matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 49(1330) Čedad, sreda, 24. decembra 2008 naš časopii tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Ob podpisu Tondovega dekreta S pogledom nazaj v stare cajte Tiste, kar je narbuj huduo v telem modernem cajtu, ki ga živmo, je de vsak misli samuo na svoj majhan vart an skarbi samuo zanj. Ga na briga puno, kaj se gaja bližnjemu, vidi samuo samega sebe an svoje težave an probleme brez zasto-pit, de kar pride plaz ponese vse pred sabo an vse zasuje. An še druga je posebnost našega cajta: vsak vide samuo današnji dan, tiste kar ima pred nuosam. An se na še vpraša, kaj bo jutre. Tuole videmo vsak dan na žalost tudi med številnimi našimi aministratorji. Za-dost je pogledat, kaj seje zgodilo samuo zadnje cajte. Recimo v Spietre, Sauodnji an Podboniescu, ki so šli vsak po svoji pot an podarli tu an žlag, kar so priet zidal osem an vič liet za dobre njih kamunjanu. An sada so objektivno vsi trije buj šibki. Pa roko na sarce, tisti, ki so parvi v telem žalostnem “kam-pionatu” an so nimar buj za-parti v njih uozak sviet so špie-tarski aministratorji. Nimar buj egoistično an brez perspektive, nimar buj sami, an kon- dicjonani od ljudi, ki parhaja-jo od zuna an ne poznajo našega ambienta an naših ljudi. Spietar jev zadnjih25 liet imeu željo an ambicijo biti lokomotiva naših dolinah, biti glavno miesto, zatuo so njega aministratoiji skarbiel, de bo imeu politično avtoriteto an bo branu interese vseh dolin, de bo kulturno an ekonomsko močan an tudi socialno živ. Zadnje lieta je druga muzika an je ratalo vse buj kumamo. Zadnja novuost je paršla iz Tarsta v dekretu, ki ga je podpisu tel tiedan pasan predsednik Tondo. V njem je lista ka-munov, kjer bo vidna dvojezičnost an se bo za table, inšenje an tudi za bušte an karte karminske lahko nucu an domači slovienski dialekt. Manjkajo Tavoijana, Dreka an Prapotno, kar smo viedel. Manjka tudi Špietar, kar se niesmo čakal an je še adno znamenje tiste za-partosti, tistih pogledov obar-njenih nazaj v stare cajte, ki na peljejo ankamar, grede, ki se sviet odperja, so padli konfini an nas bojo drugi prehitieli tudi v dialogu z našimi sosiedi. Dežela sprejela proračun brez rimskih klestenj O državnem proračunu in o proračunu Dežele Furlanije Julijske krajine so časopisi obširno poročali. Ve- Spetvvaše hiše 8. januarja 2009 Cenjeni bralci še enkrat vam želimo najboljše v novem letu. Prihodnja številka Novega Matajurja pride v vaše hiše 8. januarja 2009. Naši uradi bojo med prazniki zaprti, var-nemo se spet 5. januarja 2009. Il prossimo numero esce V8 gennaio 2009. In applicazione della legge 38 sull’utilizzo dello sloveno nelle insegne pubbliche Il presidente Tondo ha firmato il decreto S. Pietro e Malborghetto rimangono fuori Il presidente della Giunta Regionale Renzo Tondo ha compiuto i passi necessari per l’applicazione della legge di tutela della comunità slovena e firmato, la settimana scorsa, il decreto che definisce i comuni in cui l’uso della lingua slovena “è prevista in aggiunta a quella italiana nelle insegne degli uffici pubblici, nella carta ufficiale e in genere in tutte le insegne pubbliche, nonché nei gonfaloni. Le stesse disposizioni si applicano anche per le indicazioni topo- nomastiche e per la segnaletica stradale.” Così recita l’articolo 10 della legge di tutela della minoranza slovena (38) a cui Tondo con il suo decreto ha dato attuazione (e che prevede una spesa annua massima di 128 milioni di lire per un quinquennio). La tabella dei comuni era stata predisposta dal Comitato paritetico, dopo aver sentito i sindaci e presidenti di provincia e comunità montana di tutte e tre le province. Sentiti nuovamente dalla Regione, è stato prediposto il de- liko manj so bili italijanski mediji pozorni na postavke, ki se tičejo slovenske manjšine v Italiji in zato bomo bralcem Novega Matajurja postregli z nekaj podatkov, ki se tičejo tega argumenta. Poslanska zbornica je v tretjem branju (zakon je bil odobren v parlamentu, doživel je nekaj popravkov v senatu, nato so ga dogončno zapečatili v parlamentu) odobrila tudi krčenja sa slovensko manjšino v Italiji in za italijansko v Istri. Iz državnih blagajn bodo organizacije Slovencev v Italiji prihodnje leto prejele 4,13 milijona evrov, kar bo kar 1,22 milijona evrov manj kot letos, (ma) beri na strani 4 Nadiške doline, njih glas an njih kultura v saboto na prvem programu TV Rai Znani kuhar Vissani intervjuva Davida Clodig. Kaj je poviedu an kaj so zapieli an zagodli pred kamerami naši mladi Benečani blizu njega, bota lahko gledal an poslušal po televiziji RAI, 1. program v saboto 27. decembra od 9. ure naprej. creto che contiene non poche sorprese di segno negativo. Mancano a sorpresa nell’elenco le province di Udine e Trieste e tra i comuni oltre a Drenchia, Prepotto, Tor-reano, inaspettatamente S. Pietro al Natisone e Malborghetto - Vaibruna. Nell’elenco, per quanto riguarda la provincia di Udine, sono inseriti dunque i comuni di Tarvisio, Resia, Lu-severa, Taipana, Attimis, Faedis, Nimis, Pulfero, Sa-vogna. S. Leonardo, Gri-macco e Stregna oltre alle comunità montane Torre, Natisone, Collio e Valcanale. Il decreto contiene anche alcune importanti precisazioni che erano state proposte anche dal Comitato paritetico. La prima riguarda l’utilizzo della variante locale della lingua slovena, la seconda la pluralità linguistica di Tarvisio con la conseguente parità di trattamento di tutti e tre i gruppi linguistici, la terza l’autonoma decisione delle singole assemblee elettive a proposito dell’utilizzo della lingua slovena, accanto a quella italiana, sui gonfaloni dei comuni. Un passo avanti è stato fatto, ma il forte rammarico per l’esclusione di S. Pietro e Malborghetto rimane. dan emigranta 6. januarja 2009 ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu 6 gennaio2009, ore 15, presso il teatro Ristori a Cividale Kulturni program IZ LETA V LETO sodelujejo Beneško gledališče, Mladi beneškega gledališča, BK-evolution in pevci Sejma beneške piesmi Pozdravi Roberto Molinaro, deželni odbornik, Stefano Predan, slovenske organizacije Videnške pokrajine, senatorka Tamara Blazina, minister Republike Slovenije Boštjan Žekš Srečno novo lieto Aktualno Progetto finanziato dal Servizio pari opportunità della Regione S. Leonardo: un’ARCA per bambini e ragazzi Posnetek iz arhiva Novega Matajurja Hrvaška - Slovenija: mednarodno pravo in bilateralni odnosi Si chiama “I bambini del-l’A.R.C.A.: attività ricreative per la conciliazione affettiva” il progetto sperimentale che vede come comune capofila San Leonardo e coinvolge come partner anche i comuni di Grimac-co e Stregna ed ha appena ottenuto un finanziamento regionale, nell’ambito delle azioni positive sostenute dal Servizio Pari Opportunità, per aiutare i genitori a conciliare l’attività lavorativa con la cura dei figli iscritti alle scuole primarie di primo e secondo grado. La presentazione dei 12 progetti, finanziati dalla Regione Friuli Venezia Giulia per un importo complessivo di un milione e 158 mila euro, è avvenuta mercoledì 17 dicembre scorso a Trieste, alla presenza dell’assessore regionale al Lavoro, con delega alle Pari Opportunità, Alessia Rosolen che ha sottolineato l’importanza di questi finanziamenti. Nello specifico, il progetto del Comune di San Leonardo, a cui è stato assegnato un importo di 54.720 euro, è stato definito dall’assessore Rosolen “interessante” per le 4 macroaree del progetto - area dell’ascolto, aree dell’educa- zione, percorsi di attività motoria e di scelte alimentari - e giudicato come progetto articolato e pertinente, capace di costituire una buona prassi. Il progetto valligiano era uno degli oltre 60 presentati da diversi Enti sul territorio regionale, ma solo un quinto dei quali ha ricevuto il punteggio idoneo per ricevere finanziamenti, e il Comune di San Leonardo si è inserito al terzo posto in graduatoria. Un risultato importante per un territorio - quello dei tre comuni coinvolti - che potrà godere di supporto e di una organizzazione capillare e multidisciplinare per andare incontro ai genitori che lavorano, sapendo i propri figli occupati in modo costruttivo e con atti- vità finalizzate ad una crescita completa e di qualità, senza costi aggiuntivi. Venerdì 19 dicembre il progetto è stato inoltre presentato alle famiglie dei bambini e ragazzi in occasione della festa natalizia presso le Scuole di San Leonardo, potendo così trasmettere un segnale di incoraggiamento in un momento di incertezza anche di tipo economico: riuscire a dare alle famiglie la possibilità di far frequentare ai propri figli diverse attività oltre il tempo scolastico, pomeridiane ed estive, avendo il Comune che se ne fa carico, è davvero un bell’aiuto. Il progetto prevede attività formative extracurri-culari, flessibili, differenziate ed innovative: attività motorie con istruttori accreditati in tali attività, percorsi di educazione alimentare in lingua italiana e anche inglese, coinvolgendo realtà che da anni sono accreditate per percorsi di questo tipo, attività di libera creatività per dare spazio alle inclinazioni dei bambini e ragazzi che si ritroveranno così arricchiti di esperienze che potranno solo giovare al contesto scolastico e familiare, permettendo ai genitori quella reale conciliazione dei tempi, di lavoro e di famiglia. Un bel regalo per le famiglie dei tre Comuni coinvolti in questo progetto e per i bambini e ragazzi non resterà che salire sull’”AR-CA” ! ! ! Vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško je ponovno v središču pozornosti in to še posebej po odločitvi Ljubljane, da vžge rdečo luč sosedi v procesu vstopanja v Evropsko unijo. Glede tega se je v javnosti oglasil poslanec stranke Zares in pripadnik italijanske manjšine v Istri Franco Juri, ki nasprotuje odločitvi, da Slovenija ne da soglasja za odprtje oziroma zaprtje nekaj poglavij v pogajanju med EU in Hrvaško. «Prva utemeljitev«, pravi Juri, »je načelne narave. Vselej sem se dosledno, odločno in prepričano zavzemal za spoštovanje mednarodnega prava, kot edinega resnega jamstva za kolikor toliko urejene mednarodne odnose. Slovenija se je, ob podobni blokadi Italije, leta 1994/95, v času Berlusconijeve vlade, dosledno sklicevala na nujnost ločevanja med pogajanji z EU in bilateralnimi vprašanji. Z Italijo nam je takrat uspelo - prav z vztrajanjem na teh načelih - premostiti bilateralni problem in vstopiti v EU tako rekoč brez nikakršne cene. Tako imenovani španski kompromis, ki so ga želeli nekateri, iz notranjepolitičnih računov, prikazati kot »kapitulacijo«, ni pomenil pristajanje na italijanske zahteve in pogoje, saj so ostale vse obveze iz veljavnih mednarodnih sporazumov. Istrski optanti/ezuli v Italiji niso dobili vrnjene ene same nepremičnine, in so »španski kompromis« razglasili za »veliko potegavščino« na njihov račun. Tudi Hrvaška je opravila to prilagoditev in predčasno odprla trg nepremičnin tudi državam EU (vključno Sloveniji). Zaradi španskega kompromisa je bilo prodanih nekaj deset nepremičnin, le manjši del le-teh italijanskim kupcem. Spoštovanje mednarodnega prava in ločevanje med pogajanji v EU in bilateralnimi problemi kot vodilnega načela naše zgodnje zunanje politike smo zdaj opustili in kršili sami. S tem se odpira Pando- rina skrinjica velikih negotovosti za prihodnost naše zunanje politike. Slovenski argumenti za blokado Hrvaške so zelo šibki. Namesto, da bi Slovenija sprejela hrvaško zagotovilo Evropski uniji, da sporni dokumenti v pogajanjih z EU v nobenem primeru ne prejudicirajo pogajanj o meji (to je bila naša prva zahteva), in bi jo prikazali kot korektno diplomatsko zmago s posredovanjem EU, smo nasedli nastavljeni pasti in stopnjevali zahteve in si ustvarjali lažno iluzijo, da bomo z izsiljevanjem v pogajanjih uspeli rešiti mejno vprašanje. In posledice? Po pesimistični varianti; recesija bo pokazala zobe, nacionalisti (v Sloveniji in na Hrvaškem) tudi, in bodo vse bolj prepričljivi. Jezne in osiromašene ljudi bo lahko prepričati, da so za njihovo stanje krivi levičarji, liberalci, Hrvati in še kdo. Pojavljali se bodo incidenti, lahko tudi hudi in nevarni. Na tem terenu bomo liberalci in levičarji pogoreli. Hrvaška postaja zunanji sovražnik, prijateljev v EU pa nimamo. Poslabšati odnose s pomembno sosedno državo, ko recesija že udarja po našem gospodarstvu in po sociali, je skrajno neodgovorno ravnanje, ki lahko slovenskemu gospodarstvu zapre vrata do pomembnih tržišč. V Istri se to občutno že dogaja. Evropska unija je prostor preprečevanja konfliktov in sožitja različnosti. Nastala je prav zaradi tragičnih izkušenj z nacionalizmi in totalitarizmi 19. stoletja. Nastala je, da bi v njej bili izbrisani problemi, ki so vezani na meje in ločnice. S Schen-genskim sporazumom se je zelo približala temu cilju. Če bi tudi Hrvaška postala članica EU in prevzela zunanjo mejo, bi bilo za vse nas bistveno boljše; življenjsko, finančno, gospodarsko. Meja ne bi imela več nobenega pomena, ne bi predstavljala več ovire, bila bi kot je sedanja med Slovenijo in Italijo«, je mnenja Franco Juri. Pismo iz Rima Stojan Spetič I Zgodilo se je pred dnevi v Rimu, kjer so antifašisti protestirali, ker je župan Alemanno dal postaviti na Ka-pitol svetlobni napis XMAS. Obtožili so ga, da je tako posredno proslavljal udarne enote črnega princa Junia Valeria Borgheseja. Zupan je takoj pojasnil, da ni tako, ker da napis pomeni le Christmas, torej božič, kakor ga pišejo Američani. Ne fašizem, torej, pač pa le veliko servilizma. Sploh so se božični prazniki spremenili v orgijo poganskega potrošništva z uvozom Božička iz reklam kokakole in obnavljanjem Befane, ki z Miklavžem tvori trojko, ki nas bo oro- pala trinajste plače, komur jo ima. Gospodarska kriza pa nas sedaj hočeš nočeš vabi k varčevanju, zato predvidevajo, da bo darilna mrzlica tokrat polegla in se umaknila pred smotrnejšimi oblikami izražanja prijateljstva in naklonjenosti. Sploh bi bil čas, da se vrnemo k svojim starim izročilom in pozabimo na obrede, ki nam jih preko televizije vsiljuje namišljeni svet blagostanja in potrošnje. Za darila zadostujejo majhni predmeti, knjige, včasih tudi kaj rabljenega ali takega, čemur se lahko odpovemo. Ali kaj sladkega, kot beneška gu-banca ali vrečka štrukov... Nekoč smo božični večer praznovali v družini in čakali na polnočnico. Nobenih požrtij, pač pa jedi iz domače tradicije, kot rižota s školjkami, testenine s slanimi sardelami, polenta in polenovka (bakala). Na božični dan je bila na mizi krepka juha, zraven mesa še krompir in vrzote. Slednje rad pripravim, ker so mojim všeč in za priložnost zakurim peč s poleni. Bile so tudi slaščice, seveda, potice ali presenci, ki sojih spekli doma mati in nona. Tudi fritole smo cvrli. Slaščic kupovali nismo. Morda jih tudi ni bilo naprodaj, vsaj na vasi ne. Iz mladosti mi prihajajo v spomin tudi drugi obredi. Ne vem, če je bilo na predvečer ali na Stefanovo, vendar nam je mežnar v cerkvi dal v kovinske škatle blagoslovljeno oglje, ki smo ga raznašali po hišah. Gospodinje so vzele košček razbeljenega oglja in ga vrgle v štedilnik, da bi tako blagoslovile vse, kar se bo na njem kuhalo celo leto. Obdarile so nas s klobasami in jajci, ki smo sijih razdelili in nesli materam. Bilo je to neke vrste koledovanje. Kajti božični in novoletni prazniki nosijo s seboj prav duh družinskega zbliževanja in miru. Hrup potrošništva naj tokrat utihne. Negoziato UE ■ Croazia: veto della Slovenia Veto alla Croazia Come aveva annunciato, la Slovenia ha bloccato i negoziati tra Croazia e l’Unione europea. Alla conferenza intergovernativa di adesione nei giorni scorsi ha espresso le proprie riserve su 10 capitoli negoziali e quindi la Croazia che riteneva di chiudere 5 capitoli ed aprirne 10 (dei 35 complessivi), ha potuto chiuderne tre ed aprirne uno soltanto. Sfuma così l’obiettivo di Zagabria di chiudere i negoziati nel 2009 ed entrare nell’UE già nel 2010 o 2011. Secondo la Slovenia i documenti presentati dalla Croazia pregiudicano la so- luzione della questione confine, ancora aperta tra i due paesi. “E’ una situazione in cui non avremmo voluto trovarci”, ha affermato il ministro degli esteri sloveno Samuel Žbogar, “ma la Slovenia aveva il dovere di difendere i suoi interessi vitali.” Il commissario europeo per l’allargamento, il finlandese Olii Rehn, ha invitato le due parti a prendersi una pausa di riflessione ed a risolvere il contenzioso nello spirito di buon vicinato. Intanto il premier sloveno Bo- rut Pahor ha inviato un messaggio ufficiale al collega croato Ivo Sanader, dichiarandosi disponibile ad un incontro quanto prima. No ai prodotti sloveni Tra le reazioni di protesta al semaforo rosso di Lubiana nei negoziati UE - Croazia anche il boicottaggio dei prodotti sloveni. Oltre 35 mila persone su Face book hanno aderito al boicottaggio. Crollo dei consensi Il sondaggio condotto dal quotidiano Deio di Lubiana in questi giorni ha eviden- ziato un grande calo di consensi al partito di maggioranza relativa. Nel mese di novembre infatti i socialdemocratici (SD) avevano registrato il 10% di vantaggio rispetto al maggior partito d’opposizione, i democratici (SDS). Ora il vantaggio si è ridotto a un solo punto percentuale: 23,6% a 22,5%. Tagli all’UI La scure di Tremonti ha colpito anche la comunità italiana in Slovenia e Croazia. Il finanziamento per il triennio 2009-2011 è stato ridotto del 31,26% e ciò significa che da 7.303.000 euro scende a 5.020.000 euro. Una riduzione drastica che si farà sentire nell’attività sviluppata daU’Unione degli italiani destinataria del finanziamento. Intanto nei giorni scorsi si è già dimessa dall’esecutivo dell’Unione Italiana Norma Zani, responsabile del settore scolastico. Richiamata da Sarajevo L’ambasciatrice slovena a Sarajevo, Nataša Vodušek, è stata richiamata in patria dal presidente della repubblica Danilo Turk su proposta del governo. Dopo alcune settimane si risolve così una vicenda incresciosa, dovuta ad un incidente automobilistico in cui era incorsa la diplomatica slovena. Il caso è l’occasione, ha suggerito il presidente Tiirk, per modificare la legge in sintonia con la legislazione internazionale in materia, in modo da togliere l’immunità o richiamare in patria un diplomatico implicato in simili incidenti. Ciò che deve essere salvaguardato in primo luogo, ha detto, è il prestigio del paese rappresentato. Kultura Zgoščenka za ohranitev kulturne dediščine Skupni božični praznik na slovenski gimnaziji v Celovcu Z udeležbo in soobliko- vanjem programa božičnice na Gimnaziji za Slovence v Celovcu se nadaljujejo dogovorjene dejavnosti in sodelovanje s Slovenskim kulturnim centrom Planika iz Kanalske doline, ki seje sicer začelo že meseca no- vembra, ko je Planika avstrijski slovenski gimnaziji simbolično predala adventni venec. V pozdravnem nagovoru in v voščilih sta ravnatelj šole prof. Miha Vrbinc in predstavnik Planike potrdila željo po sodelovanju v upoštevanju korenin in tradiciji, ki jih Slovenci gojimo v prostoru kjer živimo. Letošnje partnerstvo med slovensko gimnazijo in Planiko soupada z ustanovitvijo na šoli, pred desetimi leti, takoimenova-nega Kugijevega razreda in istočasno s stopetdeset-letnico rojstva znanega alpinista Juliusa Kugija, ki je zelo rad zahajal v Kanalsko dolino. Med drugim je vredno omembe, da od ustanovitve Kugijevega razreda vse do danes, slovensko gimnazijo obiskujejo tudi dijaki iz Kanalske doline. K sooblikovanju glasbenega programa boži- čnice je prispevala Glasbena matica-šola Tomaža Holmarj a v Kanalski dolini z dvema skladbama, ki sta jih zaigrali na klavir Elisa Kandutsch in Giulia Lister. Sodelovanje med Planiko in slovensko gimnazijo se bo nadaljevalo na dnevu slovenske kulture februarja prihodnjega leta v Kanalski dolini. R. B. Utrinek iz dneva odprtih vrat V petek 19. decembra v dvojezični šoli v Spetru Bilo je lepuo an tudi živahno. An mešalo se je povsierode puno ljudi, otruok, mladih an staršev. Igrali so Suns of gun, ki so se lieta nazaj učili na dvojezični an pomagal so jim piet tudi učitelji. Zapiela sta tudi Jan an Massimo A domjd.A dam*£ j* po dro kuniUn b'*v», dokler je on som b'ew * p Kjesepanat>*rt jn dtfS'vo zbrow. je po gro_tu zo—p*_____Ijon ■ E—vaga na_wa .di .*a. st* prepovedan sod jedwo. po—lem sto po bi la stro.fo no, spo.ra_di_2a w*n zgno no • MuCte.muite ženske vi. zvaimi U ž*ohtn*rm ž“o.b*r.1 Qko so peli - Così canapino Ukve Pela skupina mož v gostilni Psn. Pavie Merku in 7.K, 21. dec. 1968 (tsm. JS, tst. ZK) Pred kratkim jev Kanalski dolina nastala nova zgoščenka, ki nosi naslov “Tako so peli - Così cantavano”. Na njej so zbrane nekatere pripovedi in pesmi (skupaj jih je petnajst) ki so bile posnete v glavnem v Ukvah med leti 1968 in 1972. Največ jih je posnel prof. Pavle Merku, ki jih je nato podaril Glasbeno narodopisnemu inštitutu, ki danes deluje v okviru slovenskega Sazuja. Posnetki so bili opravljeni s takratno tehnologijo in v neprimernih prostorih, največ v gostilni, kasneje so bili ohranjeni na starih in deloma že pokvarjenih trakovih. Na zgoščenki so predstavljeni tako, kot so bili registrirani v originalu in brez večjih zvočnih popravil, vsekakor, sta se morala založnika zgoščenke precej potruditi za izdajo kvalitetnega dela. V zgoščenki zasledimo pesmi, ki so jih takratni pevci peli v knjižni sloven- ščini ali pa v krajevnem avtohtonem narečju. Zgoščenko sta izdali Glasbena matica - glasbena šola v Kanalski dolini Tomaž Holmar in Slovensko kulturno središče Planika ob delni finančni podpori krajevne gorske skupnosti. Glasbeno, tehnično svetovanje ter ureditev zgoščenke je opravil prof. Manuel Figelj. V kratkem bo izšla tudi spremljajoča knjižica s spremnim tekstom in besedili pesmi v izvirniku ter v italijanskem prevodu, katero je delno podprl tudi Urad R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zgoščenka, kateri upamo, da bodo sledila še druga, naj bi bil prispevek slovenskih ustanov, ki delujejo v Kanalski dolini, k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine, hkrati pa spodbuda k nadaljnemu delu in raziskovanju na ozemlju, kjer je še prisotna avtohtona slovenska govorica. Rudi Bartaloth Zbora Pod lipo (Barnasa) an Cividin (Gorenj Barnas) Iz lieta v lieto na Dnevu emigranta 2009 A Pulfero musica e poesia “Iz lieta v lieto” naše življenje naprej teče an nam prinaša nove sadove kulturnega diela naših društev. “Iz lieta v lieto” je tudi naslov kulturnega programa Dneva emigranta 2009, na katerem bo nasto- pilo tudi Beneško gledališče (Renzo, Lidia, Graziella an Roberto) z močno skupino te mladih. Lepo miesto v programu bo imela tudi glasba s skupino Beneške korenine evolution. Il Comune di Pulfero, in collaborazione con la Comunità Montana Torre Na-tisone e Collio e la Pro Loco Natisone di Pulfero, organizza domenica, 28 dicembre 2008, alle 17.30, presso la Sala Consiliare di Pulfero il Concerto di fine anno 2008 "Musica e Poesia". Si esibirà il Duo Pianoforte - Fisarmonica con Paola Chiabudini e Aleksander Ipavec. Verranno inoltre lette alcune poesie vincitrici o segnalate nelle cinque edizioni annuali del Concorso Internazionale "Calla in Poesia - Arte senza confini” organizzato dall’amministrazione comunale di Pulfero. Lepo srečanje pri Devici Mariji na Krasu, kjer se seje zaključu ciklus letošnjih Božičnih koncertov Pri Devici Mariji na Krasu, v dreškem ka-munu, je biu v nedieljo popudan zadnji od štie-rih koncertov, ki jih je organizala gorska skupnost Ter, Nediža, Brda v pričakovanju Božiča. Poslušali smo znane an neznane božične pie-smi iz naše ljudske tradicije, a tudi iz drugih kultur. Pred začetkom je pozdravu an zaželeu vsem dobre praznike predsednik gorske skupnosti Adriano Corsi. Prvi je ubrano zapieu mešani pevski zbor Pod lipo, ki pod vodstvom dirigenta Nina Spe-cogna že vič ku trideset liet darži živo med mladino ljubezen do petja an do naše ljudske glasbene kulture. Za njim je stopu pred utar miešani pevski zbor Cividin, ki ga vodi Giuseppe Chiabudini an nosi ime po tarti, ki jo šele darže an dielajo v Gorenjem Barnasu an so-siednjih vaseh. V zboru se zbierajo mladi, ki žive v tistem kraju an so začeli to parvo piet mašo, potle pa tudi za druge, necerkvene praznike, njih namien pa je narest vse kar se more, de bo njih vas buj živa. Zadnji so zapieli peuci, ki so paršli iz Goriškega prostora, iz Steverjana. V zboru Sedej je malomanj 40 pieucu an vsi imajo parvo-varstne glasuove. Takuo so nam ponudili pru liep koncert, ki so ga zaparli z veličastno pie-smijo “Te dan je vsega veseja”. Potle smo se vsi zbrali an veselili v sali dre-škega kamuna. Aktualno Ni jasno, če gre za knjigovodsko številko ali politično potezo Deželni proračun ne upošteva klestenja Rima ZELENI LISTI / Ace Mermolja Skromni in veseli prazniki s prve strani V letu 2010 bomo Slovenci v Italiji dobili iz Rima 4,06 milijona evrov, leta 2011 pa bo podpora že kar dramatično padla na 3,12 milijona evrov. To pomeni, da se bodo vse dejavnosti manjšine ošibile in da bodo po vsej verjetnosti morale poklicne ustanove in organizacije poseči tudi glede števila zaposlenih. V slovenskih organizacijah se bo ustvarilo dodatno socialno vprašanje. Poslanci Demokratske stranke so skušali s popravki omiliti rezanje, vendar ni bilo uspešno. V poslanski zbornici je večina zavrnila popravke Ettoreja Rosata, Alessandra Marana in Ivana Strizzola, v senatu pa popravke Tamare Blažina, Carla Pegorerja in Flavia Pertoldija. Tudi pritiski Slovenije so ostali brez konkretnega odgovora. Berlusconi je sicer obljubil slovenskemu premieru Borutu Pahorju, da se bodo stvari nekako uredile, vendar jasnosti ni. Vemo tudi, da je veliko Berlusconijevih o-bljub padlo v vodo. Stvarne so samo zapisane številke. Tem je potrebno dodati krčenje sredstev za tisk in za šolstvo. Proračun za leto 2009 je sprejela tudi deželna skupščina FJK. V svoj proraču-nje vpisala državne prispevke, ki jih je slovenska manjšina dobila leta 2007 in sicer 4.776.000 evrov. Vsota torej ne upošteva po- viška, ki ga je za leto 2008 sprejela Prodijeva vlada, obenem pa niti ne rimskega klestenja. Pri tem ni jasno, če gre le za knjigovodsko številko, ki je bila vpisana predno je parlament dokončno odobril finančni zakon, ali pa če gre za politično potezo. Politična poteza bi pomenila, da bi Dežela iz svojega proračuna integrirala to, kar ni dala država. Kaj bo, bo znano, kot je dejal odbornik Roberto Moli-naro, januarja. Slovenskim kulturnim ustanovam bo FJK za prihodnje leto namenila 400 tisoč evrov in to v sklopu posebnega manjšinskega sklada, ki ga je leta 2003 ustanovila tedanja Illyjeva vlada. K temu je treba dodati, da Dežela še ni izplačala manjšinskim organizacijam 590 tisoč evrov, ki so še iz letošnjega proračuna. Temu so botrovale najrazličnejše zamude in ne odsotnost sredstev. Paritetni odbor, ki mu trenutno predseduje Bojan Brezigar, bo imel prihodnje leto na voljo 28 tisoč evrov za svoje poslovanje. Kot je bilo doslej, bo Dežela še nadalje finansirala tiskanje slovenskih šolskih učbenikov. Prav tako bo namenila 500.000 evrov razvoju goratih območji Benečije. Gre za sredstva, ki jih v ta namen Dežela dobiva od države v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino št.38/01. Velja biti pozorni na to, kako bodo ta sredstva uporabljena. Nadalje je deželni svet vključil v proračun 100.000 evrov za ovrednotenje na-diških in terskih narečij ter režijanščine. Tudi to vsoto bo svet črpal iz sklada deželnega zakona za Slovence iz leta 2007. Hvalevredno je, da Dežela ne zamuja s tem finansiranjem, zamuja pa s finansiranjem iz lastnega finančnega sklada. Proračun FJK namenja 1,3 milijona evrov za izvajanje državnega zakona št.482 (zaščita jezikovnih manjšin). Tudi ta denar dobiva Dežela “ekstra” od države. V proračunski razpravi ni bilo govora o deželnem pretvorniku nad Čedadom, ki bi omogočil Benečanom, da bi sprejemali slovenske TV programe RAI iz Trsta. V ozadju je ostalo tudi vprašanje vračanja domov v Trstu in Gorici in to še s posebnim ozirom na dom pri Sv. Ivanu v Trstu, za katerega je Illyjeva uprava namenila nemajhna sredstva za obnovo. Po štiridnevni razpravi, ki se je odvijala v mejah korektne politične dialektike in v znamenju splošne krize, je Dežela FJK opravila svoj najpomembnejši akt v letu 2008, ko je spomladi Tondova vlada prišla za krmilo deželne uprave. Glede slovenske manjšine lahko v povzetku beležimo nekaj relativno pozitivnih točk, obenem pa tudi kar nekaj nejasnosti in zamud, (ma) Pisati o skromnejših praznikih z manjšimi nakupi in požrtijami ni nekaj izvirnega ne po temi in niti po vsebini. O tem slišimo vsak dan po radiu in televiziji. Časopisi posvečajo tematiki reportaže. Resnica je, da bodo letošnji prazniki za mnoge pomenili pričetek dopolnilne blagajne ali celo kruto ukinitev delovnega mesta. To so zelo žalostne stvari. Tistim, ki jih bo teplo, moramo izreči ne le moralno ampak politično solidarnost: jasno in odločno. V bližnji in daljni okolici pa ne bomo gledali samo tragedije. Skromnejši prazniki pa ne bi smeli prinesti v naše domove le žalosti. Bistveno je, da poskrbimo za otroke. V otroških očeh so okrašeno drevesce, jaslice pod njim in darilce, ki pride ponoči, nekaj magičnega. Ta občutek veselja nad skrivnostnim in lepim z leti izgubimo. Postanemo razumni, realistično gledamo na svet in v duši zapremo otroške oči. Izjema so morda pesniki, kot je Ciril Zlobec, ki je žaloval za “pobeglim otroštvom”. listali niti žalovali nismo. Kljub očaranosti in gumijastemu srcu ohranjamo v nekem kotičku vsaj kanček ljubezni, simpatije in čustev. Kaj je pravzaprav dar? Ni nujno da so darovi diamanti, ki jih je Richard Burton kupoval za Liz Taylor, perzijski šah za Sorajo ali dinozaver, ki ga v reklami Ciccio daruje simpatični Cicci - Vanessi In-contrada. Dar je najprej znamenje, znak za spoštovanje, prijateljstvo, ljubezen. O darovanju obstajajo obsežne antropološke študije. Mi se lahko zadovoljimo z banalnostjo, da je dar vreden tudi kot simbolno dejanje neke vezi. Če ta vez manjka, je tudi dragocen dar vsebinsko prazen. Menim, da se je preveč razširila navada, da si ljudje vsevprek nekaj poklanjajo: v družini, med prijatelji, na delu. Vsako darilo mora biti nekoliko večje od prejšnjega in tako se znajdeš v začaranem krogu, da dobiš in daješ. Zato nekateri uporabljajo stara darila in jih podajajo drugim. Darovanje naj ne bi bila tekma, ampak simbolno dejanje. Med prazniki so vrednejši mir, prijateljstvo, ljubezen, biti skupaj. Upam, da besede ne izzvenijo patetično ali osladno. Konec koncev se nismo še tako poplitvili, da bi bili le stroj za proizvodnjo in nakupe. Skromnejši prazniki torej nujno ne pomenijo hudih odpovedi. Če je vsega malo manj, smo lahko zato bolj veseli. To velja tudi za hrano. Ni namreč nujno, da se zgrozimo ob prenapolnjeni mizi, nato pa se lotimo jedi in se čudimo, kaj lahko zbašemo vase. Potem pa, oj joj, te hude noči! Lahko smo prijaznejši tudi do sebe ter usmiljeni do želodca in jeter. Skromnejši prazniki niso samo veselje. Na tisoče trgovcev čaka, da vsaj malo popravi že slabo sezono. Berlusconi vabi k nakupom. Televizije vrtijo prikrite reklame za nakupovalce in odganjajo skrbi in strahove. Kriza je. Kljub temu pa so lahko prazniki povod za veselje . Ne trdim, da se moramo zadovoljiti, ne zagovarjam pavperizma. Prisvajati si medsebojno komunikacijo, prisvajati si čustva, biti sposobni, da obudimo vsaj malce tistega Zlobčevega otroka, ki naj bi bil v nas, so veščine, ki jih bo moral ta svet itak valorizirati. Drugače nam ta svet pade kot dinozaver na pločevine Detroita, na izpraznjene borze, na nemo politiko, na vse, kar nas plaši in postaja vedno večja resničnost. Lahko se torej pripravimo na skromnejše praznike. Pomagala nam bo tudi domišljija. Izmislimo si poceni in lepo darilce, sami si, če znamo, naredimo okusen okrasek, dajmo na mizo nekaj okusnega in manj pompoznega. Verni naj bi imeli kako šanso več za poglabljanje vase, vendar si tudi laiki po duši privoščimo prostorček zase in za krajši čas odže-nemo dvome, ki utrujajo a obenem tudi poganjajo k mišljenju, delu in k toplini do drugega. Skratka, skromnejši prazniki naj ne bodo nujno žalostni dnevi pred neko strašljivo nočjo. Podpora racionalizaciji slovenske šolske mreže in primernim reformam Skrb SKGZ za kvaliteto slovenske šole V zadnjih desetih letih se je število učencev in dijakov v slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in v Spetru povečalo za 25 odstotkov. Še največji porast beležijo v tem obdobju na Goriškem, kjer se je prisotnost otrok in mladih v slovenskih vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih šolah povečala za 50 odstotkov. Ob teh izrazito pozitivnih podatkih pa je potrebna tudi primerna racionalizacija slovenske šolske mreže, da bi naša šola ohranila kakovost in obenem nudila potrebno znanje, predvsem slovenskega jezika. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ, ki se je v ponedeljek zvečer odvijala v Tumovi predavalnici goriškega KB centra. Seje se je udeležil tudi vodja slovenskega oddelka pri deželnem šolskem uradu prof. Tomaž Simčič. V zanimivi razpravi je prišla do izraza potreba po večjem povezovanju in sodelovanju naše šole z manjšinskimi organizacijami in obratno. Pošolske dejavnosti, dijaški domovi, športne, kulturne in glasbene ponudbe so Predsednik SKGZ Rudi Pavšič lahko v veliko pomoč šolarjem in dijakom, da utrjujejo znanje jezika in se vse bolj aktivno vključujejo v bogato manjšinsko organiziranost. Predstavniki SKGZ so podprli zamisel o racionalizaciji šolske mreže, ki jo je nakazal prof. Simčič. Težko je namreč za vsako ceno braniti vse obstoječe, samo ker gre za slovensko šolo. Tako kot za druge manjšinske dejavnosti, potrebuje tudi naša šola primerne reformne pristope. Reforma pa mora upoštevati, da so učenci in dijaki osnovna skrb šole in jim je zato potrebno nuditi najboljša jezi-kovno-peda-goška izhodišča. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič j e na seji ocenil tudi zdajšnji položaj v naši narodni skupnosti s posebnim ozirom na možnost drastičnega nižanja finančne pomoči ustanovam in organizacijam. S tem v zvezi je poročal o srečanju in dogovoru, ki ga je predsednik slovenske vlade Borut Pahor imel v Bruslju z italijanskim premierjem Berlusconijem ter o stikih Pahorjevega odposlanca Dimitrija Rupla v Rimu. Čeprav so srečanja nakazala nekatere možnosti ublažitve kritičnega stanja, je bil Pavšič mnenja, da morajo besedam slediti dejanja, ki jih v tem trenutku ni videti. Na seji so pozitivno ocenili pomembno delo, ki sta ga ob premagovanju napovedane finančne krize opravili krovni organizaciji (in z nji- ma senatorka Tamara Blažina in Slovenija). Iste zavzetosti pa ni bilo opaziti pri drugih manjšinskih oz. deželnih dejavnikih. Finančna stiska namreč ne bi ošibila le slovenskih organizacij in ustanov ter oškodovala ljudi, ki v njih delajo, temveč bi spravila na kolena celotno narodnostno skupnost in obubožala sam deželni oz. obmejni prostor. Civilna družba, politika in javne uprave v manjšini sestavljajo neko celoto, se med seboj prepletajo in so odvisni eni od drugih. Zato je potrebna večja solidarnostna povezanost in akcijska enotnost, kot je bilo poudarjeno tudi na nedavnem Deželnem svetu SKGZ. SKGZ želi nadgraditi dosedanje dobro sodelovanje s SSO, ki seje doslej udejanjilo predvsem na nivoju predsednikov. Potrebno je razširiti sodelovanje na vodstvi obeh krovnih organizacij ter na članice. V ta namen so člani izvršnega odbora SKGZ predlagali, naj predsednik Pavšič iznese kolegu Stoki nekaj konkretnih predlogov, da bi poiskali primerne pristope. LANPI informa kril II I II ll\/l I I IM «Noi abbiamo combattuto per quelli che c’erano, per quelli che non c’erano e anche per chi era contro...». Sono le parole del capitano Bulow, Arrigo Bol-drini, storico comandante partigiano e presidente dell’Anpi deceduto all’età di 92 anni presso l’ospedale di Ravenna. Parole che aveva espresso durante il cinquantesimo anniversario della Resistenza per ricordare a tutti l’importanza della sua profonda ed autentica convinzione. Odradek Edizioni ha ristampato il libro “Diario di Bulow” per chi voglia conoscere che cosa sia stata la guerra partigiana, come sia stata organizzata e condotta, quali uomini abbiano dato vita ai vari gruppi e brigate di combattimento, quali a-spetti umani, prima ancora che militari e politici, la Resistenza abbia avuto e quali capacità abbia avuto un suo capo riconosciuto. Più che un diario, un mattinale - come lo definisce Giancarlo Pajetta nella prefazione -scritto da uno dei capi più amati della Resistenza italiana: il leggendario Bulow, in cui si dà minuzioso conto delle attività politico-militari che costituiscono la caratteristica di un capo partigiano: intelligenza, non solo coraggio; arte diplomatica, non solo guerra. Si tratta di un testo fondamentale per comprendere le caratteristiche della guerra partigiana di pianura, ma anche una restituzione corale dell’apporto di migliaia di uomini e donne a una battaglia durata quasi due anni in cui l’organizzazione e la divisione di compiti avrebbe dovuto prefigurare l’Italia a venire. Infatti, proprio con la Resistenza «cominciò il nuovo corso dell’Italia sancito poi dalla Costituzione repubblicana. Questo deve essere il fondamentale insegnamento per le generazioni future»: parole che sono il messaggio più autentico del libro. Aktualno Pogovor z režiserjem, pisateljem in umetniškim vodjem SSG Markom Sosičem S svojim umetniškim delom brskam med skrivnostmi človekove duše Marko Sosič seje rodil v Trstu, kjer je študiral do univerze. Nato je odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na tamkajšnjo akademijo za režijo in film. Po diplomi seje pričela njegova gledališka in pisateljska pot. Sosič je režiral vrsto predstav. Napisal je knjige Rosa na steklu, Tisoč dni dvesto noči, Balerina Balerina in Tito, amor mio. Sosič je bil umetniški vodja gledališča SNG iz Nove Gorice, nato je bil in je (v dveh presledkih) umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Bil je selektor gledališkega festivala v Mariboru, to je za Borštnikovo srečanje. V obdobju Monie Ovadje je vstopil v odbor Mittelfesta. Do Benečije ima poseben odnos, kar nam je narekovalo, da naredimo z njim intervju na različne teme. Trak je posnel naslednje besede: Marko, prehodil si dolgo gledališko pot in med mnogimi gledališči. Deloval si kot umetniški vodja, režiser, selektor. Iz omenjenega dela je dokaj opazna tvoja vizija gledališča. Pa vendar: si do konca doumel čar teh desk in ljudi, ki se pomikajo po njih, po odru. Car govorice in luči, kostumov in glasbe? Vprašuješ me, če sem doumel smisel tega početja, kije privilegij v življenju. Gre za poseben privilegij, ki te pelje k iskanju resničnosti in resnic. Na srečo ni ene same resnice. Pot, ki jo prehodiš v iskanju tega te vzporedno vodi k dvomom. Dvomi so, po mojem mnenju, bistveni pri vsakem delu. V določenem trenutku pa postajajo dvomi večji od same sle po iskanju resnice znotraj teatra. Postajajo nevarni. Dvomi se vežejo na to, kako razumeš ali če sploh razumeš svet okoli sebe. Je sploh še možno poiskati v gledališču tiste elemente, ki bi potem komunicirali z občinstvom? To je bila težnja. Hkrati pa se svet vedno bolj poglablja v neke krize, morda se s tem tudi prenavlja, upam, da v boljše, vendar s tem razkriva vprašanje modelov s katerimi in v katerih živimo. Tu se zastavi vprašanje: je sploh možno na gledališki način komunicirati s tem svetom na neki drugi ravni, ki ne bi bila zgolj zabaviščina? Prekinil bi te pri zabavišču. Ravnokar sem si v spodnjih prostorih Kulturnega doma ogledal razstavo Luise Tomasetig. Poznam tvoja literarna dela, tvoje režije, mislim, da tudi tvoje gledališke okuse. Luiso in tebe združuje neko temačno ozadje, kot da prihajata iz zemlje ovita v skrivnost, ki meče temne sence na okolje. Meni jev čast primerjava z Luiso in z njeno prvobitnostjo v smislu čutenja zemlje. V bistvu pa se oba na svoj način veliko ukvarjava s podzavestjo. Ukvarjava se z mračnim, natančneje: s prispodobo zla. Zlo je ali v intimnem, ali v zgodovinskem, ali v prvinskem, skratka, je v tistem tkivu, ki se prepleta v nas samih. Ob svetlem, ki ga ne zanikam, je zlo del človeka. Mislim, da gre za osnovno iskanje prvobitnosti človeka kot takega. Ko gledam na ta svet, pa se mi zdi, da je naša človeška stopnja razvoja nekam čudno zastala. Tehnološko in znanstveno smo na vrhuncu, človeško ne. Ti si podpisal letošnjo sezono SSG. Bralce Novega Matajurja pa bo verjetno zanimalo tvoje sodelovanje z Mittelfestom. Si se prepoznal v tej prireditvi? Kot kaže, se sedaj obetajo spremembe. Ovadia je odšel, govori se o vsebinskih spremembah. Kako pa si ti na svoji poti doživel to čedaj-sko zgodbo? Z operativnega vidika Marko Sosič (foto Davorin Križmančič) sem se soočal z drugačnim sistemom dela, kije tipično italijanski. V bistvu se ne poglablja v podrobne a-spekte, ampak kakorkoli nekaj doseže. Zame je bila bistvena izkušnja v dojemanju tega, kaj pomeni tak festival, ki ima dokaj očitno “napredno” oznako. To jo ima v osebi, ki ga (je) vodi(la). Ob vzponih in rahlih padcih obdobja Monie Ovadie je bil festival glasnik nekega razmišljanja. Slo je za razmišljanje na socialnem, političnem in družbenem nivoju. Vsekakor je bil to angažiran fe- stival v času na prehodu enega pogleda na svet v drugi. Prehod je zelo radikalen. Govorim v sodobnem političnem smislu. Vprašanje, ki seje zastavilo je naslednje: koliko je lahko festival ali gledališče otok, kjer obstajajo še refleksije in misli. Nimam pojma, kam se bo usmeril naslednji festival. Če skušamo razbrati neke estetske indikacije, kijih slišimo, bo šel po sedanjem trendu videza in lahkotnosti. Če ob zaključku zapustimo še festival in se odpravimo po poti ob Nadiži v dolino, nato pa zlezemo v neobljudeno beneško vas med gozdove, kamenje, med prazne hiše, kako bi se tam znašel? Kaj misliš o Benečiji, ki jo poznaš? Je tudi to lahko prostor tvojih vizij ? Meni je bilo spoznanje Benečije podarjeno preko osebe, ki je kmalu za tem umrla. Lahko se temu reče drugače, vendar gre za dejstvo, za smrt. Benečijo sem jemal podobno kot Istro. To je kot prvobiten prostor jezika in človeka. Prvobiten je v smislu po svoje tudi naivnega, vendar čistega prostora duše. Benečija je ciklično prostor mojega imaginarnega sveta. V najgloblji plasti je to prostor ljubezni. V tej čistosti in prvobitnosti čutim, kot da se lahko začenja stik, to je pravi in avtentični stik ljudi. Hvala. Dal sem mikro-fonček v žep in se podal peš k vhodu tržaškega kulturnega doma. Ni deževalo in upam, da nisem za sabo zaprl vrat. Ace Mermolja Srečanje pri spomeniku Bazoviškim žrtvam s pisateljem Pahorjem Pred nekaj dnevi je bil v Kopru kulturno-zgodovin-ski tabor namenjen članom Kluba mladih Tigrovcev. Zbralo se je šestnajst učencev, dijakov in študentov, ki so se seznanjali z zgodovino protifašističnega boja primorskih ljudi. Prišli so z Bovškega, s Kobariškega, iz Benečije, iz Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in celo iz Radovljice in Domžal. Mladi slovenski domoljubi, ki jim ni vseeno kaj se dogaja s slovensko kulturo v zamejstvu, ki jim enotni slovenski kulturni prostor ni samo parola političnih programov! Mladi, ki hočejo biti aktivni soustvarjalci tega enotnega prostora. Zato Klub mladih Tigrovcev tudi nastopa kot Kulturna akcija TIGR, kjer skupaj ustvarjajo slovensko kulturo mladi iz Posočja in Benečije, Goriške in Vipavske. Klub je bil ustanovljen lansko leto in širi svoje članstvo tudi med mlade v Tržaški in Goriški pokrajini, mlade na Pivškem, Postojnskem^ Brkinih in na Obali. To je mlada generacija, ki ji je cilj ustvarjanje slovenske kulture od Čedada, Gorice in Trsta do Ljubljane in Celovca, do Maribora in Monoštra. Gostovalno pojmovanje slovenske in zamejske kulture mora počasi nadomestiti ideja o ustvarjanju slovenskega kulturnega prostora tudi preko državnih meja. Tako mladi člani Tigra svoje kulturno poslanstvo tudi razumejo. Zgodovinski boj Primorcev tudi razumejo kot boj za ohranjanje kulturne identitete slovenstva. Razumejo ga kot upor duha. Tistega neuklonljivega duha, ki ga je opredelil pisatelj Boris Pahor v predgovoru knjigi Zgodba o Tigru avtorja Silva Faturja. Iz te knjige in njenega predgovora so bili tudi glavni poudarki predsednika društva Tigr Primorske Marjana Bevka, kije mlade nagovoril v Kopru. Predvsem je podčrtal fašistični program o popolnem izb risanju slovenske identitete, kar je Primorce pripeljalo v ilegalno narodno obrambno in kulturno delovanje, ki gaje vodila organizacija TIGR s podporo celotnega Primorskega naroda. Ogledali so si dokumentarna filma o Bazoviških žrtvah in Tigru. Zgodovinska dejstva in resnico je treba spoznati, da se zaveš svojih korenin in iz nje črpaš ustvarjalno moč in ponos pripadnosti slovenskemu narodu. To jim je položil na srce tudi pisatelj Boris Pahor, s katerim so se srečali pri spomeniku Bazoviškim žrtvam. Mladi so se poklonili žrtvam z recitacijami Gregorčiča in Kosovela ter Klodiča v Beneškem narečju. Pisatelj Pahor je iz tega razvil misel o vizionarstvu in upornosti slovenskega duha, ki kljub majhnemu narodovemu telesu ponosno in pogumno vztraja na prepihu velikih narodov. Klub mladih tigrovcev in skupni kulturni prostor Srečanje s pisateljem Pahorjem in njegovo upanje v mlade rodove so mladim Tigrovcem vlile občutek mogočnosti njihovega poslanstva in delovanja. Na sestanku so izbrali predsednico in tajnico, se odločili, da bodo ustvarili svojo spletno stran; da bodo zbirali v svojih okoljih podatke in pričevanja o ilegalnem kulturnem delovanju slovenskih društev v času fašizma; prevzeli nalogo za čuvanje in obeleževanje spomina na Črtne brate, predvsem na prvo mlado žrtev v fašistični Evropi Mirka Brezavščka. Njemu v spomin bodo organizirali Dan domoljubja na Dobrovem v Brdih 18. marca prihodnje leto, ki naj bi postal tradicionalna prireditev in dan mladih primorskih rodoljubov. Kot Kulturna akcija Tigr pa bodo pripravili večer slovenske domoljubne poezije, proze in pesmi in z njo nastopili po slovenskem kulturnem prostoru. Srečno pot mladi Tigrovci. Marjan Bevk predsednik društva TIGR Primorske UFFICIO l.A.T. INFORMAZIONE E ACCOGLIENZA TURISTICA VALLI DEL NATISONE Bobnar Luca Clinaz Poklon Kekku an novi beneški piesmi Skupina Beneške korenine evolution je že vičkrat pokazala, kaj zna an koliko valja. Nazadnje smo jo v živo poslušal v telovadnici na Liesah na zadnjem Sejmu beneške piesmi, saj je igrala pri številnih piesmah, na sobotnem večeru pa nam je dala “pokušat,, an liep ko-ščič novega CD, ki je kumi paršu na dan an je posvečen Kekku Bergnach: poklon BK-evolution KB se klice Unplugged. V tistem cajtu ko je Kekko zbolel, je intenzivno dielu v svojem študiju an napravju svojo drugo kaseto, parva je bila Za se na jokat. Veliko diela je bilo opravljenega, a ni imeu veselja pridit do konca. Po njega smrti so tisti projekt vzeli v svoje roke člani skupine BK-evolution an izbrali 10 Kekkovih piesmi (besiede piesmi Glas tihote je napisu Pietro Zua-nella) an jih posneli v študiju RAI. Piesmi so nam ble vseč že tistega cajta, ko so se rodile, poslušat jih sada, adno za drugo, nam zbudi glaboke čustva an se še buj zavemo, de je biu Kekko pravi pesnik. Pred nami je sedaj zelo dober CD, godci so imenitni, vsi glasbeno izobraženi in talentirani, glas Davida Klodič je zelo topel in ekspresiven, tisti od Igorja Cerna pa ima isto farbo glasu od Kekka. Kar ga poslušaš, se zdi, de on poje... Na Cd so posneli tele piesmi: Ta te zahvalit, Ponočne misli, Za se na jokat, Glas tihote, Stupienjo za štupienjo, Zima je nazaj paršla, Za te, Ist te prosim, o muoj Buog, Dolgolaska an Vsako vičer. Člani BK-evolution so: Anna Bernich, harmonika in glas, Alessandro Bertos-sin, kitara, Igor Černo, glas, Luca Clinaz bobni, David Klodič, klavir in glas in Davide Tomasetig, bas kitara. CD se lahko dobi na Novem Matajurju, na društvu Ivan Trinko an v Spietru na Glasbeni šoli in pri Inštitutu za slovensko kulturo. An je tudi tala dobra ideja za novoletno darilo. Natale magico a Stolvizza Stolvizza in Val Resia si prepara a vivere la sua speciale Notte di Natale con il presepe vivente e la stella cometa che dal Pusti Gost (1275 sim) scende sul paese. L’iniziativa delTassociazione ViviStolvizza verrà ripetuta venerdì 26 dicembre, alle ore 17.30 e giovedì 1. gennaio. L’ultima replica è in programma lunedì 5 gennaio alle ore 17.30 con l’arrivo dei Re Magi. Sabato 27 dicembre, alle ore 19, presso la sala del consiglio comunale di Resia verrà conferito il premio Stella d’argento 2008. Sreda, 24. decembra 2008 Koledar 2009 Občine Grmek in kulturnega društva Rečan “Buog žegni, če jesta Buog Ioni, če mi dasta” D calendario degli eventi Občina Grmek in Kulturno društvo Rečan sta tudi letos izdala svoj stenski koledar, ki tokrat predstavlja domačo kuhinjo. Naslov Kolendarja za leto 2009 je »Buoh žegni če jesta, Buohloni če mi dasta«, meseci pa so posvečeni raznim tipičnim beneškim jedem. Na vsaki strani je namreč v narečju napisan recept, poleg tega pa še slika kakega Benečana ali Benečanke, ki jed pripravlja, in slika enega izmed potrebnih kuhinjskih pripomočkov. II panorama già ricco dei calendari che vengono realizzati sul nostro territorio è stato quest’anno impreziosito da una nuova iniziativa messa in campo dal Ufficio IAT (Informazioni ed accoglienza turistica) di San Pietro al Natisone su proposta della Pro loco Nediške doline. Il calendario, che fa seguito ad un incontro organizzato nel mese di settembre, è il frutto della collabo-razione di quasi tutte le associazioni operanti nelle valli del Natisone e contiene già i principali appuntamenti ed eventi turistici, culturali Eventi turistici, culturali e sportivi nelle Valli del Natisone e sportivi, programmati per il 2009. E già questo è un grande risultato, sono infatti diversi anni che si cerca di realizzarlo anche per evitare sovrapposizioni e promuovere meglio le diverse iniziative. Grazia a prò loco Nediške doline e l’ufficio IAT san-pietrino l’obiettivo è stato colto. Naturalmente il calendario non è completo, ma è comunque un’ottima base di partenza anche gli anni futuri. Non va dimenticato inoltre che si tratta di un calendario gradevole, con belle immagini inedite delle valli del Natisone ed un richiamo fotografico agli eventi culturali e alle iniziative legate alle tradizioni popolari che rendono così speciali ed attraenti le Valli del Natisone. Chi desidera il calendario può farne richiesta alla prò loco Nedike doline. Za koledar je bila odgovorna Margherita Trusgnach, ki je tudi zbrala vse fotografije, pobudo pa je podprla tudi Pokrajina Videm. Občina je koledar prvič pripravila že leta 2001, ko so za to zadolženi pri občinski upravi zbrali slike posameznih vasi in jih opremili z domačimi slovenskimi pregovori. Od leta 2002 pa pri sestavi koledarja z Občino sodeluje Kulturno društvo Rečan, oziroma predvsem Margherita Trusgnach in Aldo Clodig. Fotografije na posebno te- S'Ivana Balonarjova runa štakanje mo vedno zbirajo po družinah, z njimi pa želijo pokazati, kako so nekoč živeli Benečani. Tako so na primer že sestavili koledar o tem, kakšne so bile nekoč poroke, za leto 2007 so pripravili koledar s slikami pobožnih podobic, ki jih domačini še vedno hrani- jo po domovih, in najbolj priljubljenimi starimi molitvami, za leto 2008 pa so zbrali slike iz starih časov. Iz njih je bilo razvidno, koliko domačinov je iz različnih razlogov zapustilo domače kraje in kako so živeli tisti, ki so ostali v Nadi-ških dolinah. Toma il calendario di Mersino all’insegna del gioco e dell’ironia Torna con il suo calendario per il sesto anno consecutivo anche la comunità di Mersino che dimostra ancora di non aver perso il gusto del gioco e dell’autoironia. Quest’anno ha in copertina Mary Poppins, è dedicato ai mersinesi Doc o d’adozione e gioca con i loro nomi e soprannomi. Il ricavato verrà devoluto in beneficenza come sempre. Al/r ljudem na zemlji je univerzalno sporočilo Božiča, ki povezuje ljudi in narode sveta. Naj bo novo leto v znamenju miru in sreče. Tudi v naših družinah in v naši skupnosti, ki bo lahko le složna kljubovala izzivom prihodnosti. Igor Gabrovec slovenski deželni svetnik FJK Sreda, 24. decembra 2008 Scuole molto piccole, ma con un’offerta didattica di alta qualità. Parliamo della scuola dell’infanzia e di quella primaria di Savogna che oltre al classico programma didattico offrono ai bambini molte altre attività interessanti ed educative per far loro conoscere e rispettare la cultura locale e la sua specificità linguistica, il dialetto sloveno. Come ci hanno raccontato le maestre Marina Vogrig, Gabriella Rudi e Paola Me-nichini, l’asilo e la scuola elementare sono anche multiet-niche: in questo periodo frequentano infatti la scuola anche alunni provenienti dalla Polonia, dalla Bosnia e dalla Colombia. Il gruppo di bambini, benché piccolo, è dunque molto variegato il che rende il lavoro per le maestre forse più difficile dal punto di vista prettamente didattico, ma anche molto stimolante. Stimoli che cercano di dare anche ai bambini e alle famiglie proponendo loro attività innovative.D’altra parte una scuola così piccola e decentrata deve aprirsi a dei progetti che diano qualità all’offerta didattica per attirare i bambini. Cosa che alle maestre della scuola d’infanzia e primaria di Savogna riesce bene e le due scuole, che partecipano insieme alle varie iniziative, sono conosciute per la capacità di offrire un insegnamento individualizzato. In collaborazione col Comune di Savogna le scuole offrono ai genitori anche un servizio di pre e post accoglienza. Tra i progetti più importanti va sicuramente menzionato il progetto Sentieri -Stezice incentrato sulla particolarità linguistica e culturale del territorio. Nell’ambito di questo progetto gli alunni preparano ogni anno un calendario. Le maestre scelgono l’argomento principale che dev’essere legato al territorio. Ciò permette ai bambini di conoscere attraverso il gioco i luoghi, i toponimi, i personaggi mitici come lo škrat, le krivapete, i vecchi riti religiosi, le vecchie cure e così via. Si tratta di vere ricerche nelle quali i bambini vengono aiutati anche dai nonni. Per il 2009 ad esempio, i bambini hanno fatto Savogna, una scuola piccola ma vivace Molta attenzione anche al dialetto e alla cultura locale Gor na varh otroc osnovne šuole iz Sauodnje an tle par kraj kupe s tistimi od vartaca, ažila. Napravli so tudi strašilo za natečaj, konkors, ki ga parpravjajo go par Hloc miesca junija. Tle blizu: karteloni na stienah šuole nam kažejo dielo, ki ga runajo v teku šuolskega lieta. Tle zdol pa TG, ki ga parpravjajo za božično prireditev TG H/VTAVj imparato durante le lezioni di violino e durante le passeggiate nei boschi. Anche la ricerca storica su Jakob Malar è stata documentata con un video. Ci sono poi laboratori di pittura e di lavori fatti con vari materiali. Partecipano come altre scuole delle Valli al Mercatino di Natale di San Pietro al Natisone e di Savogna. C’è tempo per la musicoterapia della quale si occupa Diego Crisciach. Nell’ambito del progetto teatrale Ciliegie i bambini hanno preparato un cartone animato basato sul libro di Luisa Battistig Skrivnost dvieh bregi. Tutti gli alunni sono bravi anche ad usare il computer. E proprio attraverso il computer i ragazzi partecipano al progetto “Cer.c.are - testimonianze dal mondo sottosopra: nord e sud del mondo” mettendosi in contatto via internet dal sito Ragazzi del fiume con i coetanei di una scuola in Perù. Questi ultimi anni i bambini delle due scuole di Savogna sono in contatto via internet con Greta, una loro ex compagna trasferitasi in Australia. Ogni anno inoltre le scuole preparano insieme una festa natalizia alla quale invitano tutte le persone anziane del paese, regalano loro il calendario e preparano uno spettacolo. Quest’anno oltre a cantare sotto la guida di Davide Clodig, hanno preparato un telegiornale con contatti esterni anche dalla Polonia e dal Perù. Sarà un bel modo di augurare Buon Natale a tutti gli abitanti di questa comunità. Tjaša Gruden delle foto durante le passeggiate nei boschi o nei campi, e poi hanno riprodotto il soggetto delle foto in un disegno, seguendo i consigli di Moreno Tomasetig. Anni fa gli alunni delle due scuole hanno preparato con l’aiuto delle maestre anche un enorme gioco dell’oca con 70 caselle raffiguranti vari luoghi del comune di Savogna con il quale hanno partecipato anche ad un concorso indetto dal Città Fiera e che è stato ripreso anche da TeleFriuli. Le 70 caselle sono ancora conservate nella scuola, 12 di queste sono poi state anche riprodotte in un calendario. Gli alunni preparano ogni anno anche un filmato che spesso documenta le attività svolte, come nel caso della casetta per gli uccellini che hanno costruito con l’aiuto di Giovanni Coren. Oppure il video sulle krivapete, in cui hanno unito ciò che hanno «novi matajur Sreda, 24. decembra 2008 Kar so bli koškriti tisti od lieta 1935... Naši puobje so Ankrat, kar naši noni so bli mladi, nieso runal puno fotografij. Če sojih runal, so ble pru posebne parložnosti: ojcet, obhajilo... kajšan krat so fotografai tudi pogrebe! Za sigurno so se fotografai puobi, kar so bli koškriti. Za tisto parložnost so se lepuo naštimal an šli h fotografu v Čedad. Reč, de tele slike, fotografije so lepe, je masa malo: imajo kiek posebnega. Pogledita telo, ki nam kaže koškrite od klaše 1935 iz garmiškega kamuna. Tisti, ki so nam parnesli telo fotografijo nam nieso znal po-viedat za vse imena, so pa hišne imena, takuo de vam bo lohni pomagalo zapoznat znance an parjatelje, ki so na nji. se znal lepuo naštimat an njih praznik je biu praznik delega kamuna S čeparne roke so Štajarju iz Platea, Doro Bodgarju iz Gorenjega Garmika, Južulin iz Konauca, Renzo Žnidarju iz Topoluovega, Dino Kuosu al pa Poldunu iz Vodopivca, Peškulnu iz Platea, Toninac Tonu go mez Bardo, Hlodu-kin iz Platea, Giulio Niežin iz Seuca, Lodovico Balonar-ju iz Hlocja, Mario Kokocu iz Hostnega, godac je biu Be-put Namor, potle so še Be-pino Mohorinu iz Gorenj ega Barda an Renzo Kuosu iz Garmika. Na fotografiji manjka an koškrit tistega lieta, Eliseo Obrilu. Tekrat je biu že v Belgiji, kjer je kopu karbon. Na žalost kajšni so že umarli. Njim naj gre naš spomin, vsiem te drugim pa želmo še puno zdravih an veselih liet. Come da tradizione, anche quest’anno il Gruppo autieri Cividale del Friuli e Valli del Natisone si è ritrovato in un locale delle valli per lo scambio di auguri di Natale, fine e inizio anno. Non ci vuole poi molto per trascorrere un momento lieto in compagnia e dare un senso che non sia solo quello consumistico ad una festa come il Natale. Il calore di un abbraccio, una chiacchierata che va oltre il “buongiorno, come va?”, valgono molto più di un regalo comprato in fretta e furia! Questo i nostri autieri lo sanno molto bene! A loro vadano anche i nostri auguri di liete feste e.... alla prossima! All’Università di Udine si è laureato Andrea La famiglia Zufferli ha un altro architetto Una laurea in casa di Mario e Vanda Zufferli di Drenchia. A dare loro questa soddisfazione il figlio Andrea che il 29 ottobre scorso si è laureato presso l’Università di Udine - Facoltà di architettura. Come tesi ha presentato un lavoro inerente il territorio di Drenchia, discutendo delle problematiche presenti nelle Valli del Natisone e nel suddetto comune e delle possibili soluzioni da adottare nell’ottica di salvaguardare e migliorare le condizioni del territorio e dei suoi abitanti. Rilevato lo stato in cui si trova Drenchia e considerate le iniziative che gli abitanti vogliono e tentano di promuovere, nel- la tesi viene proposta una idea progettuale di recupero. Le conclusioni del lavoro fatto hanno portato ad avere il quadro generale ipotetico delle attività turistiche-ricettive che si possono insediare a Drenchia: albergo diffuso, centro per l’accoglienza, edifici per attività laboratoriali - espositive, servizi di ristorazione. Ora c’è la possibilità di una collaborazione con l’Austria e la Slovenia anche in virtù della nuova strada Solarje - Tolmino. Ad Andrea congratulazioni vivissime! (nelle foto: Andrea al momento della proclamazione con la mamma e, sotto, anche con il papà) > servis /■+, OBRTNO PODJETNIŠKI SERVIS KOPER servis. koper@email. si Slovensko deželno gospodarsko združenje www.sdgz.it Unione regionale economica slovena www.ures.it Vse najboljše in uspešno 2009 Tanti auguri e successo nel 2009 vsem našim članom, klientom, prijateljem in bralcem a tutti i nostri soci, clienti, amici e lettori Beneško gledališče želi vsiem vam veseu Božič an puno zdravja, ljubezni an veseja v liete 2009! ... an pridita nas gledat na Dan emigranta an na vse predstave, ki jih bomo imieli po naših vaseh! J = c ca 110 M (*.f rrlferf Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi cca 110 s-iL (Santa Maria di Gerusalemme dormiva. - Madre, madre, dormite? - Cattivi sogni ho sognato, - cattiva gente vi catturerà, - sulla santa Croce - vi inchioderà - Le vostre sante manine - aperte sulla Croce, - con due chiodi saranno inchiodate; - i vostri santi piedini - inchioderanno con un chiodo; - la vostra santa testina - con una nera corona di spine - vi sarà inchiodata; - il vostro santo cuoricino - con un ferro vi sarà fiorato. - O mio Dio! Coloro che la (1) sanno - coloro che la dicono - tre volte alla notte - e tre volte al giorno - per un anno - saranno puri dal peccato - come il primo giorno - che sono nati - in questo mondo). Gli argomenti di queste canzoni sono semplici e del tutto popolari. Il motivo più comune è l’amore, un amore senza complicazioni, senza spunti profondi o voli sentimentali, ma pratico e vicino all’istinto. (1) È sottinteso: la presente preghiera. È una finale molto comune nelle preghiere popolari. (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre-dicembre 1932 -4 v Sport Tadei Pivk tretji najboljši zamejski športnik leta 2008 Zabničan Tadei Pivk je bil na podeljevanju nagrad Naš športnik 2008 proglašen za tretjega najboljšega slovenskega športnika v Italiji. Pivk si je nagrado prislužil predvsem z osvojitvijo 3. mesta na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v okolici Canazeia. Slovenski tekač iz Kanalske doline je julija razdaljo 21 km s 1800 m višinske razlike pretekel v dveh urah in sedmih minutah in za svetovnim prvakom zaostal približno minuto. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 470 tekmovalcev iz 13 držav. Pivk je letos osvojil tudi naslov državnega prvaka v dvojicah (tekel je v paru z italijanskim prvakom v posamični konkurenci Fulviom Dapitom, sam pa je deželni prvak). 27-letni Žab-ničan, ki je zaposlen pri podjetju Promotour, ki skrbi za smučišča v naši deželi, trenira vsak dan vsaj 2 uri, pozimi pa tekmuje v turnem smučanju. Marca je v paru z Ales-sandrom Piccolijem osvojil odlično 4. mesto med 377 tekmovalci na najprestižnejšem tekmovanju v večernem turnem smučanju v Italiji, Sellarondi skimarathonu. Razdaljo 42 km z 2700 m višinske razlike sta pretekla v treh urah in pol. I114 dicembre si è disputato il 10. Prealpi Master show - Raceday ronde terra Un percorso su sterrato per i nostri giovani rallysti Quattro nostri equipaggi hanno partecipato domenica 14 dicembre a Sernaglia della Battaglia (Treviso) alla seconda gara della serie Raceday Ronde Terra -10. Prealpi Master show. Quattro prove speciali da percorrere sullo stesso percorso di 11,600 km su strada pianeggiante e interamente sterrata con curve e strade di campagna a intersecare il percorso. Non bastasse questo a rendere alquanto impegnativa la prova, ci si è messa anche la pioggia ad appesantire il terreno rendendolo molto scivoloso. Grande fatica per i piloti, grande divertimento per il pubblico che in più di qual- Miano/Quarìna durante la loro prova: una foto che dice tanto su come se la sono “passata” al rally di Sernaglia della Bataglia che occasione è intervenuto a dare una mano ai vari equipaggi per rimettere in strada auto completamente impantanate. La parte finale della prova si è svolta su un percorso completamente allagato con conseguenze immaginabili! Come anticipato, fra i 138 equipaggi partiti, 90 hanno tagliato il traguardo e quattro registravano nomi a noi conosciuti: Simone Miano navigato da Denny Quarina su Renault Clio (N3), Alessandro Zanini, navigatore Alessandro Corredig (nipote d’arte: suo zio è Pietro Corredig - Piciul), anche loro su Renault Clio (FN3), Alberto Pandin, navigatore Andrea Chiuch su Peugeot 205 (FN1) e Daniele Decorti con Marco Balutto (ancora una volta lo scriviamo: non delle Valli ma con tante conoscenze e amicizie in zona). Buono l’esordio come navigatore di Alessandro Corredig che con Zanini si è piazzato al sesto posto di classe FN (FN3), Daniele Decorti e Marco Balutto han festeggiato la terza piazza nella stessa classe, nonostante un “incidente” di percorso assai curioso: durante la prova un trattore accorso in aiuto di un’auto impantanata ha bloccato loro la corsa rubando minuti prezios. Nel terzo passaggio un pubblico assai partecipeli ha aiutati ad uscire dal pantano! Alberto Pandin e Andrea Chiuch che, ricordiamo, hanno esordito quest’anno nel mondo dei rally sono arrivati quarti di classe. Simone Miano e Denny Quarina, due altre promesse delle Valli in questa particolare disciplina, son stati costretti al ritiro. “Non era giornata!” ha detto Miano che, tra l’altro, era appena rientrato a casa dopo quasi due mesi di permanenza per lavoro in Arabia. Due mesi senza guidare si fanno sentire anche su uno che di stoffa come conduttore ne ha, come ha saputo dimostrare in altre prove. Il Gsa Pulfero tira le somme Buone prestazioni nelle ultime prove pensando al futuro La stagione sportiva podistica sta esaurendosi, ma il Gsa Pulfero guarda al futuro tirando le somme della sua attività dell’ultimo periodo. Su sessantotto squadre partecipanti alla staffetta del Forte di Osoppo un diciottesimo posto è stato ottenuto da Lorenzo Cozzarolo, Marco Terlicher e Moz. Nonostante il tempo avverso a Grions del Torre nella staffetta Eurolls, tre formazioni pulferesi hanno partecipato concludendo le loro fatiche con i seguenti piazzamenti: quattordicesimo posto per Jessica Barbato, Alessandro Muccin, Moz e Marco Terlicher; trentaseiesimo Elisa Doz, Luca Bruni, Roberto Calligaris e Stefano Del Zotto; sessantasettesima piazza per Erika Domeniš (ER), Pierluigi Parpinel, Manuele Vidi e Lorenzo Cozzarolo. Nella cronoscalata Fae-dis-Canebola di 7,7 chilometri, undicesimo posto assoluto per Moz, seguito al trentaduesimo da Stefano Del Zotto, al sessantaseiesimo da Lorenzo Cozzarolo ed al centotreesimo da Luca Bruni. Nella mezza maratona di Palmanova ottima prestazione di Stefano Del Zotto, diciottesimo di categoria che sulla distanza di 21,097 km. fa segnare il tempo di lh23’34; quindicesimo di categoria risulta Moz che chiude in lh35’30; ventisettesimo di categoria Luca Bruni in lh37’40; cinquantunesimo di categoria Pierluigi Parpinel lh40’49; migliore veterano Lorenzo Cozzarolo in lh28’12 terzo di categoria. Nelle premiazioni del trofeo Gortani di corsa in montagna svoltesi a Paluzza, due atleti di Pulfero sono stati incoronati: Michael Gubana, primo classificato degli Esordienti, vincitore di tutte le prove nelle quali ha gareggiato, e Moz terzo nella categoria Senior, posizione ri-conquistata nell’ultima prova svoltasi in casa a Tarcetta. Nel complesso è positiva la partecipazione del gruppo Sportivo Alpini Pulfero nelle varie competizioni nell’annata che si conclude. L’impegno per il prossimo anno che è alle porte è quello di migliorare. Tutti coloro che vogliono sapere qualcosa in più sulla squadra delle Valli del Nati-sone possono visitare il nostro sito che è: YPE- LINK“http/www. GS APUL-FERO.IT”, www.gsaPulfero .it. Un saluto ed un augurio di buone feste a tutti gli sportivi e non, da parte di tutta la squadra, (moz) Premiati alla Festa dello sport sabato 13 dicembre I migliori atleti sanpietrini Natalia e Dora Ciccone di Sorzento protagoniste del ciclismo su strada. Dora ha conquistato il titolo regionale della categoria Esordienti, quello triveneto e il titolo italiano a Mondovi Luca Zufferli (a sinistra) arbitro di calcio emergente, vincitore della panchina verde e Marco Zufferli, calciatore. Entrambi si sono messi in luce in manifestazioni di livello nazionale ed internazionale nello sport delle bocce difendendo i colori del G.S. Azzida V Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Prata 1:2 Juniores Valnatisone - Forum Julii 3:4 Allievi Fincantieri - Valnatisone 1:1 Moimacco - Azzurra Premariacco 2:2 Giovanissimi Valnatisone - Ancona 0:3 Donatello - Moimacco 5:1 S. Gottardo - Valnatisone 2:0 Amatori Poi. Valnatisone - Piaino (ree.) 3:0 Calcetto Città di Carlino - Paradiso dei golosi 2:4 Cussignacco - Merenderos 4:6 Essiccatoio Dorbolò - Forever 10:3 Vil. Cen. Fitness -Essiccatoio Dorbolò 4:9 Pallavolo maschile Rojalese - Pol. S. Leonardo 1:3 Pallavolo under 13 misto Aurora V. - Pol. S. Leonardo 0:3 Prossimo turno Coppa Regione Valnatisone - Medea Coppa Regione (3/1 ) 1. Categoria Palazzolo - Valnatisone (recupero 6/1/09) Juniores Assosangiorgina - Valnatisone (ree. 10/1 /09) Allievi Valnatisone - San Luigi (recupero 6/1/09) Valnatisone - Virtus Corno (4/1/09) Moimacco - Tamai (4/1/09) Giovanissimi Azzanese - Valnatisone (4/1/09) Moimacco - Tamai (4/1/09) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Mcf Pasian di P. (9/1/09) Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo - Danieli (9/1/09) Classifiche 1. Categoria Aquileia 34; Maranese 30; Cjarlins Muza- ne 23; Union Pasiano 22; Codroipo* 21 ; Sesto Bagnarola 20; Valnatisone, Prata 19; Ancona 14; Risanese 12; Paviese, Torrea-nese 11 ; Ricreatorio Latisana, Palazzolo, Aurora Buonacquisto 10; Varmo* 9. Juniores Forum Julii 25; Pasianese 24; Valnatisone*, Serenissima* 23; Cormons* 19; Se-degliano* 16; Torreanese 15; Tre Stelle** 14; OI3, Varmo 13; S. Gottardo* 12; Azzurra Go* 5; Assosangiorgina 4; Fortissimi 0. Allievi Regionali Donatello 29; Pordenone, Brugnera 25; Virtus Corno 22; Sanvitese 21; San Luigi Trieste 19; Extra 16; Cormor, Extra 13; Valnatisone 11 ; Pro Cervignano 8; Fincantieri 4; Pomlad 2. Allievi Provinciali Tre Stelle 28; Bearzi 27; Union 91 21 ; Moimacco, Cometazzurra, Forum Julii 17; Azzurra Premariacco* 16; Buttrio 15; S.Gottardo 11 ; Poi. Lestizza 10; Rangers 9; Serenissima 6; Cussignacco*4; Pagnacco 1. Giovanissimi Regionali (gir. B) Ancona Udine 25; Itala San Marco, Pon-ziana Trieste 22; Azzanese 20; Sacilese 18; Trieste calcio 14; Valnatisone 10; Bearzi 9; Tolmezzo Carnia 6; Aquileia 0. Giovanissimi Regionali (gir. C) Donatello 30; Tamai* 24; Com. Fiume Veneto Bannia* 21 ; Moimacco* 20; Sanvitese 16; S. Giovanni 12; Pasianese* 10; OI3 *9; Latisana Ricreatorio 6; Pro Romans* 3. Giovanissimi Sperimentali Donatello 24; Bearzi 23; Ancona* 19; Tolmezzo Carnia* 17; Pasianese 16; Nuova Sandanielese 15; Manzanese 12; Valnatisone, Reanese 11; S. Gottardo 10; Pagnacco 8; Azzurra Premariacco* 3. Amatori U.I.S.P. Filpa Pulfero 16; Bagnaria Arsa 14; Drag Store FT, Mereto di Capitolo 13; Bar Centro* 9; Pozzuolo* 7; Hot And Cool*, Rangers Terzo* 4; Rangers Monfalcone** 3; no-teca Sandi Rojalese 1. Amatori Collinare (2. categoria) Rojalese, Pizzeria Le Valli, Sos Putiferio 16; Amatori Campeglio*, Axo Buja* 12; Piz- zeria al sole due 11 ; Billerio Magnano**, Dinamo Korda Campeglio 10; Amatori Colu-gna 7; Sammardenchia* 6; Reai Buja* 4; Amatori Gemona 3. Amatori Collinare (3. categoria) Bleus Fc. 15; Poi. Valnatisone* 13; Sa-vognese*, Racchiuso, Collerumiz* 12; Piaino*, Montegnacco, Colloredo*11 ; Tuttomeccanica Trep, Pingalongalong 9; Friul-clean*, Il Savio** 5. Calcetto Amatori U.I.S.P. Paradiso dei golosi*17; Merenderos 15; Santa Klaus, Cussignacco 10; Reai Felet-to** 9; Artegna*, La Viarte*, Boca Juniors* 8; Santa Maria*, EAP Udine* 6; Pizzeria da Raffaele*, Citta di Carlino**, Copia e Incolla* 5. Calcetto Amatori Collinare CrazyTeam Feletto* 18; Modus*, Artegna* 14; Dlf Abramo Impianti* 13; Essiccatoio Dorbolò* 10; Abs* 8; Pizz. Moby Dick* 7; Village Centro Fitness*, Pizzeria Cantina Fredda* 6 ; Fustsal Udine, Forever* 2. *Una partita in meno; ** due in meno. Le classifiche degli Amatori sono aggiornate alla settimana precedente La Valnatisone impegnata a Ronchi dei Legionari con la Fincantieri va a segno grazie a Gabriele Croatto Gli Allievi si salvano in extremis Settimana negativa per le formazioni valligiane Quella mancata sospensione... Chiamato in causa, voglio illustrare l’increscioso episodio che nel pomeriggio di sabato 20a San Pietro al Natisone ha provocato le proteste della popolazione nei miei confronti e della società nella quale opero da alcuni decenni. Alle ore 15.25, mentre il corteo funebre che portava all’ultima dimora Bianca Pussini vedova Miano, mamma di Giovanni, Massimo e Paolo, e nonna di Gabriele, Michele e Riccardo transitava nell’ultimo tratto della strada che costeggia il campo sportivo, la gara Juniores tra la Valnatisone e la Forum Julii proseguiva regolarmente tra grida di gioia ed imprecazioni. Paolo e Massimo, assieme ai figli, hanno giocato e giocano attualmente nelle due società che erano in campo. Prima dell’inizio della gara, prevista per le ore 15, i due dirigenti accompagnatori Passariello e Zanuttig, avevano chiesto al direttore di gara di sospendere per alcuni minuti la partita durante il breve tragitto del corteo funebre. Ma la sua risposta ai dirigenti è stata: “Il regolamento non lo permette, prevede al massimo un minuto di raccoglimento prima della gara”. Grande la sorpresa e l’indignazione delle persone presenti al funerale, tra le quali c’ero anch’io, tranquillo, perchè prima di andare in chiesa avevo avuto assicurazione che sarebbe stata chiesta la sospensione momentanea all’arbitro come era già successo in analoghe occasioni. Alcuni dei presenti al termine del rito mi hanno espresso tutto il loro rammarico: “Non c’è più rispetto per i morti”. Immediatamente la Valnatisone si è attivata informando dell’accaduto il responsabile del settore arbitrale della FIGC. Mentre nel campionato amatori UISP una semplice telefonata ha rinviato il recupero previsto per il pomeriggio tra il Pozzuolo e la Filpa di Pulfero per permettere la presenza alle esequie, per la FIGC servono le carte bollate. Ancora una volta la federazione è inciampata nell’ennesimo autogol. Fino a sabato scorso queste situazioni erano state superate grazie alla prima regola da applicare in campo ma che non é scritta su nessun regolamento, quella del buon senso (vedi rinvio di 20’ della gara di Prima categoria, in occasione dei funerale di Gino Corredig). Vista l’infelice posizione del campo sportivo che confina con il cimitero, durante i cinquanta metri finali del tragitto, le partite in corso di svolgimento sono sempre state momentaneamente sospese, riprendendo quando tutto il corteo era entrato tra le mura cimiteriali. Chiedo scusa ai famigliari ed alla comunità di San Pietro al Natisone, auspicando che situazioni del genere non si ripetano. Paolo Caffi Week end amaro per le nostre formazioni calcistiche alla ripresa dei campionati della FIGC e Giovanili. In Prima categoria la Valnatisone ha perso l’incontro casalingo con il Prata. Sotto di due reti, la formazione guidata da Ezio Castagnaviz ha accorciato le distanze con Gabriele Miano, sfiorando in più di una occasione il pareggio. Sabato 3 gennaio 2009 la Valnatisone ospiterà alle ore 14.30 il Medea nei quarti di Coppa Regione, mentre martedì 6 gennaio è in programma il recupero di Palazzolo. Inaspettato il ruzzolone degli Juniores della Valnatisone che hanno rimediato la prima sconfitta, superati in casa dalla Forum Julii. Le tre reti dei valligiani sono state realizzate da Manuel Pri-mosig, doppietta, e Giovanni Tropina. A Ronchi dei Legionari gli Allievi Regionali della Valnatisone, grazie alla rete messa a segno da Gabriele Croatto, hanno evitato una sconfitta. I Provinciali del Moimac- erre a Thomas Petrizzo - Polisportiva Valnatisone di Cividale co hanno pareggiato il derby con l’Azzurra andando a segno con Michele Sibau e Giuliano. Nonostante abbiano fornito una buona prestazione, i Giovanissimi Regionali della Valnatisone sono stati superati dalla capolista Ancona. Nell’altro girone il Moimacco ad Udine ha lasciato l’intera posta in palio alla capolista Donatello andando a segno in una sola occasione grazie al gol di Biagio Ca-pizzi. Gli Sperimentali hanno chiuso il girone di andata con una sconfitta sul campo degli udinesi di San Gottardo Il recupero del campionato amatoriale UISP tra il Pozzuolo e la Filpa di Pulfero è stato rinviato per lutto. Nel campionato di Seconda categoria del Friuli collinare la Sos Putiferio di Sa-vogna, impegnata nel recupero di Gemona, ha sprecato una decina di palle gol. Ha subito in contropiede la rete dei padroni di casa riuscendo a riequilibrare le sorti con la rete messa a segno da Luca Mottes. In Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha superato nel recupero il Piaino. Il bottino dei ragazzi allenati da Maurizio Boer è stato firmato da Thomas Petrizzo e da una autorete degli udinesi. Prosegue il duello al vertice della classifica degli amatori UISP tra il Paradiso dei golosi ed i Merenderos di San Pietro al Natisone, rispettivamente prima e seconda in classifica. In netta rimonta negli Amatori l’Essiccatoio Dorbolò di S. Pietro, con due successi consecutivi, vola verso posizioni più consone ai propri valori. Paolo Caffi S^WBtÌ20 Nel campionato di Prima divisione maschile i ragazzi della Polisportiva San Leonardo hanno espugnato Rea-na per 1-3 (25:20; 14:25;11:25;13:25). La formazione Under 13 misto ha superato a Udine l’Aurora Volley per 0-3 (12:25; 15:25; 7:25). Le nostre squadre ospiteranno venerdì 9 gennaio rispettivamente la Mcf di Pasian di Prato e la Danieli. Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 21; Pippoli Team Up. 18; Flusystem Pra-damano 14; Aurora Volley Udine, Aspa Lg Computer* 13; Polisportiva Blu Volley, Mcf Pasian di Prato 12; Polisportiva San Leonardo, Caffè Sport 10; Rojalese, Volley Ball Udine 8; Stella Volley 3; Volley Codroipo 2; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Pav Udine*, Polisportiva San Leonardo 9; Pallavolo Faedis 6; Danieli 5; Il Pozzo Pradamano* 4; Aurora Volley Udine Nero 0. ŠPORT PO SLOVENSKO MIETI KA (c)/lA . Kronaka Al se zmisleta? Smo tisti od parve C Se zgodi puno krat, de tan doma imamo lepe fotografije, ki nas spominjajo na kar smo preživiel an jih daržimo za nas. Kajšan med vam pa nam jih parnese za jih publikat, an vsi so tega veseli. Zatuo, če imata kake take slike, parnesita jih! Jih bomo zvestuo gledal mi, an tudi naši brauci! Na sliki vidimo puobe, ki v šolskem lietu 1966/’67 so hodili v parvi razred, sekcije C, srednje šole v Spetru. Ti fantje so se v Špietre zbrali iz ciele Benečije, ta-kuo so se lepuo poznali an imajo vedno, nimar dobre spomine na tiste dobre, sta- re čase. Večina živi in diela še v Benečiji, nekateri od njih so muorli iti po svietu, drugi pa so na žalost že umrli. Je lahko jih zapoznat, saj so ostali malomanj vsi taki, ku so bli tekrat... pa vseglih napišemo njih imena. Od leve proti desni so (stoje): Domeniš Valerio (Ruonac), lussa Mario (Lipa), Vogrig Luciano (Gabru-ca), Iussig Marino (Klenje), lussa Narciso (Petjag), Cont Mario (Sčigla), Scrignaro Dario (Barnas), Miscoria Mario (Laze), Puller Renzo (Varh), Gubana Mariano (Sčigla), Tomasetig Paolo (Klenje), Cucovaz Albino (Marsin). Čepeči so: Ciccone Nino (Špietar), Venturini Stefano (Ažla), Marchig Mario (Pečnije), Zuanella Pietro (Matajur), Franz Gianni (Ruonac), Sirach Franco (Ruonac) Tisti dan, ki smo se fotografai nie biu v šuoli Mas-sera Renzo iz Mašere, takuo de na žalost ga nie na fotografiji. Fotografijo pa jo je nare-du znani profesor telovadbe Giorgio Timballo. ŠPETER Zapustila nas je Bianca Pussini Miano Za venčno je zapustila tel sviet Bianca Pussini, uduova Miano. Imiela je 78 liet. Bianca je bla zlo poznana. Bla je meštra, an mešter je biu tudi nje mož Luciano, ki jo je zapustu že puno liet od tega. V družini, kjer se je rodila, so bli mežnarji an Bianca je želiela iti po pot nje mame an tata, takuo an ona je puno skarbiela za špie-tarsko cierku. Tele cajte tela cierku je zaparta, zak jo stroj ej o, pa gaspuod Mario Qualizza jo je v parložnosti nje pogreba odparu ker, takuo kije on jau, “tela cierku je bla za njo ku adna hiša”. Za njo jočejo sinuovi Giovanni, Massimo an Paolo, VENDESI Savogna: vendesi appartamento 100mq - tri-camere - doppi servizi -ampio garage e cantina. Telefonare al numero 339-8219230 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI nevieste, nje navuodi Gabriele, Simone, Michele, Lisa, Riccardo, Alice an Filippo, sestra Lucia an navuodi. Bianco pa jo pogreši puno parjatelju an ljudi, saj je zvestuo pomagala vsiem an skarbiela za vse. Na pogrebu, ki je biu v Špietre v saboto, 20. dičem-berja, se je zbralo puno ljudi iz puno kraju naših dolin. SREDNJE Gniduca/ Rualis Smart mladega moža Je nimar žalostno, kar nas zapusti an vasnjan al an parjateu... zlo žalostno pa je za vse, kar umarje an človek mlad, an še na naglim. Tuole na žalost se je zgodilo v družini iz Gniduce. Umaru je Remo Drecogna - Lazarju po domače. Imeu je samuo 55 liet. Ču seje slavo, hitro so ga pejal v špitau pa obedan mu nie mu nič pomagat. Remo se je rodiu v Gni-duci, živeu pa je v Rualisu z l ženo Graziello, ki je Lu-kežova iz Gorenjega Tarbja. Njega mama Marija je bla ostala v Gniduci, pogostu pa je hodila dol h njim. Kar je bla v rojstni vasi pa jo je Remo hodu gledat vsak dan an lepuo je skarbeu za njo. Z njega smartjo je Remu v veliki žalost pustu nje, hči Alessandro, sestro Adriano, taščo, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Rualisu, kjer je biu njega pogreb v pandiejak, 22. dičem-berja popudan. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav tudi iz njega rojstnih kraju. PRAPOTNO Košon Žalostna novica V mieru je zaspau Romeo Cosson od Košonov, mikana vasica v Idarski dolini. Imeu je 70 liet. Na telim svietu je zapustu sestro Marijo, navuode, pra-navuode an drugo žlahto. TEL. 00386 31 837 218 Komitat za Ažlo želi vsiem članom, parjateljam, vsiem tistim, ki so mu blizu an mu pomagajo, naj so doma al po sviete vesel Božič an srečno lieto 2009! Il Comitato per Azzida augura a tutti i soci, ai simpatizzanti, agli amici, a quelli che vivono qui a casa o in giro per il mondo, a tutti quelli che collaborano e partecipano alle varie iniziative un felice Natale ed un 2009 super! CAI - Sottosezione Val Natisone Fine anno sul Matajur escursione notturna alla cima del Matajur dove a mezzanotte ci scantineremo gii auguri ritrovo ore ai del 31 dicembre aMontemaggiore (solo se le condizioni meteorologiche sono favorevoli) I PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU. SP munque tanto a noi tutti. Per sempre nel nostro cuore, mamma Graziella, papà Giulio, fratelli, sorelle, nipoti e tutti quelli che ti hanno voluto bette. Gubana della Nonna Auguri di buon Natale e felice 2009 a tutti! Produzione artigianale di dolci tipici delle Valli del Natisone Fraz. Azzida - 33049 San Pietro al Natisone (Ud) Tel/Fax 0432.727234 CESTI NATALIZI - CONFEZIONI REGALO Gabriella augura Buon Natale e felice anno nuovo a tutta la sua clientela ABBIGLIAMENTO Uomo-donna-articoli regalo B.go S. Valentino - Azzida - S. Pietro al Natisone. Tel. 0432.727751 Njega pogreb je biu v Prapotnem v četartak 18. dičemberja zjutra. PODBONESEC Marsin Sergio luretig 1997-2008 Našemu bratru an sinu Sergiu, želmo reč, de čeglih je šlo napri že 11 liet, odkar nas je zapustu, je nimar v naših sarcih... Era il 24 dicembre, la vigilia di Natale, quando tu hai pensato di raggiungere gli angeli in cielo lasciando un grande vuoto nella tua famiglia. I ricordi aiutano a lenire il grande dolore per la tua assenza, ma manchi co- ìù ^3 Za Božič Perinac je pošju pismo v Nebesa: “Dragi bambinac, ist se kličem Perinac an ti pišem za ti poviedat, de za Božič želim, de mi parneseš balon an tre-nin. Naša družina je zlo buoga, zatuo če ti mi na naredeš telega darilca jih ne bom imeu nikdar. Jih moreš poluošt gor za kot, kjer sem deu no ple-teničico. Tvoj Perinac”. Pa za Božič njega ple-teničica je bila prazna. Perinac je vzeu an listek an je napisu: “Dragi bambinac, za kotam nisem ušafu nič, pa sem šiguran, de ti jutre...”. Pa drugi dan plete-ničica je bila le prazna! Perinac je spet vzeu an listek an napisu: “Dragi bambinac, mi se zdi, de ti si se pozabu mi par-nest, kar sem te vprašu: balon an trenin...”. Pa drugi dan le nič! Perinac se je zlo ujezu, je šu pred jaslica (presepio), je vzeu bambi-naca, ga je luožu tu no trugo an ga zaklenu. Potle je vzeu an drugi listek an začeu pisat: “Draga Marija Devica, če ti češ spet videt toj- ga sina....”. ★ ★ ★ Božič se parbližava, zatuo trije majhani sinovi so poprašal njih mamo, kero darilo bi rada imiela za Božič. Njih mama zlo ganjena je od-guorila: - Kar narvič želim, je imiet tri pridne sinuove... - Oh kuo je lepuo tuole! - je zaueku te nar-mlajši - Takuo nas bo na šest! ★ ★ ★ Za Božič družina Pe-rinacova je šla jest v tratorijo. Potle, ki so se najedli, na tontah je bluo puno ostajku mesa an materi se je huduo zdielo jih pustit, zatuo je poklicala natakarja, kamerierja an mu jala: - Ložite mi, za do-bruoto tu adno športo tele ostajke, de nesem našemu pisiču. Grede, ki natakarjih je nakladu tu športo, Perinac je vzkliknu: - Ma mama, saj mi drugi nimamo obedne-ga pisiča! PRODAJAMO VENDESI Prodam domače ek-stradeviško olje iz sort belica in leccino iz oljčnika nad Miljami. Vendo olio extravergine di oliva, qualità bianchera e leccino, coltivate in zona Mug-gia. Telefonare al numero 0432-727631 in ore serali. Sreda, 24. decembra 2008 12 “W gli sposi” v Kozci! Velik smrieku purton za Emanuelo an Micheina Je bluo v saboto 18. otuberja, kar v Kozci so imiel noviče v vasi. Za resnico poviedat, že tisto vičer priet je biu pred hišo od noviče pravi senjam: nastavjal so purton, ki je biu smrieku, ku ankrat njega dni. Bluo je za jest, za pit an puno, puno veseja, saj je nimar buj riedko imiet noviče v vasi an kar so je veliko veseje za vse. Purton je biu pred Šimulnovo hišo, saj se je ženila njih čeča, Emanuela Pittia. Petnajst liet sta se snubila ona an Michele Battistig - Jurežu iz Kal priet, ku sta šla pred utar an se jala “ja”! Petnajst liet je hodu Michele v uas! Sta tiela bit pru šigurna, de njih je ta prava ljubezan! Seda, ki sta se oženila, živta v Špietre. Zlo veseli, de so se oženili so vsi njih parjatelji, pa tudi tata Dino an mama Silvana iz Kal, an tata Franco an mama Maria iz Kozce. Tisti dan se je veselila z njimi tudi nona Na-dalja Šimulnova, klaša 1910! 98 liet ima, pa je takuo kuražna, de marskajšan od te mladih bi jo muoru iti gledat an se od nje navast! Novičam želmo puno, puno dobrega v njih življenju. Noni Nadaliji še puno miernih an zdravih dni. Kam puodemo h maš o punoči Vsiem vam, člani an parjatelji, vam, ki parhajata na tečaje plavanja, smučanja ati telovadbe, vam, ki nas bodeta gledat v našo kočo “Dom na Ma-tajure”, vsiem našim ljudem doma anpo sviete veseu Božič an srečno lieto 2009! Planinska družina Benečije (slika: Marco Gorenszach - Snica v zimskem cajtu na Matajure) J Na Sveto Nuoč je bla ankrat tudi po Nediških dolinah po vsieh cierkvah maša opunoči, seda je malo ga-spuodu nuncu, famoštru, an tisti riedki, ki so, muo-rejo skarbiet za vse fare, takuo maša za božično viljo nie povserode o punoči, pač pa tudi kako uro priet. Zavojo tega, ker ne vsi vedo, ob keri uri je maša v njih fari, so nas naši brau- ci vprašal, če lahko napišemo, ob keri uri so an kje. Zvestuo uslišamo telo željo an takuo tle zdol prebereta kje an kada bojo svete maše: Brišča, Landarska jama, Liesa, Matajur, Podutana an Špietar opunoči; Gorenj Tarbi ob 21.; Klenje ob 19.30; Kosca ob 20.30; Svet Pavel (Cernečje - Sriednje) ob 22.30, Cuodar ob 22. Drugi naši brauci pa so nam parporočil za napisat, de v Matajure sveta maša bo po sloviensko an tuole je pru adna liepa, posebna parložnost za čut naš materni jezik v cierkvi, kar se gaja nimar buj po riedko. V Kozci pa par sveti maši, ki bo na Sveto Nuoč, bojo piel piesmi, ki jih je napisu an uglasbiu nepozabni Checco. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Obsežno območje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo nam zagotavlja lepo stabilno vreme. Na Božični dan pa bodo začeli dotekati močni in mrzli vzhodni tokovi. Slovenia Slovenia Veneto Veneto O 03 ti Adriatico Adriatico Sreda, 24. december 2008 Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo zmerno oblačno vreme; v kotlinah se bo pojavila temperaturna inverzija. V nižavju bo možna megla v pasovih. Več oblačnosti bo popoldne in zvečer ob morju in v nižinskem pasu. Četrtek, 25. december 2008 Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, nekaj več oblačnosti bo na zahodu. Proti večeru lahko rahlo naletava sneg, zlasti naTrbiškem in na Piancavallu. Ob morju bo začela pihati burja, ki bo zjutraj zmerna, zvečer pa se bo okrepila. Hladilo se bo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -1/+3 4/7 Najnižja temperatura (°C) 1/4 3/6 Najvišja temperatura (°C) 5/8 7/9 Najvišja temperatura (°C) 7/9 7/9 Srednja temperatura na 1000 m: +1°C Srednja temperatura na 1000 m: +1°C OBETI V petek bo zmerno oblačno in mrzlo. Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. V priobalnem pasu bo maksimalna dnevna temperatura komaj nad lediščem. Več oblačnosti bo na Trbiškem. Srednja temperatura na 2000 m: -2°C Srednja temperatura na 2000 m: -7°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. Megla Zmanjšana vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nedi-ške doline: Špieter 727282, za Čedajski okraj 7081 Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan : samuo nediejo in prazniki 1i [Tl TiT^ ra m m i m :<* Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč ., 113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. IvanTrinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. DECEMBRA DO 1. JANUARJA Čedad (Fornasaro) 731175 - Mojmag 722381 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Čedad (Fontana): od 26. decembra Kam po bencin / Distributori di turno 26. DECEMBRA - SVET ŠTEFAN Esso Čedad - Tamoil v Karariji NEDELJA 28. DECEMBRA Čemur - Agip Čedad