URN_NBN_SI_DOC-LTUWWR8I

BREDA FILO 3. februarja 1996 je sklenila nadvse dejavno življenje bibliotekarska sve­ tovalka in univerzitetna docentka Breda Filo. Po izobrazbi je bila klasična filologinja. Svojo poklicno pot je začela leta 1955 na m ariborski klasični gim naziji. Ko so klasično izobraževanje nespam etno zatrli, je B redo Filovo povabila v svoje vrste m ariborska Študijska knjižnica; v obojo korist in v korist slovenskega knjižničarstva. Breda Filova je stopila v knjižničarske vrste (1960), ko se je slovensko knjižničarstvo z zakonom (1961) začelo sprem injati v temeljili. M ariborski Študijski knjižnici so pri tem naložili odgovorne naloge. Prevzela je m entorstvo nad občinskim i m atičnim i knjižnicam i takratnega m aribo r­ skega okraja. Breda Filova je bdela n ad knjižničarstvom petnajstih občin, od Lendave do Raven na Koroškem. Bilo je pionirsko delo, ki gaje odlično opravila in je rodilo dobre sadove. D anes se nam zdi nenavadno, da ga je opravljala ona, a prav zato ga ne sm em o prep ustiti pozabi. Posebne naloge je im ela m ariborska Študijska knjižnica pri razvoju m ari­ borskih višjih šol, ki so nastajale od 1959. leta, se preoblikovale v visoke šole ali fakultete in leta 1975 prerasle v univerzo. Študijska knjižnica je bila razglašena za osrednjo knjižnico m ariborskih visokošolskih zavodov. M ariborsko visoko šolstvo je raslo zlagom a; tako je rasel tu d i njegov odnos do znanstvenih informacij. Breda Filova je 1961. začela sestavljati knjižnico Višje tehniške šole. Značilno je, da jo je zasnovala na prostem p risto p u , k ar je bila tak rat no vost v slovenskem visokem šolstvu. Knjižničarsko osebje, ki je nato prevzelo knjižnice po šolah, seje praktično uvajalo v Študijski knjižnici, pri Bredi Filovi. Tako so osebnostne, p ra k ­ tične knjižničarske in form alne povezave družile m ariborsko visokošol­ sko knjižničarstvo v zaokrožen organizem . Breda Filova je s študijem strokovne literature in osebnim spoznavanjem britanskih knjižnic želela prispevati, da bi postale knjižnice inform acijska jedra za znanstveno delo n a m ariborski univerzi. Ko je bila univerza 1975. leta ustanovljena, je Breda Filova teoretično in praktično položila temelje njenem u knjižničar- sko-dokum entacijsko-inform acijskem u sistem u, ki ga je nato vodila v univerzitetnem svetu. S tem sistem om je bilo univerzno knjižničarstvo v M ariboru dovolj trdno, kljub tem u da se univerza v sam o u p rav n ih časih ni usm erjala v enovito in avtonom no znanstveno institucijo. Že zgodaj sije Breda Filova utrdila prepričanje, d aje v knjižnici poglaviten bralec (uporabnik). Tem u je prilagodila svoje raziskave in pripravljala ukrep e njem u v prid, zlasti še, ko so v knjižnici 1973. ustanovili oddelek za delo z uporabniki in vodstvo zau pali njej. Izposojevalnico je pri priči "dem okratizirala" in v njej, kolikor je bilo v takratnih prostorih sploh 135