patrijoti«, kvintesenca narodnih junakov, ljudje, ki so bili pripravljeni vse žrtvovati za narod, za njega neodvisnost, za njega svobodo. Povsod so razni » Poročevalci «, » Glasniki «. »Vestniki« i t. d. govorili o vzvišenih idealih, o hrepene- j nju po osvoboditvi. »Osvoboditev« je prišla — junak bi moral odložiti »mitro«, ker se mu je najsrčnejša želja izpolnila in moral bi v cerkev, da se pridruži zahvalnemu petju, tudi če ne veruje v Boga. »Osvobodilna fronta« v teh deželah nima več pomena. Izvršila je svojo nalogo, bila je kruta, nečloveška toda cilj posvečuje sredstva. Žrtve so pač potrebne, pravijo oni (tudi žrtve na tistem vlaku iz Reke, kjer je bilo razmesarjenih na desetine otrok in sta bila le dva nemška vojaka slučajno ranjena?) Sedaj bo pač vse pozabljeno. Domovi-' ina je svobodna, patrijoti pojejo narodne junaške pesm-vsega gorja je konec... Patrioti... Povsod so pokazali že svoj pravi obraz. V Belgiji ki je »osvobojena«, so sc dvignili proti demokratu Pierlotu, predsedniku belgijske vlade, ki je odredil razo rožitev partizanstva. Kakšen pomen more v »osvobojeni deželi« še imeti partizansko gibanje? Belgija je vendar zopet svobodna, neodvisni in vsak količkaj pošten človek mora odobravati Pierlotov u-krep, saj je jasno, da v civilizirani evropski državi civiliziran človek ne nosi nikakega orožja, razen ko sc je treba bo- ; riti za dom ali slično. Tn tam j je vendar boj končal. Isto je > v Franciji, kjer partizani^ grenijo ure De Gaulle-u, ki že ne Iz zadnjih poročil nemškega vrhovnega vojaškega poveljstva posnemamo med drugim naslednje: V okolici Nimwagene in pri nemških postojankah ob vlaasi so nemške baterije na južnem Nizozemskem zadržale angleške čete, ki so prešle v napad. V področju okoli Aachna nadaljujejo Amerikanei vkljub svojim visokim izgubam s srditimi naipadi. Pri trdovratnih napadih severozahodno in zaihodno JiiHicha so Nemci zajeli več sto sovražnikov. Pri Hiirtgenu se nadaljujejo krajevne in gozdne bitke. V vseh teh bitkah je nemška obramba v zadnjih dveh dnevih uničila 26 sovražnih oklepnikov. V okolici Metza pa še vztrajajo nemške posadke proti premočnemu obleganju. Na lofarinški meji pritiska Tretja ameriška armaidla z močnimi silami. Ameriški napadi so se ponesrečili na obeh straneh gozda St. Avold in južno Saar-uniona. Severno 5uschweiler so se nemške čete uveljavile v odločilni bilki proii prodirajočemu sovražniku ter so ponovno zav-zHe nekaj krajev. Nemške divizije, ki se borijo v Alzaciji, so pred tremi dnevi --po dosedanjih poročilih — uničile ali si osvojile 48 sovražnih oklepnikov, oziroma sovražnih opazovalnih voz. Zaradi ieh izgub so sovražni napadi precej pojenjali. Na gorskih obronkih Miilhausena se je sovražnik približal nemškim četam z močnimi silami. Na nekem mostišču čez piekop Hiiningen je bil sovražnik odbit v proli-napadu ter je imel velike izgube. Dattjnoiinetni ogenj je povečan, tako podnevi kakor ponoči, na mesta London, Antwerpen ln I-iittich. V srednji Italiji, so nemške čete očistile dva krajevna sovražna vdora na Monte Belvedere in južno-vzhodno Vergata ter pri tem zajele več ujetnikov. Zahodno Imole so nemški letalski padalci zavzeli nove postojanke. Na francosko-italijanski meji pri Mont Ceniš je imel sovražnik v medsebojnih bojih velike izgube. Na Egejskem morju je nemško nega gibanja, je bil takoj likvidiran. Strel v tilnik in ko-ncc. Pač vedo, ti internacio nalni zločinci, da jih bo mnogo, ki so bili v njih vrstah, kt ne bodo zamogli kar tako pogoltniti tako podle prevare in bodo brezdvomno hoteli obra- moštvo na otoku Piseopi ponovno zavrnilo angleške izkrcevalne Ioizkuse in to po kratkem, a trdem boju. Na Balkanu so nemške čete blizu Mostarja odbile močne sovražne napade. V okolišu Knina v Dalmaciji se je pritisk sovražnika po hudih izgubah znatno zmanjšal. Na južnem Ogrskem so bile u-stajvljene po srditem boju boljše-viške čete zaihodno Pečuha. Na srednjem Ogrskem še traja bojni odmor. Okoli Miskolca se je kljub močnemu obstreljevanju s topovi ponesrečil ponovni bolj-ševiški prodor, ki so ga nemške čete zavrnile. Tudi na zaihodnem slovaškem obmejnem ozemlju so boljševiki dosegli le male krajevne uspehe, nato pa so se morali ustaviti. Na ostali vzhodni fronti pre- Vesli z vseija svela j THOREZ V PARIZU Kot javlja pariški list »Huma-nite«, se je v ponedeljek vrni] iz Sovjetske zveze v Pariz prosluli francoski boljševiški vodja Mau-i lice Ihorez v svojo družino. BOJI ZA NAŠICE Nemške cele so po 8 dneh o-bleganja osvobodile nemško-hnvaško posadko Našice v Slavoniji. Komunistične tolpe so imele več sto mrtvih in ranjenih. Nemške in hrvaške čele so ramo ob rami vzdržale naval številčno mnogo močnejšega sovražnika, dokler jih niso lastne čete osvobodile. Nemške čete so razbile komunistične tolpe pri Buzovači na cesti Sarajevo-Brod. Sovražnik je izgub:! 200 mrtvih. Na odseku ob Drini so se izjalovili komunistični napadi z Majevice planine v smeri proti Tuzli. BOLJŠEVIŠKA S1I.A SE IZČRPAVA Na Balkanu in na Ogrskem se boljševiška vojna sila izčrpava. Boljševiki so prišli predaleč in ljudstvo jih nikjer ne pozdravlja kot »osvoboditelje«, temveč, če le more, beži proč. Boljševiki so sami vrgli glavnino svojih sil le Hic Rhodus, »rodoljub« Wilfan, hic salta, narodni pesnik in pisatelj Bevk! Odgovorita sedaj! Nočemo fraz, toda tudi ne jecljanja! Ni li res, da sc Francozi, Belgijci in mnogi drugi sedaj bore proti » narodnim « demokratskim | vladam svoje dežele, in sicei tisti Francozi, Belgijci in drugi, ki so iz mr/nje proti oku- ■ natorju postali »patrioti« ali po domače partizani in ki sedaj zahtevajo povsod komunistično vlado? Pokažite enkrat svoj pravi obraz, vi bi*ez domci in brezznačajneži, recite temu ubogemu slovenskemu narodu odkrito, da ga ho- vladuje sicer mir. V Kurlandiji (Estonska, Latvija in Litva) se ogorčeno branijo pod poveljstvom divizijskega generala Schornerja nemške čete skupno s četami germanskih prostovoljcev ter so dosegle lep uspeh. Ob njihovi obrambi se je razbil napad 70 nemških strelskih divizij in številnih oklepniških čet, ki so napadale od 19. do 20. j novembra pod okriljem močnega ' topniškega ognja in bojnega letalstva. Boljševiki so zgubili 148 oklepnikov in 34 letal poleg velikih izgub človeških življenj in streliva. Ob popolnoma zaoblačenem nebu so ameriški in angleški teroristični letalci napadli Zahodno in Severozahodno Nemčijo. Škoda je nastala predvsem v stanovanjskih predelih mest Hanno-verja, Hamma in Dortmundh. na južno Ogrsko, na Balkanu samem pa operirajo z vazalnimi romunskimi in bolgarskimi četami. Vse kaže, dla je boljševiška bojna sila dosegla kulminacijo svojih sil in da čez to točko ne more več... NOVA POLJSKA VLADA Novo vlado je sestavil v Londonu poljski socialni demokrat Tomaž Arciszewski, ki je povabil v vladb tudi zastopnike poljske kmetske stranke. Lublinska vlada ima pač zaslombo v Moskvi, londonska pa v Londonu. VLADNA KRIZA V RIMU Do nove Bonomijeve vlade še ni prišlo. Vladna kriza se je zaostrila. Možnost koalicijske vlade iz predstavnikov vseh strank je splavalo po vodi. Desničarske stranke še niso toliko močne, da bi same sestavile vlado, ki bo mogla obvladati položaj. KOMUNISTI PROTI HRVATSKI SELJAČKI STRANKI Hrvatski časopis »Glas Primorja« poroča, da so partizani odvedli mnoge pristaše in zastopnike bivše HSS, jih odpeljali v Moslavino in jih tam postrelili. Partizani so razglasili, ga je prešel k njim bivši poslanec HSS Jura j Antonič. Toda ta vest je popolnoma izmišljena. čete prodati internacionalnemu židovskemu izkoriščevalcu in azijatskemu tiranu Džu-gašviliju. Tebi slovenski narod pa poslednji nauk! Tega ti ne dajemo, politični dogodki v skoro vseh deželah Evrope to morajo prepričati, da se moraš neizprosno odpovedati tistim tvojim sinovom v hribih Zatajili so te in te izrabljali v tuje s\ rhe. Niso več tvoji sinovi in ne več tvoje hčere, kajti slovenski dom in slovenska hiša pomeni poštenje in odkritost. Podlost pri nas ni doma in hinavščina je podlost med podlostmi... Jadranski l'o jiulnmu 15. seplRinhra 15. januar fz preizkušnje 15. septembra so izšli domobranci čvrsti in neuklonjeni. Pač pa se je uklonila OF. Domobranska pot setj ni izpremenila, pač pa je bilo mnogo sprememb v OF. V vrstah p F se je zaradi neprestanih porazov, ki jih doživljajo partizani, pojavil nedvomen razkroj. Zato so se izvršile v vodstvu OF obširne spremembe. »Ponesrečil« se je »general« Rozman, njegov politkomisar Kraigher jc dobil odlikovanje in nato zle-, tel v pokoj. Trojka Leskošek, Bebler in Kidrič se je zopet pojavila na pozomici. »Dobro informirani« Snoj je septembra izjavil^ d.a smo tik pred zmago in da bi bilo blazno upirati se zmagovitemu pohodu OF in NOV. Toda »dobri informator« Kardelj je na zborovanju komunističnih aktivistov oznanil začetek novega boja za o- hranitev tega, kar je OF v treh letih pridobila. Torej zmaga vendar ni tako sigurna, kakor je mislil »informirani« Snoj. Zdaj se je pridružil Kardelju še Kidrič, ki je zapisal v »Našo vojsko«, glasilo NOV od 5. novembra, sledeče: »Sedaj ne obstaja več samo vprašanje, kako izvojevati končno zmago nad okupatorjem. Poleg tega vprašanja obstaja za nas tudi dolžnost, da zavarujemo in dalje razvijamo narodno ' osvobodilno borbo, da z-t i jamčimo, za kar je naše liud-stvo prelilo potoke krvi.« Torej spet nova skrb ali bolje rečeno, stara skrb v povečani in resnejši obliki. Po radiju London se je culo že prvo opravičilo za OF-ar-ske zločine. Govornik je dejal dobesedno: »Ne čudi- mo se, zakaj del slovenskega naroda še vedno noče priznati žrtev, ki so jih bili utrpeli, »osvobodilne fronte«, kajti Slovenci so preveč čustvom podvržen narod in ti ljudje še vedno ne morejo prebole-Vendar se morajo zavedati, da v sedanjih usodnih dneh čustva ne smejo prevladovati razuma in tako rušiti narodno enotnost, temveč je treba pozabiti na žrtve preteklosti ter se posvetiti zgolj sedanjosti in bodočnosti!« Govornik je tudi priznal, »da na primer prof. Oven Anton in župnik Janko Omahen, ki so ju ubili partizani, nista bila izdajalca, vendar vseh žrtev ne smemo naprtiti »o-svobodilni fronti«, saj vendar ni utegnila gledati slehernemu partizanu na prste!« Tega tona od komunističnih speakerjev, ki so dobili v zakup londonsko slovensko oddajo, nismo bili vajeni. .Torej snet sprememba. Med tem pa je domobranska politika ostala neizpremenje-na: »Bij ga, bij ga do končat« Sedaj se je pripetila spet ena sprememba. Rok za predajo domobrancev je bil podaljšan tja do 15. januarja 1945. (ko bi morala biti vojska že davnaj končana, če bi poslušali Kidriča v septem- ve več kam deti glave, isto je bilo v Rumuniji, isto na Bol-garskem, isto se je dogajalo v i Finski. Povsod so se pristno narodni patrioti čez nor prelevili. /z vsakega izmed njih je izletel komunist in takoj pokazal svoje zobe, kot volk In ako je kdo med njimi še bil , pošten in resničen rodoljub, ki ie še slepo in trdovratno verjel v iskrenost osvobodil- čunati z zapeljivci. Kdor ne misli zločinsko, kdor ne poljublja rdeče zastave. emblema židovskih izkoriščevalcev užaljenih in po nižanih ta mora umreti, ker komunizem ve prav dobro, da ne bo nikdar mogel pridobiti zase človeka, ki je značajen in nošten. Zato mora tak človek umreti! bru). Toda nc samo to, ampak je tudi dana amnestija za domobrance. Vse te velike dobrote sta domobrancem naklonila dr. Ivan Ribar in Bogoljub Čolakovic. Bolj kot propagandni trik je ta novi poziv nedvoumna sprememba in jasno priznanje politične šibkosti. Kdor dvomi o tem, naj se le spomni gromovitih brezpogojnih besed, ki jih je za 15. september napisal 1 Kidrič. Naj si prikliče v spomin Snojevo izjavo priobčeno v »Partizanskem dnevniku« z dne 4. oktobra, kjer pravi, da je poziv na predajo 15. septembra, »skrajni rok za priključitev k osvobodilnemu gibanju«, in bodo vsi, ki se bodo po tem roku še borili \ vrstah domobrancev »postavljeni pred vojno sodišče in najstrožje kaznovani. Po tem pozivu maršala Tita nima več časa za razmišljanje in za razgovore. OF je dovolj močna, da takih razgovorov in kompromisov ne potrebuje. In vendar jih je potrebovala, drugače ne bi dala novega poziva. Če po Snojevi logiki odklanjanje takih pozivov pomeni moč OF, po isti logiki razodeva seganje po njih — nemoč OF. Naša politika pa ostane neizpremenjena in sicer neusmiljeno neizpremenjena. Z nečloveškim komunizmom nočemo nobenega sporazuma 1 Ta naša beseda ne izvira ne iz oportunizma in ne iz zalete-losti, ampak iz mirnega, a zato toliko trdnejšega spoznanja, da je treba iti za zdrava človečanska načela tudi v boj in smrt. Ze zdavnaj smo se sprijaznili z mislijo, da je lepša značajna smrt, kot sramotna udaja komunističnemu terorju. Bili bi nerealni in neresni, ako bi šli v boj proti komunistični partiji, ki zahteva od vsakega svojega člana, da je vsak čas pripravljen umreti zanjo, z manjšo odločnostjo in manjšo jasnostjo. Ta trdna volja in pa priprav ljenost na vse nam daje tisto moč, ki je bila po besedah generala von Klause\vitza že vir mnogim čudovitim zmagam. Zato glave po koncu, bratje po vsej deželi! 7 neugnano napadalnostjo na vse ovire ustvarjajmo vedno nova žarišča slovenske in krščanske misli ter postavljajmo na noge vedno r.ove vrste protikomunističnih borcev. 15. januar naj bo zn nas dan nove blesteče zma ge! Dejstva in ugotovitve Podlost brez primere Kadar hoče komunist neka) doseči, se posluži vsega dovo ijenega in nedovoljenega, sa mo da uspe Tako so tudi predlanski komunisti, ko jim je manjkalo častnikov, pritiskali na aktivne oficirje, da bi šli v hosto. Ker pri veliki ve čini niso uspeli, so napravili vabila za vsakega posebej in ga kot tovariša povabili, da \ vsiopi v narodno osvobodilno■ vojsko. Ta vabila so v svoji ; podlosti oddali na ljubljanski pošti v odprtih pismih, kjer Je bil italijanski cenzor. Tako so se ti častniki radi tovrstne de nuncijacije komunistov znašli \ naenkrat v internaciji, ker niso hoteli v hribe. Isti komunisti pišejo danes v brošuri »Rab«: »Treba je bt lo odstraniti ljudi, ki bi mogli postati partizani... Zato so se odločili (Italijani), da zmanjšajo rezervoar, iz katerega bi s^ mogli rekrutirati. To so b'li predvsem — po njihovem mnenju — oficirji bivše jugo slovanske vojske. Zato so marca 1942. internirali v.w ak-tivne in precej rezervnih oficirjev v koncentracijskem taborišču v Gonarsu.« Mislimo, da za tako podlo izdajstvo, ki goto\>o nima primere, ni potrebno nikakega komentarja. (»Za blagor očetnjave«) Narod na pravi poti Masovno prijavljanje Štajercev, ki se dan za dnem vračajo v človeško družbo, nas navdaja s toplim občutkom, da je narod spregledat in našel pravo pot ter da njegova korenina po komunizmu ni bila načeta niti ni i okužena. Prijavljajo se ne samo pri nas, povsod na vseh postojankah, in tudi iz Celja smo zvedeli veselo vest, da je pri javi jencev toliko, da so morali zanje organizirati posebno kuhinjo, da je redna prehrana zagotovljena. Zimski meseci bodo tudi napravili svoje in partizanom bo odvzeta vsaka možnost novega dotoka. Še pred mescem so komunisti trobili: vsa Štajerska je za nami. Isto kakor spomladi za Primorsko in Gorenjsko. D, molče, ker je že vsakdo lahko spregledal^ kdo je• imel le trohico ljubezni do resnice. Prav Štajerci vedo poveda ti, kako obupne razmere vla dajo pri partizanih, ki iz dneva v dan bolj čutijo, da se jim majejo tla pod nogami in tega tudi pred moštvom več ne skrivajo.. Nekdo je povedal, da je nekaj čet, kt že politkomisarjev nimajo več, ki so bili duša komunističnih edinic. Ne zanikajo da v njihovem vrhovnem vodstvu ni več soglasja, kar ,/» bilo dovolj jasno poudarjeno z imenovanjem Borisa Kidriča za politkomisarja Izvršnega odbora OF in od stranitvijo Kreigherja, Kidrič' bo r.a tem mestu uvedel st stem trde roke, ki bo prej ali slej »odstranila« vse »ner-gaške« tipe, ki so prav zi. prav največ žrtvovali za izvedbo komunistične revolucije, J-'kor sta v Rusiji odstranil.'« Lenin in pozneje Stalin vse prve in najzaslužnejše komunistične revolucio nar je. Tako bo revolucija sama požrla svoje otroke. Z uvedbo diktature, ki je poverjena Borisu Kidriču, se razblinijo v nič vse krilatice komunističnega lažnega programa o demokraciji, ki je samo vaba za najnaivnejše kali ne, ki drugače ne prebavijo mesnice. Resnica pa bo sama prišla in to prekmalu, zato bo pa vsako kesanje prepozno. (»Za blagor očetnjave«) Tudi terenstvo ne pomaga Ob zadnjem divjanju partizanov v vipavski dolini ni bilo prizaneseno niti imovi-ni terencev, partizanov ih kurirjev. Partizanska druhal je ropala vse vprek, nič niso pomagale zasluge, zveze, sinovi pri 'partizanih, nič terensko delo, nič hčerke kurirke. »Pleni povsod,« je bilo geslo. Pravijo, da je to plenjene vse vprek v prizadetih krajih marsikoga iztreznilo. »Špeglaj se grešna duša«! bi človek snopil vsem gori-škim buržujem, kulakom in kapitalistom. ki podpirajo komuniste in mislijo, da jim bo ob revoluciji prizaneše-no. Še terenstvo ne pomaga nič! Prav nič! Comunsimo e roman-tieismo Pred nekratkim je prevzel vrhovno vodstvo nad italjun skim komunističnim in bcido glianskim partizanstvom An tonio Adverso. Neznani po ghnar si je izbral ime junaki' iz ;cmana, ki je zaradi pustolovščin ljub doraščajoči mla- dini, zaradi ljubezenskih do-godb pa drag nežnemu spolu. To kaže smisel južnaške domišljije za romantiko. Pod plaščem te romantike, bo v bodoče badoglianski komunizem skušal prodirati tudi v naše kraje. Comunismo con romanticismo! Mi Slovenci pa, ki smo kru to in krvavo poizkusili komu nizem takšen kakršen je, to je senza romanticismo, in ki smo poizkusili, kaj je romantici smo, smo siti enega kakor drugega. Zato dajemo na znanje Ant oni ju Adversu, da nočemo v naših krajih niti bolj ševiške GPU niti Badoglian ske GPPU (Gruppi Partigiani Patrioti Uniti) in zato ni treba širiti v naših krajih niti leta kov niti pisati po stenah njegovega imena. Če pa mislijo njegovi »romantični« oddelki rogoviliti po slovenskem o zemlju, jih bomo nagnali! In to st-nza romanticismo! DOP8S8 IZ LOKOVCA PRI ČEPOVANU Kako je naša požrešna, narodna vojsk«' pre-l neikaij, dnevi ropala po Kanalu je že vsei.ii znano. Ko so ta naropani plen po. dolgem trudu in naporni patli priwlekiii do nas, so se .prasuti želodci .rodečih, komasairj«* kar smejali ob pogleda na vreče. Veljaki gledajo:. Aha v tej vreči bo sladkor, v drugi bo gotovo beto mote lin kdo ve, kaj še siladkejšega v tretji. Pa poglej kakor pri vsaki akciji, tudi pri tej ni bito. brez. smole. Veliko razočaranje so doživeli, ko so videli, da. je bil v zaprtih, vrečah namesto dobrot, katerih se dan,® mi niitii ne domislimo, čistilni praih za posodo (porniče). Politkomisarjem in komandantom ni preostalo drugega kot j,»az«iibiM na sladke sanje in požreti grenke sline. BANJŠKA PLANOTA Ena liamed najhujših tereni; v naših kraljih je Kofol Zorka, že bolj prileitna samica doma v Lohkaih, ki se je rasnim vplivnim »tovarišem« toliko časa ponujala in so smukala okoli njih, da jo postala komisarka za go- ; spodairske zadeve. Le teko se bo reva brigala za gospodarsko politiko, ko še, lastne hiše ne more držati v redu, : kot smo pri nas vaijeni. Lahko si predstaivljiawe, kako bo gospodarstvo pri nas prospevalo, ko je prišlo v lake brihtne roke. To bodo zlati časi m nas. Moj Bog, saj bi se človek smejal in norčeval, pa je stvar tako resna in žalostna^ da bi se napi zjokal. IZ DESKEL Neke noči preteklega tedna se je v nalši vasi mndila tolovajska brigada, Naloga te brigade je ropnje našega ubogega kmeta in s tem prehranjevanje IX korpusa slavne Titove vojske. Pair dni poprej se je vračala z precej bogatim plenom, kakšen je bil ta plen bi znali najbolje povedati briški hrani in lilevi, kev je od ta n' prihajal da je to prava roparska iei-]>a, nam je doka« njen poveljnik polkovnik. Menda nisem pogreSil čina: tri zvebdo nad dvema. ..svazama«. Mudil se je v naši vasi pri neki ugledni d>už ni., '.sedel .se je prvič na stolico iin prerokoval. Od tu «e> je počasi spravili na mizo in naslonil čevlje na čisto stolico. Po rokah je izgledalo d& se' ta gospod mi umil najmanj mesec dni, Da je na viifik« izobrazbe, polkovniku vredne, je 6e ponovno potrlil. Pi ign-il je iz žepa rj-inazani papir ga primerno obtrgat in. iz njegi priporni cigaretni papir, popraskal po žepu in zavil nekaj senenega praihu, na kar izvleče bo e-no »spetanpoko« in meni nič teb< nič »nisvvs« po čistem belem zidu. Kaj? Taksni ljudje naj' bi bili graditelji naše bodočnosti? Zmeraj so tatove in. ubijalce preganjali pošteni ljudije — upamo da bodo tudi našim današnjim voditeljem poskrbeli mesto, katfero jim pripada. IZ SREDNJE VIPAVSKE Jakobova Cvetka im Blažanova Božata iz Vrtoviina sta se udeležili 24. novembra p. m. osvobodilnega pohoda na Ajdovščino: Odlično sta se iakaizale pri ropanju. Prinesle sta na položaj razcapanim tovarišem hlače, katere sr. isii jiili prisvojil«. Ni težko z drugo laM-niino gospodariti. Kajne dekleta — to-varišiče? — K zgornjim bo sledilo v jpriihodnjiih številkah še nekaj cvetic, liiz njihovih srednje vipavskih logov. DOBRAVLJE V Dobravljah je zavozil kapucinski' brat Andrej iz Sv. Križa ki so je peljal z vozom in mulo v Gorico. Ubil«-je mulo im njega ter dve ženski, dve drugi ženski pa sita bili ranjeni, Mino so postavili partizani, Nemci so po svojih pionirjih mine odstranili in šli brez nezgode naprej. Tisiti, ki so nasitraidali; so bili kot vedino — domačini. Slovenci. LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI Govori se, da se je tukajšnji tolovaj in; organizator vsega zla C-vMk» pregrešil zoper njihove postave.. Klicali so. ga na odgovor. Sedaij s« je-v n"! in pravi, da se bo maščeval. Delo vztrajno nadaljuje. K temu vju, s^e- bomo še povrnili. ' BRJE PTed štirinajstimi dnevi se- j Lome nad Črnim Vrhom. Rdečkarji šo odpeljali iz vasi kar sedem voz naropanega blaga, t»-■ ko da so nekateri kmetje ostali brsti vsakega živeža. Or. Jiža Lmč: i i z 60D0VINA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU Z beneškoslovenskega ozemlja imamo tudi najstarejši datirani rokopisni spomenik, tako i-menovani Čedadski rokopis, ker je ohranjen v muzeju v Čedadu. Rokopis je imel beneški Slovenec dr. Podreka, odvetnik, ki se je zelo zanimal za zgodovino svoje ožje domovine in o njej tudi pisal. V tem rokopisu imamo zaznamek volil za ustanovne maše udov bratovščine svete Marije v Črnjevu, vzhodno od Tarčeta. Obsega 16 pergamentnih listov, ki vsebujejo poleg latinskega in nekaj italijanskega tudi slovensko besedilo. Besedilo je bilo prvotno latinska in je prvi zapisek iz leta 1459. Na zahtevo nekega Dominika Bgosna iz Črn jeva in drugih udov bratovščine je dne 23 januarja 1497 javni notar Janez s Krka prevedel volila v slovenščino. Po V. Oblaku je prevedel tekst verjetno zaradi tega, da bi potomci onih, ki so zapustili bratovščini sv. Marije to ali ono za blagor svojih duš, vedeli, kakšne obveznosti ima bratovščina. Volil v slovenskem besedilu je 52, a jezik je v njili v glavnem tak, kakršnega govorijo še danes med Čedadom in Huminom, le da vsebuje še nekaj starih oblik in da kaže mestoma ;udi čakavski hrvatski vpliv prevajalca Janeza s 1 K rka. Primeri, kako se glasijo ta volila: 1. Fuscha s Prosenicha jest ostauila j sin suoj Michel slatich jedanaist Bratine sfete Marie s Zergncv, da se ima stuoriti fsacho leto sa gnich dus mas, duj. 2. Lenard i Beatris s Teipana su ostauili bratine sfete Marie s Zergnev fita jedan star pšenice ij jedan cunz (kvinč — 60 starih bokalov) vina sa gnih dus, da se ima stuoriti fsacho leto mas duj. 14. Iure Tufa Rainicha Michela Tufa s nuga-rola .jest ostauil bratine sfete Marie s Zergnev slatich zeternaist. Za slatich jest cuplen iedno dobro bratine, dasse ima stuoriti duj mas fsacho leto sa sfoiu dusu. Tako so s svojimi volili poskrbeli udje bratovščine svete Marije v Černjevu za svoje duše da bi se jih spominjali po smrti. Volila znašajo večje ali manjše zneske, kakor je pač kdo mogel. Besedilo se loči le v tem, da navaja različna imena, kraje in število maš, sicer pa so stereotipna, vsa po istem vzorcu. Iz leta 1458, torej eno leto pred najstarejšim .latinskim zapiskom v černevskih volilih, imamo se Videmski rokopis. Neki Nikolaj Pentor, ki je bil iz Kormina in najbrž slikar, je imel beležnico, ‘obsegajočo 40 listov, in je vanjo pisal svoje zapi- ske v italijanščini, a je na str. 10 11 zabeležil tu- di slovenske števnike od eden do dva tisoč, označujoč jih kot »slovensko poštevanko« — Sclauo-nescho abacho — datirano dne 29. oktobra 1458. (Prim. Jadr. Almanah za 1. 1925-30, Dr. A. Kacin: Nov slovenski fokopis iz 15. stoletja, str. 22—23.) Te številke pač niso kaj posebnega, a vendar do-■kaz, da .ie bilo znanje slovenščine tudi ob koncu srednjega veka tujcem še vedno potrebno. ' Ako povzamemo, kar smo mogli ugotoviti o spomenikih naše besede na ozemlju Posočja v prvih devetih vekih po naselitvi Slovencev, moremo reči: 1. Slovenski jezik je bil cenjen od vsega po-četka, saj so ga govorili celo na tujem langobardskem dvoru in patriarhi so ga vpoštevali, ko so mislili z ustanovitvijo univerze v Čedadu tudi na Slovence. 2. Štivanski evangelij je ohranil na stotine slovenskih osebnih imen iz 9. in 10. stoletja. 3. Iz 12. stoletja so nam prav tako ohranjena v videmski listini slovenska imena. 4. Iz 13. stoletja imamo v beneški listini o-hranjena slovenska krajevna imena z naše skrasj-’ne narodne meje. 5. Sodne listine iz prvih let 15. stoletja dokazujejo, da so se sodbe vršile v slovenskem jeziku in bile v njem tudi pisane. Gotovo je bilo to ▼ navadi tudi v prejšnjih stoletjih. (Dalje.) IN J n na okno je potrkat e>y. ^JTIidtauž Nisem mogel spali. Zrl sem skozi okno v oblake, ki so se podili po nizkem nebu. Pa se ie razmaknil tam nad Čavnom iz teh oblakov stkani zastor in izza temnega vrha starega Čavna je priplaval zlat oblaček. Na njem je sedel belolasi in dolgobradi starček. V roki je držal zavito palico in takoj sem ga spoznal: bil je sveti Miklavž. Oblaček ga je nosil od hiše do hiše, svetnik pa je rahlo potrkal na okna s svojo zlato palico in opomnit speče otroke na pismo, ki ga še niso pisali in ki ga bo čez par dni pobral. Na oknu pa se je prikazala rozkuštrana glevica otrok, ki so se radovedno pogledali, kdo jih moti sredi sladkih sanj. A videli niso ničesar, kajti svetnik je hitro odplaval dtalje. Koliko mest in vasi je morali še obiskati, na koliko oken bo moral še potrkati'. Noč pa hitro mine in podnevi ne more vršiti svojega dela, ker bi ga otroci gotovo ustavili in izgubil bi še več časa. Ko se je bližal moji hiši, sem se skril za zavese, da bi me ne uzrl in sem čakal, dia potrka še ih: moje okno. A čakal sem zaman, kajti oblak je zdrvel raiimo mojega okna kot veter, mi posvetil v sobo, a svetnik ni niti zadel s svojo palico ob steko mofega okna. Pa sem se domislil, da nisem več ubogljivi malček, čigar ubogljivost in pridnost bogato poplača sv. Miklaivž. Nisem imel več staršev, da bi jih moral ubogati. Sam sem bil sivolas kot sveti Miklavž in ljubša od igrač in bonbonov mi je pipica tobokn in kozarček sladkega vin*o. Naslednje jutro pa je bil v Gorici pravi direndaj pred izložbami igrač. Otroci so tekali od izložbe do izložbe, izbirali in ugibali, kaj jim bo prinesel sv. Miklavž. Kako so jim žarele široko odprte oči m kako so jim rdela ličeca. S komolci so prerivali drug drugega, vsak je hotel biti čim bliže stekla, ki ga je ločilo od ljubega predmeta. Deklice so občudovale kraljice svojih sanj - velike porcelanaste punčke. »Mamica«, je dejalo sedemletno dekletce, »tisto-le tamle v nabrani oblekci iz modre svile in z. živo pentljo v kodrastih laseh bo pa meni prinesel sv. Miklarvž. Kako lepe črne čeveljčke ima in kako lepo me gledal Mamica ali zna poklicati mamo. Glej, gleda me, kot da bi vedela, da bom kmalu njena mamica. Vedno jo bom vzela s seboj na sprehod in lepe' oblekce ji bom šivala.« V mislih sem videl to dfckletce, kako ljubeče se ukvarja s svo- jimi »otročiči« in se nehote vprašal, bo li morda ludi odrasla tako skrbna in ljubeča mamica. Temne očke so se ozrle vame in me najbrže hotele vprašali. Česa si neki jaz želim. Nasmehnil sem se in jo hotel vprašati, je li bila pridna, da je tako trdno prepričana, da ji bo sv. Miklavž prinesel tako lepo punčko, pa me je odrinila skupina dečkov. Zaleteli so se k oknu, da je steklo za-šklepelailo, a se ni ubilo. »Glej, Arkadij,« je povzel na)-večji izmed njih, »kakšni kanoni! Velikega kalibra, ali ne? Pa Stu-[ kas in lovci, kako se svetijo, kot | angleški. Ali vidiš tistele bombni-| ke? Na drugi strani so pa avtomobili, puške, vojaki, vlaki in tudi sablje.« Prerinili so se na drugo stran. Sledil sem jim z očmi, moj spomin pa je postavilo njih živahno j modrovanje o strojih in kanonih ter letalih v dobo mojega detin-stva. Prav pri strani izložbenega okna so stali revno oblečeni otroci in na obrazih so jim bili odtisnjeni sledovi trpljenja in pomanjkanja. Drobcene deklice so se menile o punčkah iz krp, ki jim jih je lani prinesel sv. Miklavž. Zamaknjeno so gledale v velike punčke iz porcelana in ugibale kaj jim bo prinesel letos sv. Miklavž, »Moja mamica je rekla, da sv. Miklavž ne prinese vsega, kar si želiš in da je boljše, da ga prosim le za koristne stvari. Pa mu bom pisala, naj mi prinese oblekce, da bom šla lahko v šolo, zvezke in svinčnik, pa tudi... (tiše je dostavila, kot da bi se sramovala) . .pa tudi malo drv in krompirja: Veš, pozimi bo mrzlo, pečen krompir pa me bo malo ogrel. Tudi mama in ata pa bratec ga radi jedo.« Mordla jo je razvnela živa domišljija, da je hitro glasno skle-nilt: »Pa še danes bom napisala pisemce in ga dala na okno.« Slišal sem in bilo mi je žal, da nisem sv. Miklavž. Zatemnitev 11 II. - 3. IZ. U 17.11! - 4. IZ. -10. IZ. U 17.10 - 07.05 ure 11. IZ. -17. IZ. 17.10 -117.10 ure IS. IZ. - li IZ. U 17.10 - 07.11 ure Z5. IZ. - 31. IZ. M 17.15 - 07.20 uri Ljudsko gibanj« u Sorici Goriški m/igistrat javlja: Rojeni so: Dilem Lucijan, Vorisi Darij, Perimii Ivan Franc, Ziigmund Cecilija, Brešan Ana Marija, Bernc Julij, Fontana Rožici, Paidovan Bruna, Mišiigoj Danila, Held Bruno, Gross: Guido, Zotti Alma, Lorenčič Nadja, Ferfolja Edi; Umrli so: Borgese Lucijan, ,6 ie\ dijak; Trpin Marjana vd. Perko, 77 let, gospodinja; Rijavec F;anc, 68 let, poljedelec; Gorkič Marija por. Prinčič, 53 let, gospodinja; !\ ruševina Katarina por. Koglot, 68 let, gospodinja; Eitter Anton, 83 let, upokojenec; Gorjan Marija vd. Nanut, 80 lot, gospodinja; Kulot Peter, 39 let, ročni delavec; Kravanja Franc, 21 let kmet; Faldič Albert, 18 let, mizar: Ferfolja Justina vd. Černič, 66 let, gospodinja; Podgornik Franc, 69 let, invalid; Leon Jožef, 43 lett, pismonoša; Žnidar Ana, 41 let, zaščitna sestra; Žmuc Karla, 81 let, učiteljica v pokoju; 'Gregorič Alojzij, 5? let, trgovec; Oklici: Cainusso Loreinzo, narednik iin Slaitaper Julk«, dijakinja; Prosperi Rone. mehanik Spanjol Ana Marija šivilja; Vuga Ivan železničar in Brumat Helena«, šivilja; Espoaito Marjam, uradnik mn Viililia Ana Marija, učiteljica. Poroke: Barbero Jakob, natakar in Tensi Rosa, delavka; Pagnaieco Rajmondu, melianikair tim Golja Zofka, gospodinja; Kožuh Fran«, mizar in Berginc Ivanka', natakarica. HAN lELlfl : O svetem A ndreju Sveti Andrej, sveti Andrej in tvoj sejm bogati, i aj, kdaj k nam se vrnejo lepi časi /Jati? Kdaj naš Travnik bo oživel, kdaj na njem bo vse vrvelo in veselje bo objelo mesto in deželo? Kdaj?... Ob letu praviš, da bo lepše ko kdaj koli? Bog ie usliši, sveti Andrej, in nam mir izmoli! URAD ZA NADZORSTVO CF.N 7.A DOBRODELNOST. Goriški prefekt je določil, da se dohodki iz glob, ki jih dobiva pokrajinski urad za nadzorstvo cen, namenijo dobrodelnim ustanovam. Tako pride vsaj deloma denar ki je bil ljudstvu z oderuš-tvom in verižništvom odvzet nazaj k najpotrebnejšim med ljudstvom. Urad za nadzorstvo cen je že izplačal 10.000 lir občinski podporni ustanovi v Gorici, enako vsoto bolnišnici »Fatebenefra-telli«, po 100 lir zavetišču sv. Jožefa, sirotišču »Conlavalle« in 4000 Vincencijevi konferenci, o-stalo pa prefektovemu kabinetu (5.411,25 lir), da razdeli beguncem in revežem. Narte Velikonja : ‘Z)e sefe zgodde z Goriške VOLK V DRAGI Pnsel je Tonko Kristlov ovce in jokal, jokal in se drl, ker je potem1 gotovo od nekod prišla mati: »Oh, Tonko, revček mali!« Tisli dan pa jo slišal njegov jok Slibiljev Zuta. »Tiho, Tonko, liho, v Dragi je volk!« Tonko je zlezel vase, a si opomogel. Pustil je ovce in pot pod noge. In v Drago. Volka nikjer. Toliko si je Tonko prizadeval, da bi kaj našel, a volka nikjer. Nazadnje k Zuti in pred Zuto v jok. »Zakaj jokaš, Tonko?« se je usmilil Zuta. ZIDNI OMET Ko je »Tonko še majhen bil«, je tnrvil zidni omet in ga nosil v usta. Videl ga je stari Sečar. »Kaj se boš, Tonko, mučil!« je sočutno dejal. »Kaj se boš mučil? Na večji kos!« In mu je odbil od zidu vsaj polmetrsko plast ometa. Ko se je vračal pod večer, je Tonka spet našel, da mrvi omet. »Oh, ti revček mali«, mu je dejal, »al‘ li niso nič dali jesti da si že pospravil moj kos! Na, li pa dam nekaj več!« In mu je spet odbil velik kos zidu. »loda,« mu je dejal, »moraš hraniti, k a j 1 i za celo leto ni cela vas dovolj velika! )o boš snedel, če bo šlo tako naprej. Tonko je gledal, gledal, gledal in si ni nič upal. Ko je’ Sečar šel že iz vasi, je začel Tonko zmerjati. »Zeigukar, žegukar!« (To je psovka Slokarcev na Gorjane). Zmerom močneje, čim dalje ie bil Sečar. Slišal ga je Sečar in dejal: »Hvala Rogu, fant pridobiva na moči!« »Kaj ne bi jokal? Rekel si, da je v Dragi volk, pa ga ni!« »Toda ovce so v mojem zelju!« ie zarohnel Zuta. CIGARETNI PAPIR ; Tonač je bil občinski odbornik I in zelo udarjen na to čast. Nekoč je v družbi dal denar j svojemu pobu: »Na, kupi mi časopis!« Mnogo je dal na to, da bi vsi okoli njega vedeli, kako se zanima za vse. Sinko nadebudni: »Ali ste včerajšnjega že vsega pokadili?« Kaj sta imelo zvečer dbma s sinom, pa nismo radovedni. KAR SMO ŽELELI ! Sedel je Kristlov Tonač Pred-! mejo, pil vino in namakal kruh. Takrat je bil Predmejo gozdni oskrbnik Konig, ki ga ljudje niso marali, ker je na vsakega vpil in je bilo priti k njemu v pisarno OBJAVA Prefektura namerava pospešiti denarne pošiljke, ki jih pošiljajo delavci v Nemčiji svojim družinam, ako se njih prispetje zakasni. V ta namen se vabijo vsi prizadeti, da do 10. decembra javijo občinskim uradbm vse potrebne podatke, da se zadevne pošiljke lahko poiščejo (osebni podatki in naslov delavca, naslov družine, morebitne zadnje denarne pošiljke, bodisi izplačane, bodisi v teku). Družine, stanujoče v občinah, ki imajo začasno svoj sedež v Gorici, naj prijavijo svoje primere na pristojnem uradu v Marconijev! ulici. Ker se bodo vse prijave stekale na prefekturi, ki bo za vse skupaj pokrenila korake, je povsem odveč, da bi se prizadeti o-bračali na urade prefekture in posebej svoj primer priporočali. RAZDELJEVANJE JAJC Pokrajinski prehranjevalni u-rad sporoča: Z 29. novembrom se začnejo razdeljevati jajca pri trgovcu Cigoj Štefanu - Raštel, samo za dosedanje odjemalce. Cena je določena na 7 lir za jajce. Treba je izročiti odrezek štev. 45. Nakaznice za različna živila (generi vari) IX. izdaje, ki jo je izdala goriška občina. PODALJŠANJE PRENOTACIJE ZA DECEMBER Zaradi zamude pri razdeljevanju živilskih kart se je podaljšal rok za prednaročbo (prenotacijo) vseh racijoniranih živil db 4. decembra, za tobak in sol pa do 6. decembra. Poznejše prednaročbe se ne bodo sprejemale brez dokazanega opravičila. ZAPRTA GORIŠKA PODJETJA Po glavnih in tudi po stranskih goriških ulicah so danes opazili trijezične napise, da je to ali ono podjetje zaprto, ker ni izpolnilo svoje dolžnosti zaradi obvezne delovne službe. Oblasti so zai-prle več znanih trgovin in podjetij v Gorici. Mik^vž Drih*p.. Sveti Miklavž bo na dan pred svojim godom oeiskal go riško mladino. Ob tej priliki bodo otroci slovenske (šole sanmi priredili ljubko mladinsko opereto v tteh dejanjih »Miklavž prihaja . Po igrici pa bo . ivolasi nebeški dobrotnik s svojo belo brado sam prišel med malčke in jim razdelil darove. Tudi starši, bodo lahko naročili za svoje otroke darila. Vse ostalo boste čitnli vn vabilih, ki izidejo prihodnje dni. Pr pričami smo, da bo sleherna mamica napravila svojemu otroku to veliko veselje in ga bo pripeljala na Ulrinki iz večnosti »Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji; in videli bodo Sina človekovega priti na obh>k’h neba z veliko močjo in slavo.* Ob koncu časov se bo pred vsem svetom izkazalo, kako resnična je beseda Kristusova, da Oče ne sodi nikogar, ampak da je vso sodno oblast izročil svojemu Sinu, ki je postavljen za sodnika vseh živjh in mrtvih. Med navadnimi umrljivimi je malo takih, ki bi si ne lastili pravice, da sodijo in tudi obsojajo svojega bližnjega. Ko nam je Stvarnik dal spoznanje dobrega in hudega in vest, ki nam narekuje, da moramo dobro delati in se hudega varovati, nas je postavil za sodnike samih sebe in svojih lastnih dejanj. Blagor človeku, ki v luči božje postave samega sebe pravično in tudi strogo sodi. Takemu Kristusova sodba ne bo stroga. Ljudje pa radi zlorabljamo vse božje darove in tako tudi sodno oblast. In tako se zgodi, da sebe sploh ne presojamo, sodimo in obsojamo svojega bližnjega. In tega ne delamo le v zasebnem življenju na podlagi lastnih izkušenj s svojim bližnjim, ampak znajvčjo lahkoto izrekamo nad bližnjim celo strašne obsodbo »Smrti jt vreden.« 7-e na podlagi tujega krivega pričevanja, laži, političnih hujskarij, propagandne ga natolcevanja in obrekovanja. Zlasti na današnji dan slišimo vsevprek: »Pred sodišče 0a bomo klikali, narod gu bo sod>l, zagovarjati bo more' svoje /ločine« — tudi človek, ki mu nobena stvar ni tako luia kot zločin. Vsi uradni in neuradni, vsi zasebni in javni sodniki, vsi mali in veliki, ki se čutijo poklicane, da sodijo svojega bližnjega in njegova dejanja, naj ne pozabijo, da bodo tudi sami sojeni. Sojeni pa bodo od večnega sodnika Kristusa, proti čigar razsodbi in obsodbi vso večnost ne bo priziva. Ne sodi bližnjega — in če sodiš, sodi pravično in milo!... Miklavžev večer. Ob nedolžnem olro škem veselju in napetem pričakovan nja sv. Miklavža pa bodo starši sami obnavljali spomine na. mlada leta, kc so s prav takim veseljem in svetim strahom pričakovali sv. Miklavža. Starši, glejte, da ne utone v pozabo ta pr el ega slovenska .navada. muka. Še bolj pa je vpil na ljudi v gozdu. Gorje bobi, ki jo je zalotil, da bere jagode brez dovoljenja. Vse ji je izrekel, samo lepe besede ne. V resnici pa je bil dobričina in nihče ni odšel brezuspešno, samo prenašati je moral njegovo vpitje. Sedtel je Tonač v gozdarskem hospicu pri mizi, ko je prišel iz pisarne Konig. »Ali že veste, Tonač?« je dejal prijazno. »Proč moram!« Tomač ni še rekel nobene besede, ker je imel "sta polna. »Da, proč moram!« je ponovil. Takrat pa je Tonač porinil kozarec oskrbniku: »Naj pijejo na naše veselje! Saj to je, kar smo želeli!« ŠOLE IN BUNKE j Župni upravitelj Stepančič in i kovač Kristlov Tonač sta se našla v gostilni pri Slokarjih. Beseda je nanesla, da sta, bolje rečeno, da je Tonač začel zabavljati: »Lahko vam, gospod — nune« — (župnik bi ne bil Tonač rekel nikoli, pri nas Gorjanih po župnik itak nune) »lahko vami« »Kako lahko?« se je branil, »Tebi, tebi: plinkati plonkati« je oponašal kovača, »pa je groš!« »Blinkaii blenkati, požebrati!« je oponašal kovač njegove prošnje očenaše, »Pa je šestica!« »Pa moje šole?« je otepal Stepančič. »Pa moje bunke?« se je zarežal Tonač. »Ih kovaški pomočniki imajo trde pesti.« CEPLJENJE DRV Vprašali so Koloverčevega sina, kje je oče. Fant se je nekoliko obotavljal. »No, vendar, kje pa je?« »Ga ni!« je bil odgovor. »Saj vidimo, toda kje je?« »Ga ni«. »Ce ni umrl, potem je nekje!« »Umrl pa ni!« »če ni umrl«. »Saj pravim, da ni!« se je razjezil fant. »Potem je nekje?« I »E, v Trgu cepi drva!« | Tako so izivedeli, da je zaprt. Vesti iz Trsta in okolice KOMANPA MESTA ŠT. PETER JE PAPLA Dne 23. i. m. so šli šenipelerski stražarji skupno z onimi iz Prestranka, da; spet malo pogledajo okoli, kaj neki se godi na Pivki. Šli so v smeri proti Jureščam. Pot je bila precej dolga, tudi vreme se je kisalo kar naprej, ni čuda, da so noge že postajale u-trujene. Vlekla jih je pa dialje misel, češ morda bo pa kaj. In res slutnje jih niso varale. Nekaj kilometrov nad jureščam, so naleteli na prvega partizana, ki jc stal na straži ter pravkar hitel pospravljati še dokaj tečno kosilce. Odpadla mu je puška, zastal glas, ko je zagledal brzostrelko pred seboj. Pravijo, d!a je bil še nek izraz straihu, no pa o lem se med dostojnimi ljudmi ne govori. Stražil pa je slavno komando št. Peter. Nekaj šotorov, na novo postavljene hišice, mala vila za komandanta, skratka cela naselbina, opremljena s pečmi in drugo buržujsko opremo, je bila pripravljena za prezimovanje komande mesta Št. Peter na Krasu. Da ne pozabimo velikih zalog živil, ki naj bi sladile trdo zimo> v gozdu. Ves prostor je bil obdan z gostim drevjem, da ne bi nepo- ODMFV! ZLOČINU V ŠT. PETRU Komunističnim tolovajem je to, sicer nekoliko neprikladno, vendar jih ne moti, ker itak hočejo preko krvavih trupel in požganih domov do zmage. Saj divje razglaša njihova pesem: »Naš bog so rop, požig, umor«. Neprijetni so taki dogodki raznim prikritim komunističnim podpornikom in podpihovalcem v mestih in tudi v podeželju. Taka zverinstva pretresajo in stisnejo na ustne prestrašeno vprašanje: »Kdo jc krivec, kdo zločinec?« Komunisti so brž iskali »ljudi«, ki bi jim naprtili krivdo za ta strašni zločin. V Trstu smo imeli priliko slišati, da so bile mine določene in položene za velik transport bencina in streliva. Grozno nesrečo pa da so nehote zagrešili železničarji, ki so osebni vlak poslali prezgodaj naprej. Res pa je, da je osebni vlak vozil z zamudo in da ne prej in tudi ne pozneje ni imel priti in tudi ni prišel noben vlak z municijo. Res pa je, da je proga od Št. Petra proti Košani bila v zadnjih mesec h že večkrat minirana in razrušena. Vse te mesece je bivata tu in kakor zdaj stražila progo italijanska milica. Ker komunistom ni kazalo, je niso nikdar obdolžili atentatov, temveč sc vedno sami venčali s slavo. Sedaj so se terenski bojazljivci klicano oko moglo zreti ta zemeljski raj. Stražarji so od veselja zavriskali ter se pognali, kar so mogli hitra, za bežečo komando. Na smrt prestrašeni so tekli tja do Snežnika in najbrž še čez. Plen ni bil majhen. Številne volovske kože so pričale, da se komandantom mesta Št. Peter ni slabo godilo, še cela polovica j vola je čakala, da bi jo lačna partizanska usta pospravita. Med plenom je bil telefonski aparat, mnogo pisarniškega materjata, tako da je bil poraz za tolovaje res velik. Škodia le, da je po nesreči zgorel arhiv in lepa aktov- ; ka tovariša komandanta, ki je v svojem velikem junaštvu ni u- ! tegnil več rešiti, ker se mu je j bolj smilila lastna glava. Morda je biilo v aktovki kaj zanimivega za naše »narodnjake«. Tako je padla komanda mesta. Št. Peter in bita razkrojena. Št. ! Peterski stražarji bodo pa še dalje budno na straži, da bodo preprečili vsako komando teh ljudi, ki so tako dolgo shatiovali ■ poštene Šentpeterčame. ■ zbali razkačene javnosti, zato mrzlično dajejo in valijo krivdo j na druge. Kri naših rodnih bra- | tov in sester pa kliče po kazni za komunističnega volkodlaka, ki pije kri lastnemu narodu. Is Trsta Imena žrtev Komunistične mine, ki so eksplodirale v Št. Petru na Krasu, so ra. mile naslednje nesrečnike, ki so bili prepeljani v ljubljanske bolnišnice: Franc Gjurin roj. 1883, Baikar; Farna Bojamovmč 1898, Kukuljanovo; Ema Persolja, 1925, Reka; Julka Kordiš 1899, Sužaik; Oskar Kooestabo 1927, Sv. Kuzma; Ivana OgrifS 1917, Sužaik; Ernesta Naitulijai 1903, Matu-1 j e; Marica. Perušič 1924, Baikar; lljudmlila Simčič 1905, Skalniea-Klana; Majrija Šuperiina 1909, Sv. Katarina; Emilija Šlajger 1921, Opatija; Ružai Jureitič 1899, Breg-Bakair; Lina Sati 1903, Reka>; Viktorija Mete-heik 1913, Brezd-Matulje; Josip Pavletič 1899, Kukuljanovo; Ivan Boja. nič 1894, Kukuljainovo; Božo Ramena r 1926, Draga- Sušak; Anka Broz- nik 1911, Rekai; Rafael Burič 1910, Praputaijak-Bakar; Angela Busatto 1904, Reka; Marija Rumoza 1923, Reka; Romana Antič 1909,, škrljevo; Marija Sintič 1891, Skalnica; Katarina Simčič 1928, Skalnica; Marija Simčič 1921, Skalnica; Ines Camell 1916, Reka; Santo Palmič 1922, Lov-rana; Ivanka Grbac 1914, Matulje; Makse j Frančiškovi«; 1901, Praputnjak; Elidija Pezelj 1915, Urin-Sušak; Draigutin Bujačič 1921, Draga; An- ' ton Micetič 1907, Kukuljanovo; Fran- ; čiška Simčič 1906, Skalnica; Kaitari- i na Šuštar 1919, Skalnica; Draga Mi- ! cetiič 1908, Kukuljanovo; Marija Cetina 1906, Brezi; Rade Jovanovič 1920, Ilirska Bistrica; Almira Škabar 1907, Trst; Genofeva Pevere 1914, Martine; Regina Saiinai 1005, Reka; Ivam Perič 1908, Kukuljanovo; Anton Trkovič 1906, Praputnjak; ' Ivan Pi.ljetič 1930, Škrljev«; Marija Stefančič 1919, Leinavica-Novi; P'ra-Ujo Rempešič 1896, Kraljeviča. ZNAK ZA PPJ5DALARM IN ZNAK ZA KONČAN PREDALARM Od srede 29. novembra naprej so v veljaivi novi znaki za prodalarm v ! tržaSki pokra,jini. Znak za predala rm •bo dara s prekinitvijo električnega toka' aa 30 sekund. Konec predalarma pa bo nar/mam jem s prekinitvijo luči ! za 10 sekund. TATOVI V TRGOVINI Tržaški zlikovci so obiskali trgovino Antonia Chieca v ulici Genova- 10. Odnesli so 3o kg aladkorjai, 31 kg riža, 1.900 1 olja, 8 steklenic vermuta, 6 , maršale, 6 žganja, 7 šampanjca itd. I Tudi v delavski nadrugi r ulioi Zori'tti 18 so se oglaisili tatovi Tam ko odnesli €5 1 oljai, 50 kg makaronov, 71) kg sladkorja, 12 steklenic maršal® m 39 steklenic vermuta. VOZ POD TRAMVAJEM V ponedeljek je tramivaj št. 11, ki je voaiil po ulici Ginmaistica proti trgu Goldoni, zavozili na višini ulice Ba-dutaa v voz s konjem. Kočija« Žgur im njegov spremljevalec Jože Kovrečii sta bila. ranjena. STROGA PREPOVED ZADR2EVA-NJA V ZAKLONIŠČIH KADAR NI ALARMA Prefektura je strogo prepovedala občinstvu zadrževaiti se v javnih zakloniščih, kadar ni alarma ali pred-,alarma. TOVORNI AVTO POVOZI!, 24 letna Olga Vodopivec iz Doline štev. 12 pri Trstu se je vozila po cesti s kolesom. Mimo vozeči, tovorni avtomobil jo je podrl in vrgel ob tla s tako silo, da si je razbila glavo in je nekaj ur po prevozu v bolnišnico izdihnila. OTROŠKI KOTIČEK : Iz Alenkine torbice Princeska Jelena (Nadaljevanje.) Tedaj je zadonel izza zaklenjenih vrat temen in jezen glas, ki je udarjat na princeskina ušesa kot težka kladiva: »In kdo si ti, ki se drzneš motiti pri delu mene mogočnega gospodarja tega gradu? Ako se ne pobereš od tod, te zdrobim v prah, in ga zaženem v veter, da ga bo raznesel na vse štiri vetrove!« Princeska ni vedela, kaj naj odgovori. Saj (ni razumela, kaj se godi za črnimi in težkimi vrati. Počasi je zablisnilo v njeni drobni glavici. V ječi nekdo nekoga muči. Od tod ječanje in vzdihi in udarci biča. A kdo je žrtev in kdo mučitelj? Kdo ima tako trdo srce, da muči svojega bližnjega? Gospodar tega gradu? Saj to je vendiar njenj oče. A to ni njegov glas. Glas njenega očeta je mehak, saj ga posluša dan za dnem. Glas, ki ji je odgovarjal izza vrat, pa je bil teman in poln jeze ter srda. Me, to ni njen oče. A kdo se je mogel priplaziti v tej viharni noči v grad in celo v to temno podzemlje, privesti s seboj ubogega človeka in ga tako neusmiljeno mučili? Da bi rešila ubogo žrtev, je zbrala ves pogum in zaklicala na vrata: »Ne, ti nisi gospodar tega gradil. Njegov gospodar je moj oče in če takoj ne izpustiš uboge žrtve, ga pokličem in tedaj gorje tebi!« " Vitez Jaromir je v ječi poble-del. Mrzel pot mu je oblil čelo in sam ni vedel, kaj naj stori. Saj to je vendlar njegova ljuba hčerka jelena! Ali je bil gluh, da ni spoznal njenega glasu? In kako naj se sedaj reši iz tega strašnega položaja? Ne, njegova Jelena ne sme nikdar izvedeii, da so v tem gradu ječe z jetniki, ki jih on sam muči vsako noč. Premišljeval je in premišljeval, kaj naj stori, ječanje ubogega jetnika pa ga je jezilo in oviralo pri premišljevanju. Končno je dejal: »l.e pojdi in pokliči svojega -očeta, bomo vid'eli kdo je močnejši!« Princeska Jelena se ni obotavljala. Stekla je po stopnicah, da ji je ugasnil plamen sveče. Zajela jo je črna tema in po ozkih stopnicah je morala stopati počasi in tipaje, dla bi ne padla. A hvala Bogu, zdaj je zaslišala znani glas svojega najzvestejšega služabnika, starega Matjaža. Glasno ga je poklicala in mu v eni sapi povedala, kaj se godi v podzemlju. Prosila ga je, naj ji pomaga najti očeta. Služabnik Matjaž, ki je dobro poznal starega viteza Jaromirja, pa je skušal speljati dekletce na napačno sled, da bi medtem našel vitez pravi izhod iz kaše, ki si jo je sam tako hitro skuhal. Dejal je dobri princeski: »Draga princeska Jelena, ali trenutek moramo vendar počakati. Služabniki so šli po viteza v gozd po vašem naročilu in zd!aj jih moramo počakati, da sr vrnejo. Jaz sam pa nimam ključev tega podzemlja, da bi vam mogel pomagati.« Nestrpno je čakala, da se vrnejo služabniki z očetom. Toda vrnili so se sami, o očetu ni bilo v gozdu ne duha ne sluha. Kaj sedaj? Mlaido srce ji je stiskala skrb za očeta in za ubogega moža ki ga nekdlv muči v ječi. Ker je vedela, da pozna njen oče dobro vsako drevo v gozdu, vsako stezo, da je torej nemogoče, dla bi se mu kaj slabega zgodilo, sc ni več bala zanj. Toda na vsak način je treba rešiti ;e£-rika! Dejala je c!už=b'’:!.^ 'ff*- Ijažu: »Poskusimo vdreii v ita®» Vzemite najboljšo sekiro, z bomo odstranil: težke ključavnico in rešili uhjgo žrtev Mu* ®fo-neža pa bo zadela pravična tta -zen.« Matjaž je -vzel sekiro in stctffi princeski Jeleni po strmih in krmnih stopnicah, ki jih je ruzsv val le medli plamee njegove ščerbe. Ko so prišli pred težka vrata, so s sekiro vdrti v ječo, a v k«? ni bilo nikogar več. Jelena se fe začudila in prestrašita. Saj to vendar ni mogoče? Ali je la? Ne, razločno je slišala ječanje in udarce biča in glais hudobneža, ki je mučil ubogo žrtev. Matjaž je b;d vesel, da se m« fr nedolžna nakana posrečita, a svojega zadovoljstva ni smel im tudi ni hoteil pokazati. Princeski jeleni pa je dejal: »Veliko smo že slišati, da v tem gradu straši, a tega nihče m hotel verjeli. Zdaj imamo o icm dokaz. Zapustimo ta nesrečni kraj in molimo za duše tistih, kn ne najdejo pokoja. Morda s® je že vrnil naš vitez in princeske Jelene ne bo več strah.« Princeska Jelena sprva ni bile prepričana o verjetnosti zgodbe o strahovih, a ker je to potrdil tudi pametni in dobri služabnik Matjža, je bila prepričana, do je slišala le glasove in da v jefii nn bilo nikogar. Ko so se vrnili v grad, jih fe sprejel sam vitez Jaromir. Po skrivnem hodniku je prišei iz podzemlja v gozd, spustil na svobodo ubogega jetnika in se po glavni cesti vrnil v graid. Svoji hčerki in služabnikom pa je dejal, da je bil na lovu, da ni ničesar ujel, ker ga je pregnal vihar. Princeska Jelena je bila pomirjena. Odslej ni nič več slišala strahov, saj se je njen oče spreobrnil. Nobene žrtve ni več zaprl v ječo, vse reveže je gosto-1 ljubno sprejel v graid in vsi ljudje so ga vzljubili. Princeska Jelena pa o njegovi nekdanji hudobnosti! ni zvedela niti besedice. (Konce) Širita Jorišli Nasveti za hišo AJDOVI ZVITKI Popari 1/, litra ajdove moke u litra nlanega kropa, dodaj nek«4iifc<> (motne moke, pogneti im rar.valjaj m d m debelo. Nareži krpice v veli konti roke im namaži z naslednjim na dovom: na maščobi prepraži drobne sesekljamo Sebulo in peteršilj ter k veže narezane in Preje še popade®« gobe. Osoli, opopraj in duši do mehkega. Oe moreš, žvrkljaj tudi 1 .jajček. Tako namazane krpice zvij v obliki zvitkov, zajtisni na robovih im kuhaj v slani vodi četrt ure. Srr yir«j potresem? s prepraženimi drobtinami. Odgovorni urednik : lir. Milan Komar - Gorioa Jerzy 2ulawski: 61 Tla srebrni 06H Vprašala je po otrocih, ko pa je Bližala, da spe, jih ni pustila buditi. »Naj spe,« je dahnila, »še jih bom videla, preden sonce vstane. "Ta čas pa je dobro, da je tako tiho.« Obrnila se je k meni: »Ti jim boš zmeraj varuh — jeli?« »Bom,« sem. komaj jeknil iz sebe. »In jih ne boš zapustil nikoli?« »Ne.« »Prisežeš?« »Da, prisegam.« Iztegnila je roko proti meni: »Ti si tako dober, prijatelj moj,« je šepnila. »Mirno bom zaspala, saj vem, da jih ne boš pozabil.« Prijel sem ji roko ta jo prižel na usta. Prsti so ji nalahno zadrgetali, ikakor bi mii bila hotela stisniti roko. Od teh prstov pa je vel že tak hlad, da jih niso zamogle ogreti niti moje vroče ustnice. »Rada bi ti pred smrtjo povedala,« je povzela čez trenutek, »da si mi biil... drag. To mi je vest huje očitala, kakor tisto, da sem bila Petrova... Kdo ve... da sem vzela tebe, bi nema^ ra potekalo nafie življenje drugače... ] mordai bi živela še dolgo...« To jie govorila tiho, ugašajoče, v ! meni pa je divjal vihar. Zajokal sem kakor otrok, zasut sem ji roko z blaznimi poljubi, iz prsi so se mi trgale zmedene besede ljubezni, ki sem jih i bil tako dolgo dušil v sebi in jih sprostil zdaj, ko je pred mano — umira,la. Zgamiiila se je nekoliko in mi drugo roko položila na glavo. »Tilho,« je govorila, »tiho... Jaz vem... ne joči... Bolje je tako, kakor se je namerilo... Rada sem te imela Zaradi tvoje plemenitosti, zaradi ljubezni do Toma, sicer — sama ne vem. zakaj... nemara kljub vsemu ne bi bila, dobra s teboj, da si bil stopil med naju, med mene in rajnika, ki je ediirn’ imel pravico do mene. Molči... ne joči1. Zdaj veš. Mislim, da mi bo Tomaž odpustil to čustvo, ki sem ti ga priznala šale zdajle... pred smrtjo... Tako nesrečna sem bila.« Izmučena je utihnila, jaz pa sem skril obraiz na njenih prsih in drgetal od notranjega ihtenja. čez nekaj časa je znova povzela: »Naj bo... povem ti vse... saij poslednjič govorim s teboj... Tisto popoldne.« Vedel sem, o katerem popoldnevu govori. Pomolčala je, lahno odprla ustnice, nato pa je pritisnila roke ob senca in zakričala: »Zakaj nisi Petra ubil!« Tisti hip sem zaslišal za sabo pridušen stok.,Bilo je v njem. nekaj tako stratšnega, da sem se zdrznil in sunkoma obrnil. Med vrati, z roko ob podboj oprt je stal Peter, bled ko mrlič in strmel široko razprtih oči v maju. Tam je moral stati že precej Časa :in je brez dvoma slišal vse, 's»i ni; je Marta govorila. Opazil je, vta gledam vanj, opotekal se je k nama in jaCj-U nekaj nerazumljivega. Marta se je a .zadržanim krikom, polnim 'studa, okremila k steni. Oprostita,« je zaječal Peter, »oprostita, res.je bilo samo naključje... Nisem hotel...« Iz Sosedne sobe so se začuli otroški glasovi ta ropot. Otroči k je vzkliknila Marta in razprostrla roke. Dekletca pa so se plaho ustavila pri vratih, samo Tom je skočil-k njej. Vzelfli je njegovo glavo v naročje in jo prižemala k sebi. Peter je stopil k memi: »Obljubil si ji,« je pokazal z glava na Marto, »da boš skrbel za otroke... za vse! Za vse enako...« Preden sem utegnil kaj odgovoriti, je že izgimig iz sobe. Skoz megle, ki so begale pred oknom, je prodrl prvi sončni žareč, premeni! gorenje šipe v goreče zlate pladnje in vrgel snop luči po zatohli izbi. Marta je ležala odrevenela, eamo z očmi je sledila .svetlemu pramenu, ki je polzel po stemi vse niže ta niže k njenim blazinam. Deklice so tiho-po prstih stopale proti postelji ta ž* čudeno strmele v bledi, negibni materin obrazv Dušilo me je, v ustih sem Sutii kaj grenkega, žgočega. Novi dani je prihajal v izbo kakor okruten, b.de-slen posmeh, kajti vedel sem, da sp za njim zame začemja doba samote m blodenj po izgubljenem, minulem... Iznenada je kriknil Tom: »Stric, stric, mene je strah! Mama me sleda taiko čud.no!« Obrnil sem se: praimen, ki je padel na blazine, je ožaril Martin obraz, mrzeil in mrtev, steklene oči še zmeraj uprte v sonce... »Vaša malti je umrla...« sem nekam čudno, pritajeno dahnil v otroke, kt so se prestrašeno, zamišljeni stiskal) ob positeljii. Potem sem se sklonil, da bi ji zatisnil oči. Tisti trenutek se je zaslišal strel. Planil sem k vratom: v sosedni izbi je na tleh ležal Peter z razbito lobanjo, v roki je stiskal samokres, ki se je iz njega še kadilo... Omahnil sem na pragu, kakor bi bil pijan. Danes že oba ležita v grobu... Storil sem jima poslednjo uslugo: zamotal sem njumi trupli v mrtvaška prta, stkana' iz rastlinskih vlakem in p repo-jena s smolo, ter ju na lastnih ramah ponesel na ladjico, ki ju je odpeljal* na Otok grobov. V barki je poleg me. ne sedelo četvero otrok. Starejši trije so se zbrali okoli mrtve matere. Tom, zvrham misli in groze, je molče sedel) ob njenih nogah. Lilija in Roža sta se z roko dotikali mrtvaškega prta, in jokaje klicali maiter, kakor bi jo prosili, naj .se z njima malce poigra, kar je bila tako poredko storila za življenja. Petrovo truplo je ležalo v barki z:; puščeno. Najmlajša je zlezla k nja-nui, gladila z dlainjo grobo tkanino in tiho šepetala: »Ubogi atek, ubogi...« Na žalostni poti nas je spremljalo čudovito vreme. Sonce, ki še ni prifilo visoko nad obzorje, je zlatilo brea-brežno glad imo morja, ki, so ga j utrne;. sape komaj vidno nagubale. V daljavi so se otoki izgubljali v prosojni, sinji ki sta kakor jaz poznala rodno Zemljo, vozil sem ju mrtva, da ju izročim grobu, pripravljenem ~,i;m. večno sam — sonce pa; je sijalo prav tako mirno in lepo kakor v davnih, davnih dneh, ko sem se bil kot deček igral ob potočkih na daljnem plamet.u... megli. Še nikoli dosihmail nisem taiko živo dojel neusmiljene, strašne ironije, skrite v lepotah prirode, ki je brezčutna ravno tako za človeško radost kakor bolečino. Saij sem vendar vozil nai svoji barki poslednja človeka, ki sta bila prišla z menoj na to oblo? (Nadaljevanj# sledi.)