RUDOLFDOSTAL: Spomini na Beograd. V oktbbru 1919. Kakor hitrb prevbziš Sotlo, občutiš, da si zapustil deželo reda. In ta križev pot traja ves čas potovanja. 2e na prvi postaj: stno čakali celo večnost, vzroka ni nihče vedel, in tako je šlo dalje tja db Zemuna. Zgovorna Hrvatica pripoveduje, kako je treščila orožniku košaro jajc v glavo, ko jih je hotel zapleniti na hrvatsk.i meji. Med splošnim smehbtn se vozimo dalje do Zagreba. Na južnem kolodvoru je treba izstopiti. Gledam, kje so vozovi električne železnice. Ni jih! Izvem, da traja stavka že nad dva meseca. Torej peš v mesto! Ubogi Zagreb! Slcer si bil že pred vojno y obili meri oblagodarjen s hebrejskim življem, toda kar se vidi danes tam doli, presega vsako pričakovanje. ,,Krivonosci" povsod: v gostilni, y kavarni, na ulici, vsepovsod, kamor stopiš, sama trgovina, prekupovanje, navijanje ccn; pohlep do velikem dobičku odseva iz lokavih oči. Napisi ,,hrvatski govori!" nimajo uspeha, oblastno se povsod šopiri nemščina. Ponbsen sem bil v mislih, da smo Slovenci edino slovansko pleme, ki nima židov in na ljubljanskih ulicah je nemščina že tudi skoro izumrla. Čakati sem moral v Zagrebu do ve- čera, da sem se odpeljal dalje z brzo- vlakorti, ki pa mu dela konkurenco vsak tovorni vlak. Šlo je počasi dalje, na posta- jah neznosnb čakanje. Čemu to, ni nihče vedel. V vozu opazke nezadovbljstva. splošna nevolja, robantenje, seveda vse brez uspeha. Cuješ o slabih lokomotivah. nedostajanju premoga, o pasivni resi- stenci. Ako nimaš telitnega vzroka, da  moraš potovati, ostani doma, dokler se  razmere popolnoma ne urede. V Mitrovici  se je nekoliko zdanilo, v daljavi sem ugle-  dal obrise Fruške gore. Potem pa je šlo  dalje čez bogati, plodoviti Srem. Posa-  mezne njive so dplge, kakor daleč ti zre  oko. Na eni njivi dela hkrati po 5 do 6  parov živine. Brazde par prstov globoke, zemlja nepognojena ali prav malo, pa ven-  dar vse uspeva in rodi, da je čudo! To  je blagostanje, kakor ga še nisem videl! Bilo je okoli 9. ure zjutraj, ko smo se pripeljali v Zemun. Na postaji se pozdra-  vimo s srbskimi kolegi in koleginjami, ki  so prišli do Zemuna k sprejemu. Prese-  netila me je ta pozornost, ki je ostala ve- lika in iskrena vse dni mojega bivanja v Beogradu. Bilb je to uprav jugoslovan- sko gbstoljubje, pozorno do podrobnosti.  ki jih samo ljubeče bko ne more pre-  zreti . . . Po slabi cesti gremb navzdbl k do-  navskemu pristanišču, da nas parnik pre-  pelje v Beograd. Na tisoče Ijudi čaka tam  na prevoz. So to ljudje najrazličnejših stanov in narodnosti, vojaštvo, civilisti, mlado in staro; vse pa mirnb čaka, da pride na vrsto. Parnik za parnikom od- plove, končno pridemo tudi mi na krov. V pristanišču je usidrano več parnikov. eden izmed njih ima v trobojki napis  ..Ljubljana".  Donava tvori pri izlivu Save delto, no stranskem rokavu se peljemo v Savo, ki je tu zelo široka, širša od Donave. Od tu ie lep pogled na Beograd, kakor ga  običajno vidimb na razglednicah. Po  kratki vožnji, ki traja 20 do 30 minut. se izkrcamo v Beogradu. Tu ugledamc prvn poskusno vbžnjb čez savski želez-  niški most, ki je bil baš one dni s popra- v\\\ dogotbvljen. Srbom so se pri tem po- srjedu iskrile oči. saj je most zanje skoro  življeri.skega vprašanja: dosedaj so mo-  rali živež in druge potrebščine z ladjami  prevažati iz Zemuna. To je tudi vpiivalo  na neznosno draginjo v Beogradu. Nazai  sem se odneljal že z beograjske postaie  čez železniški most.  Beograd sam ni toliko razrušen Kot  sem pričakoval. Pač je mnogo trpela  savska stran. tovarne v bližini postaje so  izginile: s težavo sem spbznal temeljne  obrise, kjer je stala tovarna duhana. Gra- nate so padale tudi v mesto. gledišče je bilo popolnoma razbito, sedai se pa na- novo gradi: mnogo je trpela tudi uni- verza. tudi ta se popravlja. Splnh sem videl v Beogradu mnogo smisla za vzpo- stavo rednih razmer: na vseh koncih in krajih se krpa in gradi, vidiš delo povsod. z železno energijb skuša vsak pripomoči k normalnim razmeram. Samn te strašne cene, naravnost vrtoglave! Z enako vztrajnostjo se dela tudi na šolskem polju. Ogledal sem si več šol. Strašne so tu vojne posledice: ni dovoli klopi, ni knjig, ni zvezkov, toda dela se dosledno, četudi z najpriinitivnejšimi sredstvi. V neki šoli sem videl na steni s kredo načrtan zemljevid Jugoslavije. S težavo spoznaš obrise, toda otroci ti s točnostjo pripovedujejo: o Triglavu, o teku Save, o Ljubljani, o Zagrebu in te povedejo tja v Srbijo. — V nekem raz-  redu vidim na mizi računalo kot ga imajo  otroci za isrračo. Srbska koleginja mi po-  jasni. da ga nima vsak dan: včasih ga  učenka — hči bogatejšeea trgovca — ne  prinese s seboj, ker se ž njim igrajo  otrnci doma. — Zopet v neki §oli pripo- vedujejo otroci. kaj so doživeli med voj- no. kje so bili. I.iubka de^Hca pripove- duje, da je bila v Švici. v Genevi. Tam je  hodiia v šolo. Govori dobro francoskb! (V Beogradu gbvori skoro vsak inteli- gent francosko. Bil jim je to drugi jezik kot pri nas nemški.) — Druga deklica začne na poziv, naj nekaj pripoveduje: Bila sta btac i majka. Imala sta kčerkicu. — Prestane, pade na klop in se spusti v jok. Začuden jo gledam. Učiteljica pojasni, da je deklica — sirota— Ponašamo se z našo zapadno kulturo, a marsičesa se lahko učimo pri Srbih, predvsem samostojnosti in samozavesti pri mladini. Tako pripoveduje v neki šoli učenec, govoreč o občini, okraju itd.: Občina voli svojega predsednika (župana). Ako je ta pijanec ali sploh nesposoben človek, je občina sama kriva. — Resnici na ljubo moram tu pristaviti, da sem bil štiri dni.v Beogradu in nisem videl ves čas ni enega pijanega človeka. Silno me ie prevzel pogled na ubogo srbsko deco. Na obrazu ji je z ostro roko brezobzirne usode začrtano vse medvojno trpljenje in skrajno nedostajanje najpotrebneiše prehrane. Amerikanci, ki so jim Srbi globoko hvaležni, stcre sjcer mnogo s pomožno akcijo, toda posledice bodn še doleotrajne in nedogledne. Jetika in druge bolezni imajo že sedaj obilno smrtno žetev. Beograd nikakor ni moderno mesto. Razen kralja Milana ulice in Terazij, ki reže skoro celo mestb po dolžini, ter ulice Miloša Velikega, skoro ne vidiš veliko- mestne zunanjosti. Jakb neprijetne so ,,kaldrme", to so ulice, tlakovane z gru- dastim, grobim kamenjem, tako da te do večera pošteno noge bole. Baš one dni, ko sem bil v Beogradu, se je pripeljal stari ,,čiča Pero", ki biva sicer v neki vili na Topčiderskem brdu, v mesto na obisk k svojemu sinu, regentu Aleksandru. Sr- bom so se oči iskrile, ko so ga videli. Glo- boka in iskrena je srbska ljubezen do svoje dinastije, saj pa je v istini izšla iz naroda in bila vedno tesno ž njim spojena.  — V konaku je sedaj parlament, kjer ima  seje narodno predstavništvo. Spodaj na  vrtu vidiš še obrise bivšega konaka kot  resen pomnik usode, ki je zadela z brez-  obzirno rbko onega, ki je vladal proti volji  naroda. —  Skoro vsako mestb iina nekaj karak-  terističnega na sebi. Tako ima Ljubljana  svoj tipični grad, Praga zgodovinske Hradčane, Krakow pbnosni Wawel in Bebgrad svbj starodavni Kalemegdan. Mnogo srbske zgodovine je preživela ta trdnjava, ki je sedaj deloma izpremenjena v park, srečne in nesrečne dni naroda, ki mu v povestnici človeštva ni para. Strmo se spuščajo bregovi proti Savi. Pogled s Kalemegdana je veličasten, čudovit. Zad- nji večer, predno sem se odpeljal, sem ga še enkrat obiskal. Solnce je tonilo daleč v Slovenijo in oblivalo s svojim zlatom sirokb Savo, mogočno Dbnavo in bogati  Srem. Ves zavzet sem gledal to lepoto in  razkošje in mislil: Ko se urede splošne  razmere, bo to naša bodbčnost, v Jugo- slaviji ne bomo stradali.