Štev 38.
Cena edne številke dinar l.
Poštnina v gotovčini plačana
20. septembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni___	štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25%  popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Iz izjav hrvatskih poslancov o Radiči.
Zagrebške „Novosti“ so 30. augusta prinesle razgovor svojega urednika s poslancom dr. Bučom, ki je po sramotnoj izjavi Pavla Radiča v parlamenti s tremi drügimi poslanci izstopo iz Radičovoga poslanskoga kluba. lzjava je preci zanimiva i značilna, zato nešterne odlomke objavimo tüdi mi. Za spoznanje Radiča se nam to vidi potrebno. „Kakši je bio razlog, g. poslanec, da ste se vi i vaši tovariši ločili od g. Radiča?“ — ga je pitao urednik. „Radič se je ločo od nas, ne mi od njega. Mi smo ostali trdni na tistom fundamenti, na šterom smo dobili narodno zavüpanje, a Radič je odišeo od toga fundamenta. On je narodno zavüpanje izsilo, a toga ne smeo včinoti. Če bi Radič pred volitvami narodi pravo, da šče to včinoti, bi se njemi zgodilo podobno kak Lorkoviči (on je zgübo zavüpanje Hrvatov)
Na pitanje, kak si razlaga tak naglo spremembo, dr. Buč odgovarja:
„Jaz mislim, da je v tom slučaji morala biti to nekša bolestna sprememba. Potom pa so na to spremembo delüvali tüdi nekši materijalni momenti, penezi kak je tüdi sam g. Radič priznao na seji kluba v Belgradi, gda je nas iz kluba vövrgeo.“
O nalogi svoje politike pravi: „Naša najvekša naloga je, da narodi predočimo golo istino, da narod spozna, ka se je zgodilo. Mi smo osvedočeni, da hrvatski narod ove nove Radičove politike nešče i nemre sprejeti, ar je to atentat na sam narod.“ — Čüdno je to, da so te razgovor prinesle „Novosti“, list šteri je popolnoma na strani zdašnje vlade (Pašič—Radič).
Ravno te den pa je prineseo „Hrvat“ — republikanski list — izjavo drügoga poslanca, Jagatiča. V celoti izjave ne mogoče ponatisnoti, ar je preduga, zato tüdi iz nje povzememo samo odlomke, šteri so najbole značilni.
„G. Radič osvedočen, da bo obsojen, je dao ona glasovito izjavo na vüsta g. Pavla Radiča, dne 27. marca t. l., v šteroj prizna monarhijo, državo, vidovdansko ustavo i centralizem, a g. Šuperina pro-glaša ravno to ustavo za svetinjo. Potom pošle g. Radič pismo Nj. V. krali v šterom prosi milost .... Potom so prišli razgovori, šteri so se končali sramotno za g. Radiča, a na žalost tüdi na škodo hrvatskoga naroda........
G. Radič je süno celi hrvatski narod v vrtinec vidovdanske ustave, samo da sebe reši iz voze ...
A ka se tiče odobrenja hrvatskoga naroda, o šterom on govori, njemi priporočam:
Če ma malo düšne vesti za tiste jezere batinanih, pobitih, poniženih, zaprtih, mrcvarjenih i preganjanih, šteri so v njem gledali svojega voditela, naj ne govori o tom trpinskom narodi, šteroga je sam izdao.
Nadale g. Radič, tam, gde vi i Vaši zeti stanüjete, je pisano, da je to „Seljački Dom“. Ali je to istinsko tak? Vi tam stanüjete, a svojo vilo ste dali v najem i ona vam naši 7.500 Din mesečno. A kelko plačate vi i vaši zeti za stan v Seljačkom Domi ? ....
Ka se tiče mandata g. Radiča izjavlam, da ne daleč den, gda bo narod zahtevao od vseh onih, šteri vam sledijo v protinarodnoj politiki, da odložijo mandat“ ....
Kak dr. Buč i Jagatič, so začnoli tüdi drügi hrvatski poslanci boj proti zdašnjoj Radičovoj politiki. Po izjavi nešternih radičovskih poslancov, so v Radičovom klubi samom nešterni poslanci, šteri se začnejo gibati. Vsa znamenja kažejo, da je Radič zavozo, če pa bi prišlo do slobodnih volitev, bi narod to tüdi posvedočo.
FILOS:
Püstite nam naše! 
V „Novinaj“ smo že večkrat šteli krajše notice na lendavsko meščansko šolo gledoč. V ednoj zadnjih številk smo tüdi šteli, ka je velki župan g. dr. Pirkmayer dao izjavo g. nar. polanci Klekli, ka ta šola node ukinjena. Itak se pa ravno na predvečer začetka novoga šolskoga leta zgodilo, ka se je meščanska šola v Lendavi popunoma zaprla, ka je i g. veliki župan potrdo z brzojavkov na g. Kleklna.
Zakaj nam ščete vzeti to šolo? Zakaj ščete ukiniti vse višje šole v Prekmurji? Ali je to v skladi s kulturno stremlenjom, štero si je napisao na svojo zastavo slovenski narod? Naš narod si žele izobrazbe, omike, kulture, on žeja po znanosti, on se pašči z naglimi koraki na pole kulture, da nadomesti tisto, ka je ne mogeo včiniti, dokeč je bio vpreženi v jarem neslovanske države. Naša gimnazija je puna, sigurno bi bili punivi obe mešč. šole, kelko naše mladine študira po drügih zavodih, štera je zdaj šla v te šole i vi nam li zapirate šole. Ne, tü se vse neha i naš narod ves mora stanoti na branik svojih pravic do kulture do svojih šol. Mamo dužnosti, zahtevlemo pravice. Dajte nam je, ne da nam jemlete !
V mešč. šoli v D. Lendavi so se včila prle v prvoj vrsti deca lendavskih meščanov, v drügoj vrsti pa je ta šola vabila tüdi našo slovensko mladino, da se je tü učila v tüjem jeziki i vzgajala v tüjem dühi. Zato ta šola mora zdaj popraviti vse, mora slüžiti našemi narodi, naj veje v njoj slovenski düh ! To je na robi naše državne meje, je v mesti, kde se guči večinoma tüji jezik, ali je narodnjak oni, ki si vüpa sploh misliti, ka se ta šola naj zapre. Lendavski meščanje ščejo meti to šolo, ar tüdi oni želejo, ka se njihovo deca navčijo našega jezika, šterim je potreben i tü pa pridejo lüdje, ki nam to šolo zapirajo. Lehko je zadosta, ka gospodje nosijo znake nacionalne organizacije, od drüge strani pa se ne brigajo za slovensko šolo. Mi se vüpamo, ka se te kulturni škandal popravi, zato pa je želeti, da merodajni faktorje uvidijo važno pozanje te šole i ostanejo pri trdnom sklepi: meščanska šola v Lendavi je krvavo potrebna, zato ona mora ostati i slüžiti svojoj nalogi.
Zbor zavüpnikov SLS. v Murskoj Soboti.
Minulo nedelo 13. septembra se je vršo v M. Soboti v dvorani Dittrich zavüpniški sestanek zavüpnikov slovenske lüdske stranke iz cele Slov. Krajine. Vdeležba je bila ogromna, da je
velka dvorana bila premala, tak, da se je zavüpniški sestanek razvio v pravo spravišče. Na dvori je tüdi dosta lüdi stalo. Prišli so vrli i krepki možje iz vseh, najbole oddaljenih krajov naše Sl. Krajine, ka je znamenje, da naši lüdje postajajo politično popunoma zreli i se zavedajo velke važnosti dobre, trdne i velke organizacije pa bratovske sloge.
Zborüvanje je otvoro g. poslanec Šiftar, ki je pozdravo vse zavüpnike, se jim zahvalo, da so se potrüdili na shod i je na to prekdao reč g. poslanci Klekli. G. poslanec se je najprle toplo zahvalo vsem na zavüpanji, štero so njemi izkazali prekmurski možje, da so ga izvolili pa za poslanca, čeravno je on ležao v tistom časi že betežen i je ne mogeo držati niti ednoga shoda, nikšega sestanka i sploh se je ne vršila nikša agitacija itak pa je v dol. lendavskom okraji meo ešče nekaj več glasov, kak pri prvejših volitvaj. Na to je gucao od zamotanoga političnoga položaja i omeno vzroke zakaj so radičovci pri nas dobili tolko glasov. Najvekši vzrok tomi je bio: presrčna i demagoška agitacija. Radičovci so vsakšemi kraji obečali to, ka so tej lüdje tü najbole potrebüvali če ravno, ka so nikdar ne mislili, da bi to kda tüdi mogli zvršiti, kak se je to zdaj tüdi lepo pokazolo: v vladi so i od jezero danih oblüb, so ne spunili dozdaj niti edne. G. poslanec je govoro obsirno od Radičovoga spreobrnenja iz republikanstva v monarhizem iz Hrvata v Srba, ki je tak goreči hlapec Belgrada i Pašičovoga velesrbstva, da je izjavo, ka šče vse Prečane (Hrvate i Slovence) spraviti v pravoslavno vero. Zborüvalci so burno protestirali i vidila se je na njihovih obrazih i rečaj ogorčenost nad Radičovov politikov. G. govornik se je dotekno ešče naših razmer i je med drügimi omeno, da nam je šole zapirala prvejša Pašič— Pribičevičova vlada i nam je zapira tüdi zdajšnja Pašič—Radičova. Pri našem lüdstvi je velka zburkanost, ka se domačini, čeravno je bole kvalificiran kak drügi zapostavlajo pri delitvi slüžbe. Tak je omeno več slučajov pismonoš med drügimi jürjanskoga. Povdarjao, ka so gotovi lüdje zato proti našoj gimnaziji, samo ka se tü ne izšola naš domači uradnik. Proti tem krivicam, ki se nam godijo, so zborüvalci protestirali s klici: sramota, škandal itd. i zahlevali, da se odpravijo. Zato nam je potrebno — je sklepao g .poslanec — da dobi Slovenija avtonomijo i v njoj naj bo slobodno Prekmurje, kde pridemo vsi do svojih pravic i zato se bori samo naša stranka i se bo dokeč ne bo zmagala. Vse naše zahteve se ešče letos popišejo i stranki izročijo, ka nedo drüge stranke z lažmi sagale naše ljüdi. Navzoči so g. poslanca burno pozdravlali z živio kriči, zagotavlali zavüpanje i zahtevali naj se naši poslanci borijo na toj poti do zmage.
Živo pozdravlen je nato govoro g. poslanec bivši minister Vesenjak, ki nam je podao sliko našega državnoga gospodarstva. Pokazao je z uradnimi številkami kelko plačüjemo dače kelko ga plačüjemo več kak smo ga dužni plačati, kelko plača Slovenijo več kak drügi kraji. Moški so se strašili strašnih številk i kda jim je g. poslanec ešče razložo kak se s temi našimi penezami gospodari so zborüvalci pravili, ka zdaj že razmijo zakaj trbe tolko penez. G. poslanca so zborüvalci istotak pozdravili i se njemi zahvalili za njegov trüd. (Govor g. poslanca objavimo drügikrat obširnejše, ar je tak važen, da je potrebno, ka vse naše lüdstvo zna i vidi kak se pri nas dela.)
Sledeči govornik je bio g. tajnik Kranjc, šteri se je zahvalo zavüpnikom, na njihovom deli, štero vršijo kak odborniki stranke. Zahvalo se jim je za disciplino, za njihovo odločnost v svojem strankarsko-organizatoričnom deli. Živo je pokazao, kak jako je potrebna organizacija, kak je potrebno, da smo složni, ka se leži potegüjemo za svoje pravice. Pozivao je zavüp-
2
NOVINE
20. septembra 1925.
nike naj ostanejo v naprej tüdi tak delavni i ešče bole. Vsešerom naj bo vse dobro organizirano, da nas kaj ne iznenadi, G. tajnik, šteri se za istino dosta trüdi za naše Prekmurje, je tüdi jako prilübleni i spoštüvani, ka se je vidilo po njegovom govori z kakšim navdüšenjom so ga pozdravili naši zavüpniki.
Nato se je zahvalo g. poslancom v imeni zborüvalcov g. Dari, ki je te pozvao nej sledilo edino toj politiki, štero vodijo poslanci SLS, šterim so zborüvalci tüdi izrekli neomajano zavüpanje, posebno pa ešče g. dr. Korošci. G. poslanec Šiftar je zaklüčo zborüvanje, pozdravni i zahvalivši se g. govornikom i zborovalcom.
Krasno uspelo zborüvanje je nepričaküvani dokaz, kak se naši možje zavedajo važnosti poštene krščanske i lüdske hasnovite politike. Tak lepoga zborüvanje je še ne bilo v Prekmurji. Naj bo to v čast našim zavednim možom, i pa tüdi vzpodbüdo na dokončne zmage.
Omenim ešče to, ka je stotine zborüvalcov ednoglasno sprejelo poleg zapüvanja stranki tüdi sledeče resolucije: 1. Obsojamo davčno politiko vlade, ar je ta neednaka; vsi naj nosijo ednake pravice pa terhe tüdi; 2. na kmečke pridelke naj se odpravi izvozna carina, ka lüdstvo, ki je tak strašno obteršeno, pride do poštene cene svojih pridelkov; 3. carine na zaslüženo zrnje naših delavcov — naj se znova odpravi.
— H. —
NEDELA
XVI. po risalaj. Evang. sv. Luk 14, 1 —11. Ar vsakši, ki se zvisi se znizi i ki se znizi se zvisi.
Jezuš je bio ponižnost sama. Kak pa je bilo celo njegovo živlenje od rojstva notri do smrti na križi, če ne edno samo velko ponižanje, štero se je začnolo v tistom hipi, gda je kak pravi Bog vzeo na sebe človeče telo i končalo, gda se je s križa zgledno proti nebi rekoč: „Oča, v tvoje roke zročim svojo düšo“. O kelko ponižanja je on prestao v svojem živlenje. S tem je pokazao, kak velko vrednost ma ponižnost.
Za ponižnost ne samo davac s svojim živlenjom, nego je o njoj večkrat očivestno govoro. „Štošteč se poniža, kak to dete, tisti je vekši v nebeskom kralestvi" — je pravo pri nekoj priliki. S tem je Jezuš povedao, da je ponižnost tak velka i lepa jakost, da se da poplačati samo z nebeskim kralestvom. Istinsko ponižnost je fundament vseh dragih jakosti. Što nje nema, tüdi drügih nemre meti.
Ponizni moramo biti kak malo nedužno dete. „Šterišteč šče postati vekši, naj bo vaš. slüžabnik. 1 štošteč šče med vami biti prvi, naj bo hlapec vseh. Ar tüdi Sin čoveči ne prišeo, da bi se njemi dvorilo, nego da bi dvoro i dao svoje živlenje v odrešenje za vnoge“ — so reči večne istine.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dühovniška vest. Čast. g. Hinko Holsedl katehet v D. Lendavi je 3. sept. t. 1, napravo plevanoški eksamen. — Častitamo.
Smrtna nesreča. Jožef Šimonka, kmet iz Petešovec, 50 let star je orehe stepao i tak nesrečno spadno iz dreva, da je včasik mro.
Hotiza. 20. sept. t. I. bodo blagoslovili povekšano kapelo na Hotizi mnogoč. kanonik i ešpereš Florljan Strausz.
Demokratski čemerje. Demokratom je ne zadosta, ka so rovali proti našoj gimnaziji, ka so zaprli meščansko šolo v Lendavi, ka zanemarjajo vse naše osnovne šole, zdaj so se spravili na „Martinišče.“ „Jutro“, njihove novine pišejo: „Čitali smo o nameravani naselitvi nekih redov v Celji i v M. Soboti. Ako dotična vest le malo odgovarja resnici, treba ji posvetiti vso pozornost (podčrtao pisec). Kajti nobena pametna država ne more dopüstiti, tla se širijo samostani. Zato opozarjamo, da treba o vsakem takem namenu nemudoma obvestiti javnost i državne oblast.“ Tak le pozavlajo demokrati drž. oblasti naj naše „Martinišče“ zaprejo. Oni toga nemrejo trpeti, ar bodo se tü vzgajali dečki v krščanskom dühi, i ka je za naš kraj tak strašno važno, pridejo po primernih cenaj do šudiranja. Demokratom pa smrdi krščanski dühi.
Letošnje premovanje konjov za oboje glavarstvo Murska Sobota ino Dolnja Lendava se vrši sküpno v petek dneva 25. t. m. z začetkom ob 8 vüri v Beltincih na trgi pred župnov cerkevjov. Premovani bodo: 1. kobile z žrebeti (kobile od štrtoga leta naprej), 2. triletne pripüščene ali nepripüščene ino štiriletne pripüščene žrebice, 3. enoletne ino dveletne žrebčki, pri teh trebe tüdi dokazati rod materin. Premovani bodo samo konji mrzlokrvnih pasem. (Belgijci ino noriki odnosno križanci teh.) Konji brez rodovnih listov (spüščalni list) ne bodo pripüščeni na premovanje. Srezki poglavar: Lipovšek, s. r.
Naša gimnazija v Murskoj Soboti. Posebno stariše dijakov, gotovo pa tüdi še nekoga drügoga, bo zanimalo, če od časa do časa kaj novemo o živlenji na našoj sobočkoj gimnaziji. Šolsko leto 1924-25 se je zaklüčilo 31. augusta; do toga dneva so morali biti končani takzvani razredni (ponavljalni) izpiti, štere je polagalo v tjedni od 23-30. augusta 55 dijakov odnosno dijakinj. Izvzemši 9 so vsi napravili razredne izpite. Ešče zdaj, kda so razredni izpiti končani, je mogoče podati končno sliko o učnih uspehaj minologa šolskoga leta, štero je iz naslednjega razvidno, jako zadovoljiva. Z odlikov je zdelalo 13 dijakov ali 6 odstotkov, brez odlike je izdelalo 137 dijakov ali 79 odstotkov, izdelalo pa nej 32 dijakov ali 15 odstotkov. V novom šolskom leti, ki se je začnolo v četrtek 3. septembra s slüžbov božov, se je število dijakov visiko dvignilo. Od lanskih 218 je število letos poskočilo na 307. Na to število je pač lehko ponosno naše ljüdstvo!Deklic je bilo lansko leto 39, letos jih je 59, V prvi razred se je letos vpisalo 117 dijakov ali dijakinj dokeč jih je bilo lansko leto pri sklepi v 1. razredi samo 93. Da je število dijaštva tak posko-
čilo, gre zahvala Martinišči i Evang, dijaškemi domi. Evangeličani so s svojov požrtvovalnostjov znatno povekšali svoj dijaški dom i na te način omogočli šolanje nešternomi izmed svojih sinov. Kda bomo pa mi katoličani tak srečni, ka bomo zamogli kaj takšega ? Vej nam je ta potreba pa tüdi dužnost ne nikaj menjša od evangeličanske! I ešče to povemo dnes, ka Murska Sobota ravno poleg svoje gimnazije s svojimi dijaki pridobiva vsikdar bole mestni značaj. Z vseh strani hitijo vsako jütro cele vrste veselih dijakov i zgovornih deklic, obloženih s knjigami, proti gimnazijl i opoldne se pa vse te žive vnožine hitrih korakov vračajo na vsestrani k obedi. Kelko vüpanja se poraja v človeki, kelko novih hrepenenj se njemi vzbüdi, kda gleda to živahno vrvenje mladih bitij ! Blagoslovljena mladost!
Murska Sobota. Zgübili smo Prekmurci s tem šolskim letom prepotrebno meščansko šolo. Ministrstvo prosvete je ukinilo že zdaj štrti razred i s tem je prenehala v Murskoj Soboti mešč. šola. Ves inventar, zvün šivalnoga stroja, šteroga so uporablale deklice pri ženskom ročnom deli i šteroga dobi žensko vučiteljišče v Maribori, pripada drž. realnoj gimnaziji. Žalostno!
Bridko so se potožili Prekmurci dr. Pivki, demokratskomi poslanci, kda je hodo med njimi zavolo agrarne reforme, zavolo nizkih cen, zavolo Müre, štera vsikdar bole i bole kopa proti vasem ob Müri, tak pišejo demokratske novine. Demokratski poslanec je tolažo lüdi, vse je obečao i si vse gorzapisao i tak poslühno žele sirmaškoga lüdstva, zato je bio vsešerom burno pozdravlen. Mi pa znamo, ka dr. Pivko ne bio nindri pozdravlen, Znamo, ka vse, ka si je gorzapisao, je že pozabo, mi znamo, ka so njegovi shodi bili strašno slabo obiskani. Znamo pa ešče več od dr. Pivka, ka je on na shodaj ne povedao prekmurskim možakom. Zato Povemo mi, ka je to tisti poslanec šteroga stranka je bila na vladi šest Iet do včera, ta stranka je zglasala centralizem, ta stranka zapravla naše gospodarstvo, možje te stranke so nam dozdaj vsakše leto nalagali nove i vekše davke, minister te stranke zapira naše škole, ta stranka ma „Orjuno“ i „Sokole“, šteri ščejo vladati z neomejenov močjov tüdi v Prekmurji. Toga je g. Pivko ne povedao, on že zna zakaj ne. Zdaj pa mi pitamo, eli šest let ne bilo za dosta časa, ka bi se regulirala Müra i se tak siromakom rešilo njihovo siromaštvo ? Zakaj so demokrati ne izvedli agrarne reforme, kda so šest let vladali ? ali je ne zdaj smešno i tüdi žalostno, ka dr. Pivko tak farba naše možake, kda je njegova stranka v smrtnih bolečinaj? Vseh terhov, vsega slaboga v našoj državi dolžijo dnesden že vsi Iüdje i vse stranke demokratsko stranko, Pribičeviča, Žerjava i Pivka.
Po celom Prekmurji je v začetki jeseni dosta dežja, tak da so vse njive i senožati pune vode. Mokroča strašno škodi krumplom, šterih je strašno dosta zagnjililo. Tüdi v drügih pridelkaj je dosta škode.
Veliki Dolenci. 2. sept. popoldne je nastano velki viher, šteri je drevje i slamo premetavao i strehe odkrivao. Vmes se je sipala toča. Vse je pobila. Naše poslance prosimo, da intervenirajo pri vladi za pomoč, če več ne, da
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Toda ali ftica ne oropa svoje tovarišice, če je lačna? Ali ne oropa človeka? 1 človek ne bi smeo od nje ropati ?
Človek pa je razumno stvorenje. On ma moralne zakone. Što jih prelomi, greši. Nesmileno srce je najbole grešno.
Eh, koga glad ščiple, nemre modrüvati. Želodec je močnejši od pameti. Ta se premišlavle, želodec pa njoj zapove s svojim kruljenjom: musaj, tiho bodi! Tak dugo si gospod, dokeč živim, dokeč se hranim. Moram jesti. Musaj. Če ne krüha, krv. A musaj,
Pograbo je belice iz gnezde. Na ednok je vse spio.
Ah, kak dobro njemi je spadnolo!
Ne kraleskoga obeda, šteri bi gda človeki tak dobro tekno.
Srce njemi je močnejše začnolo biti, potok živlenje je začno v njem teči.
Da bi še bar požirek vode meo, da njemi krv ne bi zavrela. Belice so njemi samo za hip zmenšale sühoto grla. Kaplica sladke vode v sredini velikanske vodne kotline, štesolnata gladina samo vekša, ne pa da bi hladila žgočo žejo.
Med skalnimi razpokami se skrivajo male odprtinice. Tüdi ftice hodijo v nje. V njih se skriva pred vsrkavajočov vročinov sunca deževnica, rosa. Za ftičji klün, ravno telko samo.
Nesrečnik niti z jezikom nemre do nje, da bi jo po kaplicaj srkao. Samo konec prsta lehko
namoči v vozkih odprtinaj. Voda je vroča, smrdliva; a njegov gustuš ne čüti, ne presoja, žeja vse pozabi.
Za dnes nega več. Lakota ga še mantra, žeja ne potolažena ; a zadosta mora že biti, ar ne več.
Jütri pa bo že znova klonkao tam notri poslanec smrti od lakote. Po tri dnevnom boji, zmantranji, gladüvanji ka naj čaka od svoje moči ? Gde njemi od pove, v šterom hipi?
Legeo je na trdi kamen. Medlovno je gledao nacefrane oblake: ali ne bo z njih dežja. Ne bi marao, če tüdi bi znova bio premočen, a vüsta bi odpro i vživao kapajoče hladilne kaplice, štere to nad morjom bole obilno kaplejo. Mantrajoča žeja bi preminola i on bi za en den nazaj dobo moč. Ar tak že niti kimati nemre, da bi ga zapazili, če bi že se zablodila kakša ribiška ladja.
Če bo po noči hodila tü, te itak zaman. Nikaj nima, da bi mogeo naložiti ogen, da bi na sebe obrno pazlivost mornarov.
Tak se vidi, da je morje samo njega ohranilo. Da njemi podugša živlenje.
Gda je sunce zatonilo, se njemi je sen spüsto na oči. Globoko je zaspao.
Spao je, dokeč se prvi sunčni žarki neso skopali v brezkončnom morji. Voda je bila mirna, gladka. Komaj-komaj je malo zaplüskno mali kvog na vöstoječih kamnih. Tüdi tistoga ne veter zgibao, nego se je mogoče kakša vekša riba ali školka zgenola v bližini brega.
Mogoče bi našeo tüdi par užitnih školk. V morji živejo tüdi ostrige, štere s tak velkov slastjov vživajo gospodski ljüdje, jih tak dobro
plačajo, kak najfinejši sad. Njim so nekaj posebnoga, njemi pa zdaj lehko živlenje rešijo.
Samo par hišic je ležalo na robi vode, Telo školke je falilo iz njih. Pojo, izpio ga je rak ali polip. Prazno lüpino je morje vövrglo.
Utrüjeno je obračao svoje oči okoli.
Še ednok je küšno Marijino svetinjico.
Edini spomin od dome.
Sirota Trezika!
Ali moli zdaj za njega ? Zdaj, zdaj naj moli; ar bo za par vür morao odpüstiti svojo düšo. Mogoče bo srečnejša, če se reši iz preganjanoga, zmantranoga, vövrženoga spotretoga tela. Tü že nema mesta.
Njegove vüstnice se več niti na molitev na genejo.
Oslablena düša tak odleti v vesolnost, kak leti ribiška ftica tam nad vodov.
Eden mali trak, potom mala pikica, zatem pa več nikaj, nikaj.
A ta mala pikica se ne menša. Niti ne visi v zraki. Kak dabi se gibale, vekšala, bliže prihajala. Vekša mora biti, kak ribiška ftica. Tista se ne bi videla tak velka iz takše daljave.
Jadro.
Istinsko, jadro jo. Jadro ribiške ladje.
Znova napne moč. Gor se zavleče. Kaput sleče, I zbravši vso moč, zamaha z njim ober glave.
Kak on vidi ladjico, tak morajo tisti, ki sedijo v njoj, tüdi njega videti.
Utrüjeno spüsti roko dol. O jaj, tak slab je, da nemre prestati. Mogoče niti edno vüro ne, če ne pride rešiteo.
Ladjica se bliža.
(Dale.)
20. septembra 1925.
NOVINE
3
se dača briše. — Naš g. poslanec Klekl so vložilo v toj zadevi prošnjo na poledelskoga ministra. Odgovor objavimo, kda pride.
Dragoča je ešče izda jako velka po naših gostilnaj. Čüdno pa je to, ka so cene jestvinam i tüdi pijačam v Lendavi i v Soboti nižje kak po vesnicaj. V Beltincih v ednoj gostilni dajo „pörkölt“, v šterom nega 10 dek mesa po 10 Din! Tak je tüdi indri. Kmet se toži, ka falo oda živino, meso je v mesnicaj tüdi zgübilo cene; z ednov rečjov, vse je v cenaj nazadüvalo. Kak je te mogoče, ka so jestvine po veških gostilnaj itak tak drage? Pravijo, ka zato, ar tam nišče ne kontrolira. Če je to vzrok, prosimo oblasti, da si malo od bliže pogledajo cene v veških gostilnaj. Priporočamo red i čistost ! — Prizadeti vesničar.
Hotiza. Pri nas se je oglaso poslanec demokratske stranke dr. Pivko i je držao svoj shod. V gostilni je na svetek zadvečara bilo nekaj lüdi, šterim je g. poslanec razlagao svojo politiko, ki je meo od štirih oseb stoječo spremstvo. Naši možaki so njemi etak pravili: „Pri nas lehko guči što šte i ka šte, mi ga poslüšamo, a mislimo pa svoje.“ Ali trbe ešče vekše polomije, kak je doživo g. poslanec Pivko na Hotizi.
Križevci. V nedeljo, 6-ga. je samostojni demokratski poslanec Dr. Pivko shod držo v Križevcih. Sprejeo i pozdravo ga je naš „vrli“ domači vučiteo g. Dšuban Jožef. Znamo dobro, zakaj ravno on. Ljüdi je preveč malo bilo, okoli 70, ali med temi je do 30 gasilcov bilo, a na zadnje je niti polovica ne ostala. Pa preveč dobro vreme si je zebrao g. poslanec za shod, pa božoj slüžbi, mislo je da bode vse ljüdstvo ta šlo njega poslüšat, ali ne so bili želni njegovij reči. Se zna po starom recepti od drügoga ne trno znao govoriti, kak ka je krščansko stranko blato i svojo stranko hvalo, štera je prej razširjena v celoj državi, ne kak klerikalci. Njegov govor je veselje napravo jedino našoj domačoj vučiteljici i vučitelji. Dosta takšega uspeha želemo samostojnoj demokratskoj stranki, kak ga je mela v nedeljo v Križevcih.
Misijonska pobožnost za dečke i po njej akademija v Črensovcih sept. 8., se je kak najlepše posrečila. Obširno bomo od nje pri ednoj priliki poročali, če ne v Novinah pa v M. Listi.
Kovačkoga detiča, ki potrebüje, naj da glas Pozvek Antoni v Vidonce hš. 28. p. G. Lendava. Dečko je zdaj prišo od vojakov i potrebüje delo.
Kobilje. Dozidali, posvetili smo našo cerkev na č. Sv. Martini. Veselo smo prinesli velike dare. Za oltar smo dali: (Sv. Martin je na njem s Sv. Antonom i sv. Rokom), 50 jezero Din, za predganico 11 jezero Din, za zvon pa 11.400 Din. — Bog nam že plača naše trüde, drügo pa ne želemo.
Pazite, ki mate gorice! Vsaki, ki pridela vino, je dužen, da to prijavi v 10 dneh od dneva, gda je sprešao vino, pristojnomi oddelki finančne kontrole. Nadale je dužen vsaki, ki oda vino, prijaviti financom, kelko vina je odao, prle, kak je prek da küpci. Na vsakšo takšo prijavo dobi list, ki je odao vino, če je šče ne zatrošarinjeno kontrolni list, če je pa že zatrošarinjeno pa svobodnico. Kontrolni list ali svobodnico more tisti, ki je vino odao, prekdati z vinom vred küpci. Te pa more v 24. vörah prijaviti svojemi pristojnomi oddelki finančne kontrole i njemi ta dati kontrolni list ali svobodnico. Što ne prijavi pridelanoga vina, se kaznüje z 1000 Din; küpec pa, če ne prijavi küplenoga vina v 24 vörah, s 5 kratnov sumov redne trošarine. Na lugaši doma pridelanoga vina ne trbe prijaviti.
Država.
Ne dajmo svoje katoličanstvo pod centralistički Belgrad! Pod tem naslovom so objavile „Seljačke novine“ dugi članek, kde ostro zavračajo Radičovo politiko, šteri je žrtvüvao hrvatsko samostojnost Belgradi i ešče oblübla Pašiči, ka hrvatski narod popravoslavi. Zagreb — pravi list — je kulturno, politično i tüdi versko središče Horvatov, zato katoličanski Hrvati nikak nemrejo trpeti, ka šče Belgrad Srijem spraviti pod belgrajskoga püšpeka i tak pomali trgati falat za falatom od Hrvatske. Za vse te nove vdarce, šteri se delijo Hrvatom, so krivi radičovci. — Ka je tüdi istina.
Pastirček je rešo vlak. Na železniškoj progi Bos. Brod-Sarajevo je ležala velka bükev, štero je podro viher. To je opazo mali pastirček, šteri je čakao vlak, ga stavo i opozoro strojevodjo. Če se to ne bi zgodilo, bi se vlak gotovo prevrgeo v reko Bosno. Pastirček je dobo 100 Din nagrade.
V Jüžnoj Srbiji so pogosto velki ognji, šteri vničijo cele vesi. Tak je popunoma zgorela ves Ivičani. V Nevicani je zgorelo 90 hiš. Škode je več miljonov.
V Maribori so se 7. i 8. septembra vršili „delavski dnevi“ Te dneve je mariborsko delavstvo manifestiralo za vsestranskc svoje pravice. Med vnogimi govorniki je govoro tüdi g. dr, Korošec. Udeležba je bila jako velka, ka je kazalo, da se slovensko delavstvo popunoma zaveda svoje stanovske časti, za štera se že tak dugo bori.
V. Ijubljanski velesejem. Od 30. augusta do 8. septembra je bio v Ljubljani peti velesejem, šteri presegao v števili razstavlalcov i po obsežnosti prvejše. Razstavilo je 653 tvrdk i to: iz Slovenije 442, iz Hrvatske 54, iz Srbije 14; inozemstvo je bilo zastopano sledeče: Austrija 21 tvrdk, Čehoslovaška 37, Francija 6, Italija 23, Nemčija 30, Rusija 1, Švica 5, Amerika 13, Anglija 7. Senje je odpro minister za trgovino, šteri je pri toj priliki meo govor i omeno Slovenijo, ki ima močno razvito trgovino i industrijo, pa je oblübo, da bo delao na to, ka se tevi dve panogi narodnoga gospodarstva ešče bole razvijeta. Velesejem v Ljubljani je jako dobro izpadno i pokazao, ka premore naša mala, a delavna Slovenija.
Profesorski kongres. V Belgradi se je vršio mednarodni profesorski kongres. Tak je bila odlikovana naša država, ka so se v njenoj prestolici sbrali delegati profesorskih drüštev s celoga sveta.
	Svet.
V Italiji je nekša kmetica porodila sina, šteri je vagao včasi po rojstvi 10 kil. Mati i sinček sta oba zdraviva. To je že osemnajsto dete te matere.
Na Madžarskom so začnoli boj proti dragoči. Vlada se je pogodila z gostilničari, da dajo vsi vednaki obed za 15 jezero kron i vednako krüj kg. 5200 kron. Dozdaj je koštao krüj kg. 6800 kron
Nesreča zrakoplova. V noči od 3. na 4. september se je ponesrečo veliki amerikanski zrakoplov Shenanoah. Zrakoplov je v višini 1000 m prišeo v viher, šteri ga je vrgeo s te velke višine na zemlo, gde se je razbio. V zrakoplovi je bilo 42 ljüdi. Med njimi jih je vnogo pobitih na smrt, drügi pa so spravleni kak ranjenci v špitao.
Najvekši nebotičnik. Skoz celih 20 let je bio najvišji nebotičnik v Newyorki palača Woohvorth, 236 metrov visika, s 55 štoki. Zdaj bodo zidali nebotičnik s 63 štoki. Stroški so preračunani na 12 miljon dolarov.
Domača politika.
Strankarsko gibanje. V Belgradi se je vršio kongres srbske zemljoradniške stranka. V toj stranki srbskih kmetov sta bile dve politični struji; edna je zastopala misel samokmečke politike, drüga pa je bole gospodska. Na tom kongresi se je tüdi razčistilo razmerje do radičovcov. Edni so bili zato. da se stranka zdrüži z Radičovov. Večina je bila proti združitvi i obsoja Radičovo politiko. Tak nega guča v zdrüžitvi tevi dve stranki. — Radičovci bi radi vidili, da bi se jim zemljoradniki pridrüžlili, da bi tak Radič prišeo do srbskih kmetov, zdaj pa, ka so ta vüpanja spadnola v vodo, Stjepan Radič strahovito napada srbsko kmetsko stranko. Zavolo toga je prišeo v najbole neprijeten položaj slovenski „kmetijac“ Pucelj, šteri bi rad bio pri zemljoradnikaj, a prle je pristopo še Radiči. — Radikali i radičovci se ščejo zdrüžiti v edno stranko, kak pišejo razne novine. To je neverjetno, ar sta dva vojskovodja Radič i Pašič, ki bi oba radiva vladala v stranki. — Hrvatske opozicionalne stranke se pogajajo, ka bi stopile vküp i bi tak tvorile edno močno hrvatsko stranko, štera bi se borila proti RR. vladi i za revizijo ustave. — Pribičevič je na agitaciji po Dalmaciji. Novine ne poročajo, da na njegova zborovanja pride do 20 lüdi, tak je stranka samostojnih demokratov obsojena na smrt, ar sta njeno politiko zavozila Pribičevič i Žerjav.
Politični položaj. Zadnje dneve je v Belgradi že bole živo politično življenje ar prihajajo v prestolnico ministri. V kratkom se pričaküje ministrska seja. Med radikali i radičovci je razmerje nikak ne prijateljsko. Radičovci bi radi, ka bi dobili v roke popunoma upravo v Sloveniji, Hrvatskoj, v Dalmaciji, a radikali pa neščejo püstiti; vse šerom držijo svoje uradnike ali pa samostojne demokrate (kak v Sloveniji op. p.) Radičovci nikaj nemrejo dosegnoti samo bogati morajo radikale, zato so njihovi poslanci nezadovoljni z ministri i že se guči, ka v jeseni pridejo od radičovcov drügi ministri. To neprijatelsko razmerje v RR. vladi i pa gibanje drügih strank se tolmači, ka v jeseni pride v našoj politiki do sprememb.
Trgovska pogodba je podpisana med našov državov i Austrijov.
Ar smo bratje?! — V srbskom listi „Dnevnik“ je izišeo članek „Posrblavajmo našo zemlo čem prle i čem odločnejše“. Ar je jako značilen, ponatisnemo nešterne odlomke. Pisao ga je Krsta Cicvarič. Med drügim pravi: „Ta država dnes stoji na Srbaj i to mogoče vsigdar
tak ostane.... Mi moramo postaviti sebi kak
glavno nalogo, da to državo napravimo za Srbijo i zavolo toga moramo na vse mogoče načine pomagati krepčanje srbskoga elementa v našoj državi .... Zemlo v Hrvatskoj na nikši način ne davati Hrvatom nego samo pravoslavnim t. j. Srbom i tistim šteri se imajo za Bolgare (šteri bodo v Hrvatskoj pravi Srbi).... Ka se tiče Bosne i Hrvatske, tam trbe odločno pritiskati i katoličance i muslimane, tam trbe Srbom davati najvekšo moč gde šteč se more, zemlo trbe odvzemati od katoličancov i muslimanov i davati
samo Srbom“................ V prijatelstvi s strankov,
štere ljüdje tak pišejo, se nahaja tüdi Radič s svojov „mirotvornov“ strankov. V zvezi z Radičom pa slovenski gospodje Prepeluh, Pucelj i tüdi naš — g. Hartner, če ne zapüsto prijatela Pucla. To v premislek, da ne bomo vervali imenüvanim gospodom, gda bodo pravili, da so dobrotniki hrvatskoga i slovenskoga naroda.
Svetovna politika.
Balkan. Med državami Balkanskoga polotoka je gibanje, da bi sklenile med seov varnostno pogodbo, da bi se tak preprečila vsakša bojna. To bi pa naj bio tüdi eden blok proti bolševiškoj Rusiji.
V Ženevi trpi zborüvanje zveze narodov. Na zborüvanji so zvünešnji ministri iz 12 držav. Med drügimi bo držao velki govor naš zvünešnji minister v imeni male antante. To zborüvanje bo velkoga pomena za nadalno svetsko politiko.
Austrija. Tü je vsikdar vekše i vekše gibanje za zdrüžitev z Nemčijov. Zadnji čas se vršijo velka zborüvanja, kde lüdje marifestirajo za zdrüžitev.
Na Angleškom so začnoli štrajkati mornarje. Štrajk so začnoli komunisti.
IGNAC GERENČER, gostilničar v Törnišči bo odavao 27. septembra letos ob 2. vöri popodnevi v gostilni poleg cerkvi
na javnoj licitaciji
več vrst gostilniške opreme i pohištva, 2 stola za točenje (söntés) štelaže s pulti i eden aparat za točenje piva s celov opremov.
Iz proste roke se kdašteč oda.
Gospodarstvo.
Odaja sada.
Letošnja sadna letina v našoj državi je ne posebno dobra. Kraji, kde so obrodile jablani lansko leto, najbole, so letos skoro prazni, da pridelek nede niti za domače potrebe. Tüdi iz ostalih držav, kde je sadjareja najlepše razvita, čüjemo, ka je sadna Ietina slaba. Mi smo tak te najbližji državam na jugi, štere potrebüjejo zlasti jaboka. Spitavanje je že zdaj veliko po našem sadi. Neprimišleno je zato podcenjevati pridelek sada, ki nam s pravilnim ravnanjom prinese lehko lepe peneze. Po krajaj opažam, kak nesmiljeno trosijo ešče nezrel sad za jabolčnico, drügi pa odajo na metercente jabok trgovcom za prav nizko ceno. Takše ravnanje pride od toga, ka kmetovalci ne cenijo zadosta svojih pridelkov pa tüdi, ar ne znajo pravijo spraviti sada. Nešterni kmetovalci mislijo, da je vporaba sada samo za napravo malo vredne pijače i za deco. V nemških krajih pridelüjejo veliko več sada, kak pri nas pa ešče itak uvažajo (notri vozijo) od nas jaboka. Tü se vidi, kak znajo ceniti sad indri, kak ga predelajo v kecmec ali lekvar i razna drüga jedila. Tüdi süšijo jaboka v velikih količinaj, na vse mogoče načine ga pripravijo, da le donese lepših koristi. Tüdi pri nas trbe gledati, da bo ta panoga kmetijstva bolše spravljena v peneze, kak dozdaj.
Na protoletje, kda je najvekše spitavanje po jabokaj, nema kmet niti jabok, niti jabočnice. Na trgi se pojavi te menje vredna taljanska pomaranža. V Maribori se lehko prepričamo v tom časi, kak draga so jaboka, kelko trgovcov je išče posebno iz Austrije, pri nas jih pa te zdavna nega. Navadno se izvozijo jaboka včasi na jesen za prav nizko ceno preküpcom v nemške kraja. Tak napr. lanskoga leta sam vido na stotine voz iz Goričkoga, ki so pripelali v Radence ali v Radgono postavlena jaboke po po 6 K za kg. Ne prenaglimo se to leto, štero nam obeče lepše cene. Ne dajte se izkoriščati kmetovalci od kakšihšteč mašetarov. Zakaj bi tüdi kmet ne dobo za svoj trüd plačila, ki njemi ide. Če ne nüdijo trgovci primernih cen, bo trbelo sad posebno zimske vrste hraniti i odao se bo, kak najbole sledkar.
4
NOVINE
20. septembra 1925.
Travniki.
Slabi travniki so v sramoto gospodari, v škodo živini. Menje travnikov ino teh boljših!
Dober je travnik, či je gosta trava. Ništerni gospodar se čemeri, či njemi po travniki hodijo v jesen ali v zimi. Pa bi je ešče mogo zvati. Ali ne vzemete na pamet, da na potaj je naj gostejše trava? Jesenska paša dosta pomaga. Na slabih travnikah bi mogli ešče v leti pasti, da bi se trava vgostila. Ali ne vzemete v pamet, da na pašnikah je trava gosta ?
Bradinje (mah) se naseli najraj na slabe travnike, med redko travo. Bradinje prepravimo z gnojenjom, z prašenjom v jeseni s kajnitom ali pa s kompostom zemlje, pepela ino vapna. Či na močvirnate travnike navoziš droben pesek, bo to za nje najfalejši i najbolši gnoj. Bradinje krepko prebranati, kompost raztrošiti i krepko povaljati. S samim brananjom se bradinje ne vniči, či je slabo brananje, te tak nikaj ne pomaga, či je pa močino, s bradinjom vred i travo vöposkubemo, tem več golih mest nastane, kde de bradinje ešče bolje veselo raslo. Vapna ne ga na naših travnikah, zato je bolše prašiti s Tomažovov žlindrov, kak s superfosfatom. Vsa gnojila se davejo travnikom v pozvoj jeseni ali tekom zime.
Sejanje semena med obstoječo travo je zamansko delo. Slab travnik je najbole preorati.
Ništerni gospodar se toži, da njemi na travniki lagoja trava raste. Je li si je že šteri zmislo, da bi škodljivo travo izkopo ?
MALI OGLASI.
Sreča Vas išče! Preskrbite si srečke! Efektna loterija
NARODNO KULTURNEGA DRÜŠTVA MALA NEDELJA.
300 dobitkov v vrednosti Din. 15.550.
Srečka stane samo Din 5. Žrebanja nepreklicno 15. novembra 1925. Kupujte in naročite srečke takoj pri Narodno kulturnem društvu Mala Nedelja.
POSESTVO K ODAJI!
V Berkovcih, fara Sv. Jüri ob Ščavnici obstoječe iz zidane hiše, z opekov pokrito, 5 sob, gospodarsko/poslopje, 14 oralov zemlišča, travnikov i loga. Što šče küpiti naj se oglasi pri Franci Kovačič V Logarovci pri Križevcih. Cena po dogovoru !
Oda se v Sebeborcih
iz 70 plügov obstoječe verstvo Gergelya Luthar; polovico toga je log (jesen i hrast), šteri se že lehko dolseka, drüga polovica so njive, senožati, gorice i sadovnjak, stanovanjska hiša sestoječa iz 4 sob. predsobe, kühinje i pivnice, novo zidano stanovanje za držino, štale, granar, preša i hlevi, velko gümlo, gospodarsko dvorišče, grede.
Oda se vse vküp ali tüdi po parcelah. Natančnejše se zvedi pri g. JOŽEFI TOPLAK v Petanjski Slatini.
Eladó Sebeborcén
a Luthár Gergely féle 70 holdas gazdaság, melynek fele vágható erdő(fenyő és tölgy), fele szántó, kaszáló, szőllő és gyümölcsös, lakóház 4 szoba, előszoba, konyha és pincével, ujjonan épitett cselédlakás, istállók, magtár, óllakkal, nagy pajta, gazdasági udvar és konyhakerttel egészben vagy parcellázva is. Bővebb megtudható TOPLAK JÓZSEFNÉL Petanjska Slatinán.
Zavolo oditve iz Prekmurja več fele nagrobnih spomenikov i štiri potna križna dreva
se po jako fal ceni odajo v Murski Soboti pri gosp. MOČNIKI.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLlNSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i.
Priglasite se Iehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Firma bratje Kleinoscheg
v ZBIGORCIH
pošta in železniška potaja G. Radgona ima iz svojih goric Lotmerskoga i Gornjeradgonskega okraja vekšo množino prvovrstnoga sortiranoga
vina
po zmernih cenah na oddajo. Osobito pridejo v poštev: Burgundec iz Janževega vrha, Silvanec iz Črešnjeve i drobni rizling iz Železnih vrat. Kupci se naj zglasijo pri upravitelji toga imanja: LEON TILLIE, Zbigorci pošta Gornja Radgona.
Išče se za menjše gospodarstvo zvün varaša starejša kmečka ženska za
küharico.
VOGT EMIL, lastnik petanske slatine, p. Slatina Radenci, Slov.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi biIo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago 111. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Podpirajte Novine!
UNIV. DOCENT IN PRIMARIJ
Dr. IVAN MATKO
NAZNANJA, DA IZVRŠUJE PRESVETLJAVO, SLIKANJE IN ZDRAVLJENJE Z REENTGENOVIMI ŽARKI (HELIOPAN APA RAT) OB OBIČAJNIH ORDINACIJSKIH URAH.
TELEFON 357.           MARIBOR       SLOVENSKA UL. 4.
Obrtna Banka d. d.v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.